OBZORJA STROKE poročila cmsed 39/¡ imnu&4
Sodelovanja
Posredovala sem na področju arheološkega dela. Domačin se je obrnil na muzej, ko je odkril dve lokaciji z arheološkimi najdhami. Opravila sem ogled in popis lokacij, obrnila pa sem se tudi na arheologa v Mestnem muzeju v Ljubljani in na LRZVNKD.
V	mesecu aprilu sem obiskala številne muzeje v Skandinaviji.
V	mesecu juniju in juliju sem v okviru muzeja sodelovala na prireditvi Srečanje v moji deželi, ki je bila organizirana v Ribnici,
Za lokalni radio Univox sem pripravila več prispevkov za oddajo Utrinki iz zaprašene skrinje.
Napisala sem več prispevkov za lokalni časopis Rese to. Poskrbela sem za popularizacijo muzeja v raznih revijah in časopisih. Raziskovalcem, študentom in dijakom sem dala vpogled gradiva iz muzeja ali pa jim posredovala informacije za raziskovalno delo. V letu 1998 je bilo okoli 50 takih uporabnikov muzejskega gradiva.
Pedagoško delo
Sodelovala sem pri raziskovalni nalogi Mlini in žage v Ribniški dolini.
Nalogo sta opravljala dva gimnazijca iz Kočevja.
Sodelovala sem pri predstavitvi Grčaric pri Ribnici, ki jih je opisal
domačin.
Sodelovala sem z zgodovinskim krožkom iz ribniške osnovne šole, kjer so raziskovali današnjo suho robo.
Sodelovala sem s turističnim krožkom pri raziskovalnem in praktičnem delu.
Pripravila sem vodenja za različne šolske skupine, posebej še učne ure za 4. in 6. razred.
časovnih obdobjih z diapozitivi predstavila na seminarju mentorjev za zgodovinske krožke v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na srednjeveškem sejmu v Škofji Loki sem na stojnici Loškega muzeja predstavila izdelovanje umetnega cvetja, orodje, ki so ga pri tem uporabljali in izdelke ter njih uporabo.
V	preteklem letu smo začeli tudi s postopno obnovo Skoparjeve hiše, to je stare kmečke hiše, ki stoji na grajskem vrtu. Pred leti so v njej "ljubitelji starin" popolnoma uničili staro lončeno peč. Na terenu nisem našla nobene, ki hi bila tako dobro ohranjena, da bi jo lahko prestavili v to hišo. Tako je pečar postavil novo kmečko peč. ki je narejena po vzoru tiste iz Nacetove hiše v Puštalu, ki datira v 15. stoletje.
V	meseeu deccmbru sem končala tudi scenarija za platnarsko in barvarsko zbirko, kiju bomo prenovili in odprli spomladi 1999, leta. To leto sem na novo pridobila 117 predmetov, diateka se je povečala za 140 enot, negativoteka za 36, fototeka za 36 in hemeroteka za 111 enot.
Bibliografija v letu 1998:
Sifrer-Bulovec, Mojca: Zgodovina klekljane čipke na Loškem. Zbornik obrti v našem kraju. Strokovni seminar za mentorje zgodovinskih krožkov. Ljubljana. ¡998 str. 32-36.
Sifrer-Bulovec, Mojca: Zgodovina klekljanja na Loškem. Čipkarski bilten, Idrija 1998. št. 3, str. 38-40.
Šifrer-Bulovec, Mojca: Prenovljeni klobučarska in glavnikarska zbirka v Loškem muzeju. Loški razgledi 1997, št. 44. str. 255-256.
Tita Porenta
Mojca Šifrer Bulovec
POROČILO 0 DELU KUSTODIATA ZA fTNOLOGIDO V LOŠKEM MUZEJU ZA LETO 1998
Spet je leto naokoli in prišel je čas. ko pod minulim letom potegnemo črto in pogledamo, kaj nam je prineslo.
V letu 1998 sem največ energije vložila v postavitev prenovljene in dopolnjene klekljarske in sitarske zhirke. Zanju sem napisala spremne tekste in pripravila ostalo gradivo. Prav pri pregledu le-tega sem ugotovila, da bo treba za celovit prikaz obeh obrti še veliko terenskega in arhivskega dela. Ker naj bi v uršulinskem samostanu v Škofji Loki redovnice s klekljanjem začele že v 17. stoletju, sem pregledala ves ustrezni material, ki ga hrani Verski muzej v Stični, klekljarski zbirki v Žireh in Železnikih ter nekatere najstarejše čipke, ki jih hrani SEM v Ljubljani, Dokumentirala sem tudi bogate cerkvene čipke, ki jih hranijo župnišči v Železnikih in Žireh. Da bi lahko prikazala razvoj izdelovanja čipke, tako po tehnološki kot po oblikovni plati, so mi klekljarice iz Žirov in Železnikov naklekljule še nekaj čipk po starih vzorcih. Za sitarsko zbirko pa sem pregledala arhivsko gradivo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, enoti v Škofji Loki in Kranju. Zbirki smo za javnost odprli 28, oktobra 1998. Pri nastajanju klekljarske zbirke mi je strokovno pomagala etnologinja Tadeja Primožič, soavtorica te zbirke. Konec junija leta 1998 sem razvoj klekljarslva na Loškem v posameznih
POROČILO 0 DELU KUSTOSA ETNOLOGA V TRŽIŠKEM MUZEJU V LETU 1998
Razstavna dejavnost
V poslovni avli tovarne obutve Peko v Tržiču je bila od 19. novembra 1998 do 10. januarja 1999 na ogled razstava z naslovom "Andrej Tišler (1898-1973): čevljarski mojster in strokovni učitelj iz Tržiča". Gospod Tišler je pritegnil našo pozornost kot vsestransko družbeno angažiran Tržičan, ki bi v letu 1998. če bi še živel, praznoval stoletnico rojstva. Ob tej priložnosti smo se mu želeli zahvaliti za vse. kar je napisal in podaril našemu muzeju, Z razstavo smo poskusili predstavili njegovo življenjsko pot skozi predmete, fotografíe in dokumente, ki so kakor koli povezani z njim in so na tak način dobili svoj nov pomen v zbirkah našega muzeja.
Raziskovanje življenjske usode Andreja Tišlerja je pomenilo svojevrsten izziv, še posebej zato, ker podpisana kustosinja Tržiškega muzeja nisem domačinka. Čas hitrih in korenitih družbenih sprememb, to je prve tri četrtine 20. stoletja, v katerem je Andrej Tišler živel in ustvarjal, je narekoval pregled in izbiro precej različnih virov, ki so pojasnjevali posamezna obdobja v njegovem življenju. Zbrano gradivo je prihajalo iz različnih institucij, precej gradiva (očetovo zapuščino) pa nam je posodil tudi Andrejev sin. gospod Jožef Tišler. Razstava je po vsebini zajemala 9 sklopov. Začeli smo z rodbinskimi podatki družine Tišler, ki so med drugim razkrili tri generacije