Poštnina plačana t gotovini Spod. in abbon. post. ■ 11 Gruppo Cena: Posamezna štev. L 30 Naročnina : Mesečno L 130 Za inozemstvo : Mesečno L 210 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Leto VIII. - Štev. 47 Gorica - 22. novembra 1956 - Trst Izhaja vsak četrtek Slovenskim volivcem na Goriškem Razpisane so volitve v deželni svet in v občinske svete na Goriškem. I ršile se bodo 16. decembra. Slovenska demokratska zveza sporoča slovenskim volivcem, da nastopi pri teli volitvah s slovenskimi listami, ki bodo nosile naš stari znak lipovo vejico. Naš program odgovarja dejanskim potrebam slovenskega ljudstva na Goriškem ter obsega politične, kulturne, gospodarske, socialne in moralne zahteve. POLITIČNE ZAHTEVE Slovenska demokratska zveza se od svoje ustanovitve dalje bori za zaščito slovenske manjšine v Italiji, katero predpisuje 6. člen republikanske ustave. Že leta 1947 je poslala na ustavodajno skupščino in na vlado spomenico, v kateri je zahtevala deželno avtonomijo s posebnim statutom, ki naj bi zajamčil spoštovanje pravic slovenskega ljudstva v Italiji. Deželno avtonomijo s posebnim statutom za Furlanijo in Julijsko krajino je ustavodajna skupščina res sprejela v 116. členu ustave. Obžalujemo pa, da avtonomija pod pritiskom Slovencem nasprotnih sil ni stopila v veljavo in življenje. Danes pa se za to posebno avtonomijo, ki bi prinesla naši deželi znatne gospodarske koristi, potegujejo že tudi skoraj vse italijanske stranke, med njimi v prvi vrsti demokristjani in komunisti. Zaščita slovenske manjšine v Italiji, določena v že omenjenem 6. členu ustave, bi se morala izpeljati s posebnim ustavnim zakonom. Slovenska demokratska zveza je v tem pogledu poslala v smislu 50. člena ustave na poslansko zbornico in na senat dve peticiji, v katerih je zahtevala, naj se pospeši obravnava in izglasovanje ustavnega zaščitnega zakona za Slovence. Ti dve peticiji sta bili poslani 15. decembra 1949 in 12. februarja 1955. Enega izmed učinkov teh vztrajnih nastopov Slovenske demokratske zveze vidimo v dejstvu, da se je vlada resno začela baviti z vprašanjem zakonite ureditve slovenskih šol na Goriškem in Tržaškem. Slovenska demokratska zveza v Gorici je skupaj s Slovensko katoliško skupnostjo v Trstu in Slovensko demokratsko zvezo v Trstu storila vse. da bi bil zakon za slovenske šole pravičen in zadovoljiv. Slovenska demokratska zveza se je obrnila tudi na gospoda predsednika republike ter mu predočila upravičene želje Slovencev po zakoniti zaščiti njihove narodne samobitnosti in njihovega narodnega značaja. KULTURA Slovenci v Italiji zahtevamo, da bodo naše šole popolnoma enakopravne z italijanskimi, da bodo opremljene z vsem potrebnim materialom, to je s knjižnicami in drugimi učnimi pripomočki in da ne bodo v ničemer zapostavljene. Zahtevamo pa tudi, da pristojna oblast prepreči vsako, tudi posredno gonjo proti njim in da po potrebi kazensko preganja vsakogar, ki bi pisal ali drugače rovaril proti obstoju slovenskih šol in proti kulturnemu življenju Slovencev. Vlada naj slovenskih kulturnih predstav ne ovira. Zlasti pa naj ne zahteva dobesednih prevodov odrskifi del za predhodno cenzuro, katere ni nikjer drugod v Italiji. S takimi zahtevami oblast skoraj onemogočil je razvoj prosvete med slovenskim ljudstvom v manjših krajih na deželi, namesto da bi ta razvoj pospeševala. Po prvi svetovni vojni so bili slovenski visokošolci, vpisani na italijanskih univerzah, oproščeni vseh taks. Ta olajšava naj se zopet dovoli našim dijakom, ki izhajajo po veliki večini iz kmečkih in delavskih družin. GOSPODARSTVO Z ozirom na velik odstotek brezposelnih v goriški pokrajini zahteva Slovenska demokratska zveza, naj se deželna avtonomija s posebnim statutom takoj uresniči in izpelje. Avtonomija bo nudila velike gospodarske ugodnosti. Prav zaradi takih ugodnosti dobro uspevajo deželne avtonomije na Siciliji, Sardiniji, v Dolini Aosta in na Južnem Tirolskem. Ge dobimo posebno avtonomijo, utegne ostati v naši deželi do devet desetin vseh davkov in taks; to je nekaj milijard lir, ki bi lahko sluzile za javna dela. Tako bi zaposlitev delavnih sil polagoma rasla in brezposelnost bi v enaki meri padala. Slovenska demokratska zveza se bo potegovala, da vlada da slovenskim občinam denarno podporo za kritje morebitnega proračunskega primanjkljaja, dokler se občinski proračuni ne uravnovesijo, kar upamo, da se bo zgodilo v doglednem času. Pravično bi bilo, da bi bila pri dobičku od prostega pasu udeležena sorazmerno s številom prebivalstva tudi sovodenjska občina. In leži prav v začrtanem prostem pasu. SOCIALNE IN MORALNE TOČKE Slovenci v Italiji imamo kot državljani pravico do vse socialne pomoči. ki se nam mora priznati in nuditi v okviru naše narodne skupnosti *n državljanske dostojanstvenosti ter tudi na podlagi 3. člena ustave, ki določa, da imajo enako socialno dostojanstvenost vsi državljani ne glede na pleme, jezik, vero, politično pripadnost ter socialni položaj. Ro istem 3. členu ustave ima država nalogo, da odstrani vse ovire gospodarskega in socialnega značaja, ki omejujejo svobodo in enakopravnost državljanov ter preprečujejo popolni razvoj človeške osebnosti. Goto zahtevamo, da imajo naši otroci svoje posebne počitniške kolonije, ločene od italijanskih, ker imajo pravico do popolnega razvoja svoje osebnosti. Ne razumemo, zakaj se našim malčkom že v vrtcih sili italijanščina, ko pa obratno italijanskih otrok nihče ne sili, da se uče slovenščine. (Nadaljevanje na 2. strani) Enoten odpor Madžarov Vojaški nastopi na Madžarskem so povsem prenehali. Sovjetska premoč je strla oboroženi odpor madžarskih revolucionarjev. Vendar pa Sovjeti in Kadar niso zmagali. Madžarsko ljudstvo je ostalo enotno v boju proti Sovjetom in domačim komunistom. Boj se je prenesel z vojaškega na politično in socialno področje. Razna gibanja, ki so sodelovala pri revoluciji, imajo svoje odbore, ki so se odločili za stavko, dokler ne bo Kadar sprejel njihovih osnovnih zahtev, ki so odhod Sovjetov, svobodne volitve z udeležbo več strank, nevtralnost Madžarske in povratek Nagy-a na oblast. Ko to pišemo, je Nagy še vedno na jugoslovanskem poslaništvu v Budimpešti, kamor se je zatekel, ko so sovjetski tanki napadli Budimpešto. Kadar se je dolgo pogajal z bu-dimpeštanskim Delavskim svetom za prenehanje stavke. Ko je delavcem obljubil delno izpolnitev njegovih zahtev, so ti pristali, da se začasno vrnejo na delo, da bi preskrbeli najnujnejše potrebščine prebivalstvu v prestolnici. Vendar pa se zdi. da vsi delavci niso ubogali poziva Delavskega sveta in še stavkajo. Sovjetski vojaki lovijo delavce po mestu in jih s silo priganjajo na delo. Polovili so tudi na tisoče mlajših revolucionarjev, ki jih odvažajo v zaplombiranih živinskih vagonih v Sovjetsko zvezo, kjer jih bodo uporabili za prisilne delavce. Ves omikani svet proti temu protestira in cbdolžu. je sovjetsko vlado rodomora, to je zločina, ki so ga obsodili Združeni narodi. Madžarsko ljudstvo je v svojem boju zelo enotno. Prav ta enotnost je vzrok, da tudi groba sovjetska sila nič ne zaleže. Kadar je popolnoma osamljen, ker mu ljudstvo ne zaupa. Podpirajo ga le sovjetski bajoneti. Opazovalci pravijo, da bo moral popustiti. V vlado vabi baje predstavnike nekoinun. strank, ki pa stavijo take pogoje, da jih Kadar vsaj doslej ni mogel sprejeti. Moskva se bo morala odločiti, da preko Kadarja sama vlada na Madžarskem s silo, ali pa bo morala ustreči zahtevam po širši narodni vladi ter po umaknitvi svojega vojaštva iz Madžarske. Druga možnost je spričo sedanjih razmer skoro izključena. Marsikdo se čudi, kako so mogli Madžari tako uspešno in pogumno nastopiti proti lastnim in tujim komunističnim zatiralcem. Njihov nastop so omogočila tri dejstva: 1. madžarska moška sila je bila neokrnjena. Oni niso krvaveli ne med vojno, ne med nemško okupacijo in niso imeli človeških izgub niti zadnja leta med sovjetsko okupacijo. Nekatere druge podložniške in komunistične države pa so obratno v teh časih zelo izkrvavele in zato nimajo ljudi, ki bi bili zmožni in voljni za oborožen odpor proti komunizmu. 2. Madžari so narodnostno enotni, nimajo notranjih razprtij in domačih ali tujerodnih skupin, ki bi stremele po razkosanju države. Tretji razlog pa je, da Madžari brez razlike sovražijo Sovjete in komunizem, v katerem vidijo močan izraz slovanstva, čeprav to ne drži. Ti trije razlogi so torej omogočili, da se je' iskra, ki se je vnela v Budimpešti, razplamtela v orjaški požar. Tito in Madžarska Tito je imel v Pulju dolg govor o dogodkih na Madžarskem. V njem je skušal opravičiti politiko Jugoslavije spričo zadnjih dogodkov. Otepal se je očitkov, da bi bili jugoslovanski komunisti krivi za vretje na Poljskem in Madžarskem. Zavzel se je za Gomulko. Priznal je tudi, da je bil vsaj sprva upor na Madžarskem upravičen ter je obsodil prvo sovjetsko vmešavanje v bu-d-impeštanske dogodke. Rekel je, da je takrat poklical Sovjete na pomoč Geroe. Odobril pa je drugi sovjetski napad na Madžarsko, ako bo pripomogel, da se bo obranil tam komunizem. V svojem govoru je tudi priznal, da sta v Kremlju dve struji. Prva se zavzema za komunistično demokratizacijo. V njej so Hruščev, Mikojan, Bulganin in Ka-ganovič. Proti njej je struja trdih stalinovcev, ki jo vodi Molotov. Na njegovi strani so še Suslov, Žukov, Konjev in nekateri drugi. Malenkov naj bi bil nekje na sredi. Tito je dalje povedal, da so na stalinovski liniji albanski, češkoslovaški, bolgarski in romunski komunisti, proti pa Gomulka in Kadarjeva vlada na Madžarskem. Zahodni opazovalci menijo, da je hotel Tito s svojim govorom podpreti Hruščeva in njegovo strujo ter Gomulko, ki je bil takrat ravno na razgovorili s sovjetskimi komunjsti v Moskvi. Iz Titovega govora je razvidno, da je svetovni komunizem dejansko v krizi in da ga čnkajo težki časi. Optimisti so prepričani, da je dosegel višek in se bo zdaj pričela njegova pot navzdol. Pesimisti pa so mnenja, da bo ta razvoj zelo počasen. Po njihovem mnenju sta nastali res dve struji, od katerih bo ena ali druga prej ali slej zmagala. Toda tudi Tito in drugi, ki zagovarjajo tako imenovani narodni komunizem, so ostali komunisti in delajo le za to, da bi se komunizem laže obranil v sedanji krizi ter se Siril po svetu. V Beogradu so izrecno napisali, da po njihovem demokratizacija ne pomeni demokracije v njenem zgodovinskem pomenu, temveč krepitev komunizma in njegovih odnosov. Ti ljudje so torej videli, da je komunizem začel izgubljali. V bojazni za svoje stolčke so začeli iskati druga in boljša pota, kako bi se ohranil in razširil. Ne delajo torej niti za odpravo komunizma, niti za razbitje sovjetskega imperija. Kljub vsem videzom se zdi, da je ta politika za svobodni svet celo nevarnejša od trdega stalinizma in tega se žal naivni Zahod ne zaveda. Res pa je, da je komunizem zašel v globoko krizo. Če bo propadel, bo to zasluga tistih ljudi, ki se mu upirajo, odnosno ga zapuščajo, ne pa zasluga Tita in drugih, ki delajo le za njegovo ohranitev. Zanimivo je, da je »Pravda« ostro napadla Tita zaradi tega govora. Nekateri po tem napadu sodijo, da je v Kremlju zmagala stara Stalin o vska politika. Srednji Vzhod Na Srednjem Vzhodu se je položaj nekoliko pomiril. V Egipt so pričeli prihajati oddelki policijskih sil Združenih narodov. Glavni tajnik Združenih narodov Hammar-skjoeld je bil v Kairu, kjer je imel več razgovorov z diktatorjem Nas-serjem in njegovimi sodelavci. Zdi se, da so se vsaj delno sporazumeli o področjih, ki jih bodo zasedli oddelki Združenih narodov in o njihovih nalogah. Združeni narodi so prehiteli Sovjete, ki so še pred kratkim grozili, da bodo poslali na Srednji Vzhod svoje prostovoljce, če se ne bodo takoj umaknili z egiptovskega ozemlja izraelski, britanski in francoski vojaki. Na sovjetske prvake sta naredili tudi močan vtis odločni izjavi ameriškega predsednika Eisenhovverja in dosedanjega poveljnika Atlantske zveze v Evropi Griintherja. Oba sta opozorilo Sovjete, naj pazijo, kaj delajo. Griinther je povedal, da bi bila Sovjetska zveza uničena, če bi napadla ameriške zaveznice z raketnimi izstrelki. Od takrat so sovjetske grožnje prenehale. Zdaj imajo položaj v rokah Združeni narodi, katerim sta se podredili tudi Velika Britanija in Francija, medtem ko se Sovjeti nočejo zmeniti za sklepe Združenih narodov o Madžarski. Sueški prekop pa je neprehoden zaradi številnih ladij, ki so jih tam potopili Egipčani. Preden bo odprt za promet, bo trajalo več mesecev. Že zdaj se poznajo posledice. Oškodovane so tiste države, ki trgujejo s Srednjim V-zbodom. Zahod tudi ne dobiva od tam petroleja. Ponekod so že uvedli za petrolej in bencin nakaznice, drugod so omejili potrošnjo, povsod pa se je, ali pa se bo podražil. Diplomatska pogajanja za ureditev sueškega vprašanja ter odnosov med Izraelom in arabskimi državami bodo Še dolga in mučna ter ni izključeno, da bi utegnila privesti do novih zapletlja-jev. Nova spletka Sovjetska zveza je poslala zahodnim državam note, s katerimi predlaga novo konferenco petih velesil, širšo konferenco, ki naj bi se je udeležile vse članice atlantske pogodbe in varšavskega pakta ter Kitajska, Indija, Jugoslavija, Indonezija in Burma. Hkrati se zavzema za nenapadalno pogodbo med Atlantsko zvezo in varšavskim paktom. Note govorijo tudi o razorožitvi. Kako so sprejeli te nove predloge na Zahodu? V zahodnih prestolnicah v prvi vrsti opozarjajo, da so imeli podobno konferenco že pred dobrima dvema letoma v Ženevi, a je bila prav Sovjetska zveza tista, ki je skušala izkoristiti ženevskega duha v svojo korist na Škodo svobodnega sveta in da je končno bila tudi Moskva tista, ki je pokopala vse uspehe ženevske konference štirih velikih. V novem sovjetskem predlogu vidijo poskus Sovjetske zveze, da bi odvrnila svetovno pozornost od dogodkov na Madžarskem in v svojih podložniških državah in da bi razbila Atlantsko zvezo. Na lihem namreč upa, da bodo nekatere zahodne države njene predloge sprejele, druge pa ne in da se bodo zato skregale. Nenapadalna pogodba med Atlantsko zvezo in varšavskim paktom bi bila velik udarec Združenim narodom prav v trenutku, ko so Zahodu najbolj potrebni. Zato prevladuje splošna sodba, da je sovjetski predlog nova velika propagandna spletka, čeprav je umetno zavita v željo po miru. Razorožitev, ki ji zdaj predlagajo Sovjeti, bi bila možna v ozračju zaupanja, to pa je Moskva pokopala. Sovjeti hočejo prikriti svoje slabosti in ogoljufati Zahod, kot je njihova stara navada. Zahod pa želi obraniti mir s pomočjo Združenih narodov, kar ne bo težko, saj ima Moskva polno notranjih težav ter se ne more zanesti na vojske podložniških držav, ki jih drži v pokorščini le z lastno vojsko, in še ta ni več zanesljiva, kakor se je pokazalo na Madžarskem. Žena minister Minister za socialno delo v holandski vladi je postala dr. Marga Kloni,pe, profesorica fizike in kemije. Prvikrat v holandski zgodovini se je zgodilo, da je žena postala minister in ta žena je katoličanka. NAŠ TEDEN V CERKVI 25. 11. nedelja. zadnja pob.: sv. Katarina 26. 11. ponedeljek: sv. Silvester, o. 27. 11. torek: sv. Valerijan. oglejski škof. (ud odel na svet i n ja 28. 11. sreda: obletnica posvečenja gor iške stolnice 29. 11. četrtek: sv. Saturnin. š. m. 30. 11. petek: sv. Andrej, ap. 1. 12. sobota, prva: sv. Marijan * SV. KATARINA, devica, mučenica, je bila doma v Aleksandriji, iz odlične družine. Ko je cesar Maksimin (311-313) preganjal kristjane, mu je očitala njegovo krivičnost in krutost. Bilo ji je tedaj 18 let. Maksimin je poklical poganske modrijane in učenjake, da bi jo pridobili za poganstvo. Bila je pa tako učena in razumna, da je izpodbila vse njih ugovore. Več modrijanov je pridobila za krščansko vero. To je oblastnika razkačilo, da jo je dal mučiti in končno obglaviti. Pokopana je bila na gori Sinajski. Ped to goro je znameniti samostan sv. Katarine. V sedanjih borbah, tako se je poročalo, je bilo nevarno, da bi bil porušen. Sv. Katarino so že od nekdaj častili na Vzhodu, na Zapadu pa od 13. stoletja. Blagor mladini, ki se uči naukov sv. vere in po njih živi: to jo obvaruje svetnih zmot in ji daje pravo modrost. IZ SV. EVANGELIJA isti čas je rekel Jezus svo-f ŠJ jim učencem: »Kadar bo-> ste videli gnusobo opustošenja na svetem kraju, napovedano po preroku Danijelu, — kdor bere, naj razume -— takrat naj beže v hribe, kateri so v Judeji; in kdor je na strehi, naj ne hodi doli, da bi kaj vzel iz svoje hiše; in kdor je na polju, naj se ne vrača domov po svoj plašč. Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh. Molite, da se vaš beg ne zgodi pozimi ali na soboto; zakaj takrat bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi več ne bo. In ko Ifi ne bili tisti dnevi okrajšani, bi ne bil otet noben človek; toda zaradi izvoljenih bodo tisti dnevi okrajšani. Če vam tedaj kdo poreče: ’Glejte, tukaj je Kristus,’ ali: ’Tam je,' ne verjemite. Vstali bodo namreč krivi kristusi in krivi preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi tudi izvoljene premotili, če bi bilo mogoče. Glejte, naprej sem vam povedal. Ako vam torej poreko: 'Glejte, v puščavi je,' ne hodite ven; 'Glejte, v hramu je,' ne verjemite. Kakor namreč blisk pride od vzhoda in posveti do zahoda, tako bo tudi s prihodom Sina človekovega. Kjer koli je mrtvo truplo, tam se bodo zbrali jastrebi. Takoj po stiski onih dni pa bo sonce otemnelo in lanu ne bo dajala svoje svetlobe in zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majale. Takrat se bo prikazalo znamenje Sinu človekovega na nebu in takrat se b • življenja glSral Življenje milosti — najvažnejša zadeva Zelo težavna zadeva je vzgajali vernike za življenje milosti, težavna, pa nad vse važna in potrebna. Nad vse važna. Kaj pa je največje dejstvo na tej naši zemlji? Kaj odlikuje ta sicer majhen planet v neizmernem stvarstvu božjem? Mar to, da ima visoko razvito javno in floro? Ali mar to, da so na njem umna bitja, ki so se v teku tisočletij povzpela do odlične stopnje vsakršnih znanosti? O ne, vse to se giblje v mejah same narave in naravni zakoni so, kakor daleč sega naše znanje. po milijardah svetov, povsod enaki. Kaj pa je torej izrednega na tej kroglici, na kateri se brezplačno vozimo krog konca? To. da je na tej naši zemlji vsemogočni večni Stvarnik vesoljstva človek postal in da je s svojo smrtjo na križu prislužil možnost, da človek, pod gotovimi pogoji, lahko vstopi v posebno prijateljstvo s Stvarnikom in da, če v tem prijateljstvu umre, pride do večnega direktnega uživanja svojega Boga. ki ga bo v nadnaravni luči spoznaval in v neizmerni sreči ljubil. To, pravim, je najvažnejša zadeva na tej naši zemlji, da človek vstopi i' božje prijateljstvo, ki mu pravimo posvečujoča milost, in da gre v tem stanju k večni sreči pri Bogu. »Kar ni večno, je niča, v primeri z neskončnim, četudi se za ta nič ljudje na vse kri pl je mučijo. Veliki matematik in astronom Gauss je pisal na svoja stara leta: So problemi, na katerih rešitev polagam jaz veliko večjo važnost ko na rešitev matematičnih nalog. Taka so etična vprašanja, potem vprašanje našega razmerja do Boga. Če človek živi 80 let ali 80 tisoč let in ga je potem konec, je vse skupaj samo ena bagatela: vprašanje je. če boš večno živel... in pa kako boš živel. Da, nadvse važna zadeva je življenje i milosti za posameznega človeka, ker gre za njegovo večnost: važna in nujna je ta zadeva tudi za rešitev sedanjega sicer prosvetljenega, toda nemirnega in v dnu nesrečnega sveta. Zlo moramo premagati z dobrim, tako nas je učil apostol. (Rim 12,21). Duhovno zlo sedanjega časa, vse to morje političnih in socialnih krivic, vsa ta nepoštenost diplomatskih intrig, vse to močvirje nemoralnega zasebnega življenja, vse to duhovno zlo se ne bo dalo premagati z zunanjimi sredstvi, kakor so tehnični napredek. trgovske zveze in kulturni stiki, temveč edinole z notranjo duhovno reformo. Treba, da čim večje število “ljudi zaživi nadnaravno življenje milosti, ki naj prekvasi in vodi vse njih mišljenje in delovanje. Profesor Toniolo, morda nejveeji med italijanskimi sociologi, je zapisal ob koncu svojega obširnega dela »Indirizzi e concetti sociali« tole veliko misel: »Chi definitivamente rechera a sahamento la societa presente, non šara un diplomatico, un eroe, un dotto, mu bensi un santo, anzi una societa di santi«. Kdor bo dokončno rešil sedanjo človeško družbo, net bo kak diplomat ali junak ali učenjak, temveč kak svetnik, ali bolje društvo svetnikov. Težka je torej pa nad vse važna zadeva vzgajati in vzgojili ljudi k nadnaravnemu življenju milosti. Za to vzgojo je Bog poskrbel v svojem zveličavnem zavodu, Id mu pravimo Cerkev. Saj to je bistveni namen katoliške Cerkve: Posredovati lju- dem posvečujočo milost in jih voditi po poti milosti k večni sreči. To in nič drugega je glavna vsebina krščanstva. Naravni red s svojimi nezgodami, boleznimi in smrtjo se po Kristusu ni spremenil: v naravnem pogledu nismo še odrešeni. Vse stvarstvo, po nauku apostola, željno pri- čakuje ,da bo na sodni dan rešeno starega prekletstva (Rim 8,19). Kdor že zdaj od krščanstva ali recimo od svoje pobožnosti kaj takega pričakuje, se zelo moti. Take reči moramo vernikom stokrat povedati in morda še ne bo šlo vsem v glavo. Cerkev torej posreduje ljudem življenje milosti in jih po tej poti vodi k večni sreči. Sin božji je odredil, da bo do konca dni to vzvišeno delo vršila na prvem mestu hierarhija, v katero kot pomočniki cerkvenih knezov spadamo mi katoliški duhovniki, ki združeni s Petrovim naslednikom pro Christo legatione fungimur, tam-quam Deo erortante per nos (2 Kor 5,20). Kako se naj mi duhovniki, posebej še dušni pastirji lotimo te naloge in vernike vzgajamo k življenju milosti, to je naloga, ki jo obdelujemo na današnjem sestanku. Vse, kar je v zvezi s tem problemom, sem skušal reducirati na tri poglavja. Prva teza se glasi: Pastoralno delo sploh, posebej še pri vzgoji k življenju milosti, naj sloni na jasni in trdni dogmatični podlagi. Drugi postavek pravi: dušni pastir bodi sam veščah v duhovnem življenju ter naj z molitvijo in svetim zgledom zida kraljestvo milosti v svojih vernikih. In kočno še tretje pravilo: z modro in vztrajno uporabo pastoralnih sredstev, najprej bistvenih, potem še pomožnih, naj dela za posvečenje svojih župljanov, ponižno pa zaupno. Msgr. Ukmar ZLATA MASA Dne 28. oktobra l. 1. je na otoku Krku v svoji škofijski cerkvi daroval zlato mašo tamkajšnji gospod škof, rojak solkanski, prevzvišeni msgr. dr. Josip Srebrnič, ki je bil točno pred 50. leti na isti dan posvečen za duhovnika v Rimu. Sv. oče Pij XII. mu je za to slovesno priliko poslal lastnoročno pismo in mu podelil odlikovanje »prisednika sv. Sedežu«. Verniki njegove škofije pa so mu nabrali v bogat duhovni šopek na tisoče sv. maš, sv. obhajil, rožnih vencev in vsakovrstnih dobrih del. Slovesnost zlate maše škofove je napolnila stolnico v Krku in se je izvršila v najle.pšem pobožnem razpoloženju. Visokemu zlato-mašniku tudi mi Goričani prav iskreno čestitamo. NAJBOLJ SEVERNA CERKEV V mestu llammerfest na Norveškem, ki je bilo porušeno po Nemcih v zadnji svetovni vojni, gradijo novo cerkev, posvečeno sv. Mihaelu, ki bo najbolj severna cerkev v Evropi. V stene nove cerkve bodo vzidali tudi posebni kamen, ki je bil pri grobu sv. Petra in ga je župniku poslal kardinal Constantini. TEDEN FILMA Desetega novembra so po vseli avstrijskih cerkvah ob priložnosti dneva filma čitali skupno pastirsko pisino avstrijskih škofov o filmu. Iti gledati slab film. tako pravi okrožnica, ne pomeni samo zapravljati svoj prosti čas, marveč tudi dati te- mu filmu svojo podporo in omogočiti, da drugi slabi filmi še dalje kvarijo narod in mladino. ZAVOD SV. JAKOBA V Zavodu sv. Jakoba v Madridu je od konca vojne do danes dobilo gostoljubje okrog 100 akademikov iz dežel onstran železne zavese in 100 jih je študije tudi dokončalo. Vso oskrbo in pa študijske štipendije daje španska Katoliška akcija. PREPREČEVANJE SAMOMOROV V dveh dneh je bilo 60 oseb v Berlinu s pomočjo telefonske službe za pomoč tistim, ki so se naveličali življenja, rešenih od predvidenega samomora. Po podatkih te telefonske službe izhaja, da pride v Nemčiji vsak mesec do 1000 primerov samomora; več kot dva na dan v vsamem Berlinu. Podobna služba telefonske pomoči je bila uvedena tudi na Dunaju od avstrijske karitas. OCHERSOV KELIH Objavljen je bil nov dogodek velike plemenitosti, ki je prevevala Stana Ochersa, svetovnega kolesarskega prvaka, ki je nedavno pri nesreči umrl. Na koncu nekega dobrodelnega večera, ki je bil prirejen v malem belgijskem naselju Kermt v korist nove cerkve, je Stan Ochers izrazil župniku željo, da bi tudi sam osebno prispeval k potrebam župnije. Ker je vedel, da cerkev še nima keliha, je prvak poslal župniku zlat kelih, ki bo ostal trajen dokaz velikodušnosti pokojnega prvaka. Komunizem na univerzah Vloga kardinala Mindszenty-ja ga je spreobrnila Te dni se je mudil na obisku v Rimu, skupaj s svojo ženo in sestro, priznani angleški filmski in gledališki igralec Alec Guinness. Njegovo največje doživetje teh dni je bilo srečanje s svetim očetom v Castelgandolfo. Mirnega in flegmatičnega Angleža je videnje rimskega papeža globoko ganilo. Igralec Alec Guinness je konvertit in njegovo spreobrnjenje je eno izmed najzanimivejših in najbolj sodobnih. Pred leti je britanska pisateljica Bridget Roland spisala dramo, v kateri je glavni igralec* neki kardinal, ki so ga komunistične oblasti obdolžile zarote in ga po strašnem psihološkem mučenju obsodile. Čeravno so bila imena le izmišljena, so vsi vedeli. da se vsa drama nanaša na proces kardinala Mindszcnty-ja. Igralen Alecu so poverili nalogo, da bi igral vlogo kardinala v drami »The p riso n er« (Obsojence). Da bi bolje poosebil kardinalovo vlogo, je hotel podrobno spoznati vse njegovo življenje in delovanje. Preštudiral je zato več knjig in prišel tako v neposreden stik z nauki katoliške vere. Ti so ga polagoma osvojili. Pozneje so dramo pripravili za film in tudi tu je Alec Guinness predstavljal kardinala Mindszenty-ja. V njem ni bilo nobene nejasnosti več. Ko se je nato predstavil jezuitskemu patru, je ta postavil samo zadnji kamen na stavbo, ki jo je Alec sam z božjo milostjo že zgradil. Alec je bil prej že večkrat v Rimu, a kako vse drugačen pomen je imel sedaj center katolicizma zanj, ki se je vračal kot konvertit, in to v dneh. ko je narod njegovega največjega dobrotnika kardinala MinStadt Gottes«. Iz angleških kolonij Azije in Afrike je bilo leta 1910 vpisanih na univerze v Angliji 300 akademikov: leta 1954 je število naraslo na 8274. Do leta 1955 je bilo vseh prekomorskih akademikov v Angliji 15.000, Franciji 20.000, Nemčiji 3000, Holandiji 2200. Švici 500. Mnogi teh akademikov so prišli iz cvetočih misijonskih področij v Evropo z velikimi upi. pa tudi z veliko revščino. Nujnost jih sili, da si iščejo dela za preživljanje. Tu pa premnogokrat naletijo ti mladi ljudje na nerazumevanje in odpor. Jasno, da tako zadržanje prebivalcev s krščansko kulturo napravi na le mladostnike silno porazen vtis. Veliko število akademikov se. po končanem študiju vrne v svojo azijsko oziroma afriško rojstno deželo kot odpadniki od krščanstva ali pa ga vidijo v popolnoma napačni luči. Komunistična taktika pa zna iz vsakega položaja napeljati vodo na svoj mlin: n. pr.: 1. V stik stopijo z vsakim študentom, ki pride iz prekomorskih dežel ne glede na njegovo versko prepričanje. 2. Preskrbijo mu stanovanje, podporo in postranski zaslužek. 3. Povabijo ga na počitniške kolonije. CENA: seznanili naj bi se z marksističnim naukom! Neka študentka medicine je izjavila: y)Neprijazno zadržanje belega plemena vodi azijske akademike v naročje komunizmu. Komunisti so skoro edini, ki se nam kažejo prijazni in nas sprejmejo v svoje zavode. Razumem današnje komunistične voditelje na Kitajskem, da so postali to, kar so, ker so bili nekoč kot akademiki deležni istega postopanja kakor mi danes.« Posamezne katoliške skupine se v raznih deželah sicer trudijo in so res veliko sto-rile v tem oziru, a vse njih delo je samo kaplja v morje. Svetovni nazor, katerega se mladi akademik oprime v stiku s kršč. narodi, je velikega pomena za njegovo bodoče delovanje med domačim plemenom. Kat. narodi bi se morali zavedati, da s svojim nekatoli-škim zadržanjem do drugih plemen, rušijo v mladih dušah, kar so požrtvovalni misijonarji dolga letu gradili. Istočasno pa nudijo sovražnikom vere strahotno orožje, s katerim bi znali spremeniti cvetoča misijonska področja v pozorišča prave zalo-igre v edino korist svetovni poplavi komunizma. Slovenskim volivcem (Nadaljevanje s 1. strani) Krivična jo tudi prepoved, da otroci optantov no sinejo obiskovali slovenskih šol. Razni italijanski dijaški zavodi in domovi prejemajo podpore iz javnih sredstev. Zaradi enakopravnosti in distributivne pramenasti zahtevamo podporo iz javnih sredstev tuili za slovenske dijaško zavodi\ zlasti za slovensko sirot išče in Alojzi jevišče. Sirotišco lij morala podpirati tudi pariška mestna občina. Zahtevamo nadalje, da se slovenskim otrokom v italijanskih sim-liščili nudi tudi pouk v slovenščini. Sicer pa se Slovenska demokratska zveza ne bori samo za odpravo zgoraj navedenih primerov razlikovanja med državljani italijanskega in slovenskega jezika, ampak sploh za našo popolno enakopravnost na vseh področjih javnega življenja. SLOVENSKI VOLIVCI, ROJAKI IN RODOLJUBI! Dogodki v nekaterih državah Evrope pričajo, da so narodi, ki žive v dejanski sužnosti, pripravljeni prelili kri in žrtvovali življenje za zlato svobodo, ki je prvi pogoj socialne enakopravnost i in uspešnega razvoju. Cenimo svobodo tudi mi in pokažimo pri teh volitvah, tla hočemo biti enakopravni državljani! Dokažimo, da svobodo, ki jo uživamo in ki nam d nje tiralico in možnost, da terjamo, kar nam še priliče, znamo pravilno cenili in rabiti! Ese. kar smo tu napisali, je napisano v mejah zakona demokratične države, ki nas mora upoštevuti in spoštovati na podlagi svoje lastne demokratične ustave. Pomagajte pri tej skupni stvari vsi. ki sle ponosni na svojo svobodo in na človeško dostojnost t o. in odda jte svoj glas za skupni blagor, za skupno zmago! Gorica. 6. novembra 1956. SLOVENSK\ DEMOKRATSKA ZVEZA Leto VIII - 1956 - štev. 47 KATOLIŠKI GLAS Štran S Svetovna organizacija krščanske demokracije ČUDNA NEODVISNOST Politično gibanje, osnovano na načelih krščanstva- in demokracije, se v zadnjem času uspešno razvija ter dobiva obliko in poinen svetovnega gibanja. Bralcem našega lista je več ali mani znano, da je bila kmalu po drugi svetovni vojni ustanovljena prva mednarodna organizacija 'kršč. demokratskih strank v Evropi, ki si je nadela francosko ime Noiuvelles Equipes Interna-tionales (slovensko: Nova mednarodna skupina) in ima svoj sedež v Parizu. Združuje -krščansko demokratske stranke, oz. stranke, ki delujejo po kršč. -demokratskih načelih v zapadno evropskih deželah, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Belgiji, Nizozemski, Luxemburgu, Švici in morda še kateri drugi. Ta mednarodna organizacija je sprejela v svoje okrilje kot članice tudi kršč.-dem. stranke iz dežel v srednji Evropi, ki jim je sicer delo v domovini zaradi komunističnih diktatur onemogočeno, pa ga v omenjenem obsegu nadaljujejo v begunstvu. Tako je članica NEI tudi Slovenska ljudska stranka, ki predstavlja Slovenijo in Jugoslavijo. Poleg nje so članice NEI tudi kršč. dem. stranke iz Poljske, Češkoslovaške, Madžarske in Litve. Predsednik NEI je trenutno belgijski senator A. E. de Schrvver, glavni tajnik pa francoski narodni poslanec Alfred Cosle-Floret. Član izvršnega odbora je tudi dr. Miha Krek, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo in načelnik SLS. C.D.U.C.E Druga organizacija krščansko-demokrat* uk ih strank je Srednje-evropska krščansko-demokratska zveza (Christian Deinoeratic Union of Central Europe - CDUCE), ki so jo 1. 1950 ustanovili voditelji kršč. dem. strank iz Srednje Evrope v begunstvu. Smatrali so za potrebno povezati begunske stranke v mednarodno politično enoto in s tem ustvariti uspešneje orožje v boju zoper komunizem in v prizadevanju za osvoboditev in uvedbo demokratičnih svoboščin v sedaj zasužnjenih deželah. Tudi v tej zvezi je kakor že večkrat povedano SLS od vsega početka in je aktivno sodelovala pri sami ustanovitvi. Zvezi omogoča njeno delo Free Europe Commiltee Inc., ki se je pred leti osnoval iz ameriških državljanov, da bi pomagal in vodil boj za osvoboditev zasužnjenega dela Evrope. Razvil se je v ogromno zasebno podjetje, ki organizira boj zoper komunizem, vzdržuje velike radijske oddaje, begunsko univerzo v Stras-burgu, razsežno raziskovalno delo in tesno Prevoz petroleja zaradi ogromne svetovne porabe tega goriva ho v bližnji bodočnosti vsled pomanjkanja ladijskega prostora postal težko vprašanje .predvsem za industrijske države, ne glede na sueški položaj. SVETOVNA PORABA PETROLEJA Svetovna poraba petroleja se z vso naglico dviga. Evropa bo v prihodnjem desetletju verjetno potrebovala že nad 200 milijonov ton petroleja letno iz Srednjega Vzhoda. ZDA ga bodo morale uvažati najmanj 70'milijonov ton na leto. Te številke predstavljajo dva in pol krat večjo potrošnjo petroleja kakor leta 1955. Z modernizacijo sueškega prekopa pod najugodnejšimi prilikami bi mogli prevozno kapaciteto te vodne poti v prihodnjih desetih letih komaj podvojiti. In v tem slučaju Id mogel prekop vzdržati samo po- Med trnjem In osatom Obrekovanje In pomota »Novi list« nam je zadnje čase začel posvečati posebno pažnjo. Vidi si-, da se bližajo volitve na Goriškem. K njegovemu zanimanju za nas pa ne bomo molčali, da kdo ne poreče: »Kdor molči, potrjuje«. Dne 15. nov. je NL pod naslovom »Obrekovanje« povedal, kaj sinu mi zaradi •slabih informacij poročali o ravnatelju dr. Turini v zvezi z znano stavko tržaških dijakov. »Novi list« imenuje to naše poročanje »obrekovanje«. l)a nismo imeli no-Lenega namena obrekovati kogar koli, smo pokazali z našim popravkom, ki smo ga zadnjič prinesli. Radovedni smo, če bo uredništvo ki nas je zaradi neljube pomole javno obtožilo obrekovanja, svojo obtožbo tudi javno popravilo, kot smo storili mi, brez, sodnije, iz ljubezni do resnice. »Ponižnemu katoliku" v Dolini \ Dolini se na4 jo spomnil »ponižni katolik«. la nam v svojem dopisu odkrije sodeluje s predstavništvi posameznih zasužnjenih narodov in njih političnimi strankami in gibanji. S tem v zvezi velja pripomniti, da Jugoslavija kot mednarodno priznana državna enota in celota nima predstavništva v FEC. Teinu je največ kriv zavezniški odnos USA vlade in zasebnih ustanov do Tita in njegove politike. Koliko časa bo la odnos še veljal in kako se bo razvijal, je danes težko reči. Dokler pa obstoji, je razumljivo, da Tito in njegovi komunisti napenjajo vse sile, da preprečujejo v USA politične akcije, ki so naperjene zoper njegov diktatorski režim. Na ta način politično begunsko predstavništvo celotne Jugoslavije (Srbov, Hrvatov in Slovencev) ni zastopano v FEC. Titovi eksponenti imajo v tem oziru laže stališče, da tako zastopstvo preprečujejo, zaradi nesrečnih sporov med Srbi in Hrvati, ki so žal tudi v begunstvu včasih gnani na škodljivo ostrino, ne da bi bili kakor koli koristni. Zlasti pa otežujejo skupne nastope pod označbo Jugoslavije. Ko se je pred leti ustanovil ACEN (As-sembly o£ Captive Euro.pean Nations). da bi po zgledu in organizatornem kalupu Združenih narodov (UN) na lastnih skupščinah obravnaval probleme zasužnjenih narodov in jih predlagal ZN, narodni odbori iz Jugoslavije niso bili sprejeti v to organizacijo, d očim so vsi ostali narodni odbori redni člani (n. pr. poljski, madžarski, bolgarski itd.). Dejansko je Jugoslavija zastopana pri akcijah Free Europe Committee samo v toliko, kolikor so nekatere slovenske, hr-vatske in srbske politične stranke v begunstvu članice mednarodnih begunskih političnih organizacij, kakršna je CDUCE. Slovenci smo zastopani preko SLS v CDUCE in preko Slov. demokratske stranke v Liberalni zvezi (Liberal Union). Hrvati preko Hrvatske seljačke stranke v Mednarodni kmetski zvezi (International Peasant Union), kjer so tudi Srbi s svojim Savezom zemljoradnika. Kaj so nameni CDUCE in kakšno je njeno delo in uspehi, je bilo na tem mestu ponovno pisano. Poročali smo sproti o različnih akcijah te mednarodne begunske organizacije in o njenem sodelovanju na mednarodnem političnem področju. Nimamo namena, tega sedaj ponavljati. Treba se je pa bilo nekoliko izčrpneje pomuditi pri CDUCE in pri Free Europe Committee, če hočemo, da bodo naši bralci razumeli, za kaj gre. lovieo vsega potrebnega petrolejskega prevoza. NOVE PETROLEJSKE LADJE Pomorske petrolejske družbe bodo morale zato izdelati povsem nove načrte za bodočnost. Praktični odgovor predstavlja graditev na tisoče novih petrolejskih ladij. V prihodnjih desetih letih jih nameravajo zgraditi ok. 3000, med njimi tudi nekaj stot is oč tonskih. S terni bo mogoče pinti okoli Južne Afrike z manjšimi stroški za petrolej kakor danes skozi sueški prekop. ŠELE NAČRTI Predno pa bodo te veleladje, za katere danes pomorski inženirji šele rišejo načrte, prišle v promet, pa se bo vprašanje morskega petrolejskega prevoza še poslabšalo. Evropske . ladjedelnice so polno zase« lene. »veliko novost«, da je Lil namreč dolinski župan Lovriha izvoljen na svoje sedanje mesto že leta 1949, ko še ni bilo »Novega lista«, nato pa še enkrat, čeprav so se zvezali zoper njega vse ostale slov. stranki'. »Metati sedaj naenkrat krivdo za zopetno izvolitev g. Lovrihe na »Novi li«t« in na dr. Besednjaka je torej smešno in zlobno.« zaključuje »ponižni katolik«. Hvala za pouk. ki ga pa ne rabimo. Gospod Lovriha, (morda bi bil bolj zadovoljen, ko bi mu NL rekel tovariš) je bil res izvoljen brez »Novega lista« in dr. Besednjaka leta 1919, pozneje pa na predzadnjih volitvah eelo proti volji »Novega lista« in dr. Besednjaka. Toda to nič ne spremeni n’a dejstvu, da je bil g. Lovriha, izrazit Vidalijev komunist po osebnem prepričanju in svojem delu, pri zadnjih volitvah izvoljen tudi s pomočjo »Novega lista« iti dr. Besednjaka. Ne gre za to. ali bi bil vseeno izvoljen, temveč za to. da je Lil izvoljen tudi s pomočjo »Aorego lista« in dr. Besednjaka. V tem je odgovornost obeh. Ce bi n. pr. kdo gotovo Šel krast brez tvoje pomoči, a bi mu ti kljub temu pomagal, bi bil tal kot on. Sodnik bi te ne vprašal, ali bi oni kradel tudi PETROLEJSKI VODI Petrolejski vodi iz Iraka in Perzijskega zaliva pomenijo samo dedno rešitev tega problema. Petrolejske družbe se nameravajo vzdržat!! velikih finančnih vlog za povečanje vodov v tem delu sveta vse dotlej, dokler bo trajala nevarnost podržav-ljenja petrolejske industrije na Srednjem Vzhodu. Kapaciteta sedaj postavljenih petrolejskih vodov je 40 milijonov ton na leto. Ogromne stroške bi predstavljalo povečanje le kapacitete za 50 odstotkov. KOČLJIV POLOŽAJ NA BLIŽ. VZHODU Nezanesljive srednjevzhodne vlade bodo verjetno še naprej izigravale petrolejske družbe. Toda medtem ko so danes na strateškem položaju, pa more taka njihova politika končno porazno vplivati na njihov dobiček. Zapad bo kupoval petrolej na Srednjem Vzhodu le toliko časa, dokler bo cenejši kakor drugje. Na tein področju se nahajajo tri četrtine na svetu odkritega petroleja, ki ga črpajo z razmeroma majhnimi stroški. Toda potrošniki se bodo obrnili drugam in pričeli uporabljati druga goriva, če bodo srednjevzhodne vlade še dolgo izigravale njih gospodarsko zmogljivost. ATOMSKA ENERGIJA Če bo nujno potrebno, bo Zapad pridelal več petroleja na lastnem področju. Prav tako še ni izkoristil ogromnih ležišč drugih vrst naravnega goriva, da ne omenimo atomske energije, ki dela že velike korake v čas, ko bo postala najcenejša pogonska sila. (Iz »Svobodne Slovenije«) Djilas aretiran V Beogradu so v ponedeljek javili, da so tam aretirali bivšega podpredsednika vlade in Titovega prijatelja Milovana Ilji-lasa. Kot vzrok so navedli dejstvo, da je Djilas v tujih časopisih klevetal vlado in s tem jemal ugled državi. Milovan Djilas je pretekli teden res objavil članek v nekem ameriškem časopisu ter tam povedal, da je zgled Ogrske samo odprl pot, na katero bodo prej ali slej stopili vsi ostali narodi, ki jih je zasužnjil komunizem. Jugoslovansko vlado je obdolžil, da je sprva podpihovala nemir na Ogrskem in Poljskem, sedaj pa da jih pomaga zatirati. Take izjave so dale povod, da so Djilasa aretirali. Zapadni svet se pa izprašuje, zakaj sp to storili ravno sedaj, ko Djilas ni nikomur nevaren. Nekateri so mnenja, da le ni vse tako mirno in enotno, kot je zatrdil Tito v Pulju, temveč da je tudi med jugoslovanskimi narodi začelo vreti: ker jih žeja po svobodi in boljšem življenju. Odpadi Dogodki in surov napad sovjetskih tankov na Madžarskem so med člani komunistične stranke v Italiji povzročili marsikje zmedo in celo izstop iz stranke. Tako poročajo, da so v Camposano v neapeljski provinci vsi vpisani v KP izstopili iz nje. Ker so bili v komunističnem središču v Neaplju zaradi lega vsi iz sebe. so v Camposano poslali svojega odposlanca, da pomiri duhove, a se je vrnil brez uspeha, ker ni mogel govorili z nikomer, kajti takoj ob prihodu so mu izjavili, da ni v kraju nobenega komunista več. V mestu Capri je 150 delavcev razpustilo rdeči sindikat in se pridružilo nekomunističnemu sindikatu v znak solidarnosti z m a d ž a rsk i m i d el a vei. V Simcri pri Catanzaro je tajnik KP brez tebe, temveč bo samo to vprašal, ali si bil tudi ti zraven. Tako slovenska javnost ne vprašuje, ali bi bil g. Lovriha izvoljen brez pomoči NL in dr. Besednjaka, temveč samo, ali je bil izvoljen tudi z njihovo pomočjo. In to je bil. Ponižni katolik iz Doline pa naj se ne boji, da ga bo KG zmerjal za »filotitovca«, kajti označil se je že sam za to, kar je. Nekaj o narodni enotnosti Nekateri časopisi pretakajo mačje solze nad narodno enotnostjo. Zlasti se odlikujejo tisti možje, ki so povzročili, da se jo razbila enotnost eelo med katoličani na Tržaškem in Goriškem. Takim in sličnim naj velja nekaj besedi. Narodna enotnost je gotovo velika dobrina in še posebno za narodno manjšino, ki mora biti trd vsakdanji boj za svoj narodni obstanek. Toda v čem naj se pokaže narodna enotnost? Nekateri hočejo, naj bi obstajala v tem, da bi šli vsi vedno složno na volišče kot ena sama narodna stranka. Pri tem stavijo zn zgled južne Tirolce. Taki ljudje naj se spomnijo, da smo primorski Slovenci tako narodno enotnost imeli na volitvah po prvi svetovni vojni. Včeraj 21. t. m. smo čitali v »Primorskem dnevniku« izjavo bivšega občinskega in pokrajinskega svetovalca g. Rudija Bratuša, V kateri skuša pojasniti, zakaj se je izločil iz skupnosti SDZ in zakaj kandidira na titovski listi za obč. volitve v Gorici. Povedati hoče, kdor mu bo hotel verjeti, da je neodvisen. »Neodvisni« g. Bratuš je pokazal, od koga hoče biti neodvisen: neodvisen (»d programa SDZ oziroma od programa obeh skupin, ki sta vključeni v SDZ. noče pa biti neodvisen od komunistov-titoveev. zato tudi kandidira na njih listi. Po komunistični taktiki in izrazoslovju je »neodvisen« samo tisti, ki to neodvisnost poudarja na-prani komunističnim nasprotnikom v tem primeru proti katoliškim in demokratičnim Slovencem — ne sme je pa poudarjati napram njim samim. Komunisti, pa naj bodo stalinistični ali titovski, že znajo potem vsakega »neodvisnega« tako porabiti in vključiti v svojo fronto, da pristavek »neodvisen« prej ali slej, zlepa ali zgrda, odpade. Kjer so komunisti na oblasti, ker pa v Italiji hvala Bogu še niso, so taki »neodvisni« ali drugače povedano koristni sopotniki, prej ali slej vrženi v kot ali pa se jim zgodi še kaj hujšega. Najnovejši zgledi po vojni v Jugoslaviji, Češki, Madžarski, Bolgariji, Poljski in Romuniji to jasno potrjujejo. Komunisti tudi dobro vedo, koga naj sprejmejo na svojo listo kot neodvisnega: samo takega neodvisnega, ki od njih ni neodvisen. In kolikor nam je znano, g. Bratuš res ni neodvisen od njih. Po duhu jim je namreč soroden. Marsikdo, ki ga je poznal kot izvoljenega na listi SDZ, se je čudil izjavam, ki jih je v svoji kavarni že več kot leto dni sem javno in zelo rad dajal. In te izjave so bile vse v prid komunistom: komunističnega nasilja ni obsojal, hvalil je titovski režim, se veselil, da bi prišli komunisti na oblast in da bi pokazali gospodom; napadal je gori-ške duhovnike, očital je goriškim katoličanom klerikalizem itd. Značilno je bilo tudi, da je »Novi list« v svoji »objektivnosti« rad molčal o delu občinskih in pokrajinskih svetovalcev' SDZ, pozneje pa je začel naenkrat poročati o Bratuševem delu v občinskem in pokrajinskem svetu, toda ne da bi povedal, čigav svetovalec je. G. Bratuš ,pravir da so ga nekateri volivci prosili, naj bi še kandidiral. Kdo naj bi bili ti volivci, če so sploh bili, ni težko uganiti! Enako se z enakim brati: da je bilo pismo objavljeno v »Pr. dnevniku« že dovolj jasno priča, kam pes taco moli. Videli pa bomo Goričani, da bo še en list prinesel to pismo. Po slogu sodeč pisma ni napisal g. Bratuš sam. Slog je čudno podoben pisanju nekega drugega lista, ki tako rad govori o skupnem nastopu (je govoril za tržaške volitve in je govoril pred kratkim tudi za goriške), pozablja pa pri tem, da je ideja pred materijo. G. Bratuš moleduje (verjetno spet v imenu istega lista), naj bi goriški Slovenci volili titovsko listo, ki se to pot skriva za ime »napredna lista«. Toda Goričani ne bomo nasedli. Komunizem je ob dogodkih na Madžarskem in prej v Poljski dovolj jasno pokazal svoj obraz. Titovei so se ustrašili in so se skrili za nedolžno »napredno« listo, ker je ves svet obsodil strahotno komunistično nasilje, ki z želez- vrnil komunistično izkaznico zaradi početja z delavci in študenti na Madžarskem. Tudi drugod po Italiji se sliši, da je početje na Madžarskem pomagalo, da ljudje spregledujejo. Bog daj. da bi tudi pri nas zaslepljeni odprli oči! Edini, ki je niso sprejeli, so bili tedanji slovenski komunisti. Po drugi svetovni vojni smo dobili znova možnost, da gremo na volišče in sicer zopet kot narodna manjšina. Stvorila se je zopet narodna enotnost demokratičnih Slovencev kakor po prvi svetovni vojni, a seveda brez komunistov. Ti so se ločili od ostalih Slovencev po prvi vojni in ponovno po drugi. Mi so svoja pota obakrat. O narodni enotnosti pa niso nič govorili, zakaj oni poznajo le eno enotnost: partijo; vsi in vse ostalo se mora podrediti tej slednji. Po zadnji vojni smo jim bili demokratični Slovenci le ostanek reakcije, ki je ušla likvidaciji v domovini. Zato niso prav nič iskali zvez z nami. da bi ustvarili narodno edinost. Pozneje so se razmere spremenile. Leta 1913 so se komunisti sprli in ločili na titovce in kominformiste. »Uboga reakcija« je med slovensko manjšino postala v tem času uvaževaoja vreden činitelj, saj si je na Goriškem osvojila pri zadnjih volitvah dve občini od treh in v mestu Gorici številčno prekosila Fronto. Tedaj se je leta 1952 pojavil oznanjevalec narodne enotnosti dr. Besednjak, ki si je leta 1954 ustanovil svoje lastno glasilo »Novi list«, po- no težo svojih tankov, z ognjenim dežjem svojih brzostrelk in z nasilnim deponiranjem duši željo po svobodi in pravi neodvisnosti. Goričani bomo volili za svobodo, obsodili bomo komunistično nasilje, zato bomo volili slovensko listo z znakom lipove vejice. Predolimpijske vesti Medtem ko se olimpijski ogenj preko velikih ovir počasi bliža Melbournu, se atleti raznih držav pridno vadijo na stadionih in so v teku še zadnje priprave za bližajočo se olimpijado. Štafeta z olimpijskim ognjem je premostila že težave poplavljenih področij, sedaj se pa bori z neznosno vročino, zaradi katere se je neki nosilec baklje onesvestil. Baklja se je prelomila, a ni ugasnila. Računajo, da bo štafeta dosegla Melbourne dne 22. novembra. Dne 16. novembra so prvič slavnostno razsvetlili v mestu Melbourne vse spomenike, vladna poslopja in naprave, ki so jih zgradili za olimpijske igre. V lahkoatletskih disciplinah si' je prijavilo 1142 atletov. Žensk se je prijavilo 233. Iz Dawsona na Aljaski javljajo, da je tam dne 15. novembra pristalo letalo z jugoslovanskimi, nemškimi in avstrijskimi atleti, ki so bili na poti v Avstralijo. Med letom preko Tihega oceana sta nenadoma odpovedala dva motorja. Letalo je vsled tega prišlo v brezupen položaj, vendar člani posadke niso izgubili poguma. Iz letala so odvrgli ves nepotrebni material in vso zalogo bencina in pilotu se je po štiri-urni hudi borbi posrečilo pristati na letališču Anchrage na Aljaski. Med potniki je nastala precejšnja panika, nemška plavalka Hatss je dobila pravi živčni napad. Poročajo, da je jugoslovanska ekipa ohranila najin ir nejšo kri, ter je na prisilnem letališču na Aljaski izkoristila položaj za trening na snežni površini. Po 12-nrni zamudi so atleti nadaljevali pot proti Avstraliji. Atomski Hruščev Bulganin ponuja svetu mir in razorožitev, Hruščev pa mu grozi s šibo. Takšno sliko dobi človek, ki bere sovjetsko noto zahodnim državam, nato pa atomske izpade Hru-ščeva na sprejemu v Kremlju in pozneje na poljskem poslaništvu v Moskvi. Obakrat je Hruščev žalil zahodne diplomate in ves zahodni svet, drugič pa je celo grozil, da bodo komunisti nekomuniste uničili ter jih pokopali. S tem je Hruščev uničil vse Bulganinove predloge, Se preden se je posušilo črnilo na sovjetskih notah, poslanih tolikim državam. Ni znano, če sta delala Hruščev in Bulganin sporazumno. Verjetno sta. Ker je Hruščev znan kot pijanček in skrajno neolikan človek, so v Kremlju menili, da je najbolje, da mu pustijo, da se ga naleze in nahruli zahodne diplomate. Pa jih ni prestrašil. Zahod ve, v kakšnih težavah je Kremelj in svetovni komunizem, ki skuša zakrivati svojo slabost prav za lemi besnimi izbruhi. Morda se bodo kdaj tudi v Moskvi zavedali, da vodka ne pomaga vedno izbirati olikanih izrazov, kadar je treba govoriti omikanim ljudem. tem ko »Kat. glas« ni hotel pristati na njegove zahteve. Dr. Besednjak je prišel oznanjevat narodno edinost iz Beograda, nekateri njegovi sotrudniki, pa iz Ljubljane. Toda to so naredili šele leia 1952. Kje so bili od leta 1945 do 1952? Mi smo v teh letih stvori!i narodno enotnost vseh demokratičnih Slovencev, kot je izpričalo že več volitev na Goriškem in Tržaškem. Kot je znano, niso demokrati izključili nikogar, kdor je pristal na njih narodni in demokratični program. Zakaj se jim niso priključili titovski in kominfor-mistični Slovenci? Ker niso demokrat je. Bi se v prihodnje povezali z njimi v enot- ^ no narodno zvezo? Verjetno bi so, če postanejo demokrati in pristanejo na ista narodna in demokratična načela, ki vežejo ostale skupine v demokratski zvezi. Tisti, ki objokujejo narodno enotnost, naj spreobrnejo slov. komuniste in jih pridobijo za demokratične ideale. Potem narodna e-notnost ne bo več samo sen in pobožna želja »Novega lista«. Pri komunistih torej naj ti gospodje začnejo s svojim misijonskim delom za narodno edinost. Ostali Slovenci smo jo ustvarili pred NL in brez njega ter tudi proti njegovi volji. PETROLEJ NA ZAPADU Upravne volitve Kandidatje Slov. demokratske zveze na prihodnjih občinskih in pokrajinskih volitvah dne 16. dec. bodo v posameznih občinah, oziroma volilnih okrožjih naslednji: KANDIDATI ZA OBČINSKE VOLITVE V GORICI 1. I)r. SFILIGOJ Avgust, odvetnik 2. Dr. KACIN Anton, profesor 3. BRATINA Stanislav, profesor 4. Dr. MACUZZI (MAKUC) Andrej, odvetnik in profesor 5. Dr. KRANNER Martin, profesor 6. Dr. BIRSA Karel, odvetnik in profesor 7. BRISCO Gizela. trgovka 8. KACIN MARIJA, profesorica 9. ŠULIGOJ ALBIN, učitelj 10. BRAINI (BRAJNIK) Vojnomira, uradnica 11. BENSA Valentin, kmetovalec 12. STANIČ Cirila, poroč. Kranner, uradnica 13. PIŠČANC Zora, uradnica 14. PERŠOLJA Alojz, tovarniški delavec 15. NANUT Alojz, trgovec in gostilničar 16. BRAINI (BRAJNIK) Ivan, upokojenec 17. VALENTINČIČ Franc, mizar 18. DO LES Franc, pleskar 19. GORJUP Leopold, upokojenec 20. VELIŠČEK Teodor, trgovec 21. NANUT Jožef, učitelj v pokoju Volilni znak je lipova vejica. KANDIDATI ZA OBČINSKE VOLITVE V SOVODNJAH 1. CBRNIC Karel, tovarniški delavec -Rupa 2. HMELJAK Nada poroč. Rojec, profesorica - Sovodnje - (neodvisna) 3. ČAVDEK Roman, kmetovalec - Sovodnje 4. CERNIC Venceslav, kmetovalec - Ga-brije 5. CEVDEK Nikolaj, vojni invalid - Peč 6. GRILLO (GRILJ) Štefan, gostilničar - i Vrh 7. MARAŽ Dora Marija, učiteljica - Rupa 8. PAOLETTI (PAVLETIČ) Alojz, tovar-niški delavec - Gabri je - (neodvisen) 9. PELICON Danilo, šofer - Sovodnje -( neodvisen ) 10. PETEJAN Ivan, kmetovalec - Sovodnje 11. TOMSIC Peter, kmetovalec - Sovodnje 12. TRAMPUŠ Jožef, kmetovalec - Rupa Volilni znak je lipova vejica. KANDIDATI ZA OBČINSKE VOLITVE V DOBERDOBU 1. FRANDOLIC Evgen, delavec - Doberdob 2. FERLETIČ Miloš. Doberdob 3. (JUINZI (KOJNC) Jožef. Jamlje 4. FRANDOLIC Alojz, Dol 5. JARC Roman, Doberdob 6. PACOR (PAHOR) Anton, Jamlje 7. FERLETIC Štefan, Dol 8. LAVRENČIČ Stanislav, Doberdob 9. PACOR (PAHOR) Jožef, Jamlje 10. FERLETIC Miroslav. Doberdob 11. FERFOGLIA (FERFOLJA) Jožef 12. DEVETT1 (DEVETAK) Ludvik, Dol Volilni znak je lipova vejica. KANDIDATI ZA OBČINSKE VOLITVE V ŠTEVERJANU 1. PODVERšIC Hermenegihl, kmetovalec -Š te verjan 2. HLEDE Alojzij, Števerjan 3. KOREN Frane, števerjan 4. PUŠNAR Orlando, Jazbine 5. MARASSI (MARAŽ) Ignac, števerjan 6. TOMAŽIČ Jožef, Števerjan 7. CORSI (KORŠIČ) Ivan, Števerjan 8. ŠKORJANC Albin, števerjan 9. TERCIC Zdenko, Števerjan 10. GRAUNAR Jožef, Števerjan 11. KLANJŠČEK Stanislav, Števerjan 12. TERPIN Ciril, Števerjan Volilni znak je lipova vejica. Vse liste brez izjeme so izbrale kot svoj znak staroslavno lipovo vejico. Ob njej in njenih kandidatih se lahko mirno strnejo vsi demokratično čuteči Slovenci. KANDIDATI V POKRAJINSKI SVET Okrožje Gorica 1° (Štandrež in del mesta): dr. Birsa Karel, odvetnik in profesor » Gorica 11° (Podgora in del mesta): Kacin Marija, profesorica » Gorica III0 (Pevma in del mesta): dr. Kacin Anton, profesor » Gorica IV° (severni del mesta): dr. Sfiligoj Avgust, odvetnik » Gorica V° (Sv. Rok in okolica): Černič Karel, tovarniški delavec » Krmin, Dolenje: Perin Jožef, o- skrbnik » Kapriva (Števerjan itd.): Podver- šič Hermenegild, kmetovalec » Doberdob (Foljan, Sredipolje): Bratina Stanislav, profesor » Sovodnje (Gradišče, Fara): dr. Macuzzi (Makuc) Andrej, odvetnik in profesor Volilni znak je tudi za te volitve lipova vejica. Avtobusna zveza med Gorico in Ljubljano Goriško avtobusno podjetje Ribi je s 13. novembrom vzpostavilo avtobusno zvezo med Gorico, Ljubljano in Bledom, z vmesnimi postajami Ajdovščina, Vipava, Razdrto, Postojna, Planina, Logatec, Vrhnika. Avtobus bo vozil iz Gorice vsak četrtek ob 7h zjutraj s prihodom v Ljubljano ob 0.45, ter vsako soboto z odhodom iz Gorice ob 13.30 in s prihodom v Ljubljano ob 16.15. Sobotni avtobus bo nadaljeval pot preko Kranja do Bleda, kamor bo prispel ob 17.45. Odhod iz Ljubljane bo naslednji: ob če- trtkih ob 17h s prihodom v Gorico ob 19.45; ob nedeljah z odhodom z Bleda ob 15.30, iz Ljubljane ob 17h in s prihodom v Ajdovščino ob 18.45. V Ajdovščini se vožnja nedeljskega avtobusa iz Ljubljane zaključi. Cena iz Gorice do Ljubljane znaša 800 lir (7 lir na km), do Bleda 1.175. Iz Ljubljane do Gorice pa 840 din. Pravico do teh voženj imajo samo potniki s potnim listom ter osebnim ali skupnim vizumom. Vožnja Gorica-Bled bo v veljavi samo od 15. junija do 15. septembra, ostale vožnje pa vse leto. Sovodnje Preteklo nedeljo smo pri nas praznovali 200-letnieo naše farne cerkve in 25-letnico, odkar je bila naša duhovnija dvignjena v župnijo. Na fa jubilej smo se lepo pripravili s tridnevnico, ki jo je imel č. g. Vidmar. Cerkev je bila izredno lepo okrašena in mogočen slavolok pred cerkvijo z napisi obletnic je oznanjal, da se Sovo-denjci zavedamo pomena cerkve med našimi domovi in da smo hoteli dostojno proslaviti ta njen in naš jubilej. Vsi rodo- vi naših prednikov in vsi dušni pastirji teb dve sto let so nam stopili pred oči, saj je prav iz cerkve kot središča izhajalo vse versko življenje naše vasi. Posebno slovesna je bila popoldanska služba božja oh navzočnosti številnih duhovnikov, ko smo zapeli zahvalno pesem, da se zahvalimo Bogu za vse milosti in vso pomoč božjo naši vasi v preteklih dve sto letih. Upajmo, da bo to praznovanje nas vse potrdilo v veri naših očetov in v ljubezni do domače cerkve. SPOMNIMO SE NAŠIH MALIH Bliža se sv. Miklavž, prijatelj otrok. V navadi je, da ta dan obdarimo naše otroke. V Gorici je letos prevzela to skrb Vincenci jeva konferenca. Zaradi tega se obrača na vsa goriška dobra srca s prošnjo, naj po svojih močeh in velikodušnosti prispevajo, da bo nebeški prijatelj otrok sv. Miklavž čim bogate je obdaril posebno naše najpotrebnejše šolarje. Goričani, ko vas bodo obiskali poverjeniki Vincencijeve konference, ne zaprite svojih vrat in ne svojih src! Novi izseljenci v Avstralijo V petek popoldne je odplula iz tržaškega pristanišča ladja »Toscana« s 672 izseljenci namenjenimi v Avstralijo. Največ je oseb, ki potujejo v okviru organizacije CIME, med njimi 431 Avstrijcev. Z ladjo je odpotovalo tudi deset Tržačanov, družinskih članov prejšnjih izseljencev. Ladja bo za svojo pot do Avstralije rabila deset dni več kot običajno, ker bo morala zaradi sueške krize pluti okrog Afrike. Mavhinje ZLATE POROKE: Gosp. Urdili Jožef, fi-naneni uradnik v pokoju, in njegova žena g. Ernesta Kocman sta praznovala te dni svojo zlato poroko. Oba sta še čila in zdrava in kar lepo ju je bilo videti pred oltarjem v cerkvi, kamor sta s svojimi sorodniki prišla po božji blagoslov zase in za svoje. Tudi g. Lolič in soproga Ivana Furlan sta v nedeljo dočakala petdesetletnico svoje poroke: vkljub težavam in .boleznim, ki že več let spremljajo njuno družino, sta se vendar lepo Bogu zahvalila za srečo zlate poroke in skupno s svojimi prosila za ljubo zdravje. Prvini in drugim zlato-poročencem vsi (vaščani iz srca čestitamo in jim voščimo še lepih dni do biserne poroke in preko. Prejšnji teden sta se v naši cerkvi poročila g. Alojz Semolič, vnet cerkveni in prosvetni pevec, in gdč. Zora Gruden, naša učiteljica v otroškem vrtcu: naj jima bo srečna in dolga skupna življenjska pot. Pa tudi mrtvaški zvon se je pri nas dvakrat oglasil v tem tednu: najprej za pok. Karolino Klarič iz Vižovelj, ki je pred letom praznovala biserno poroko. Njenemu možu, otrokom, še posebno onim v daljni Argentini, ki se niso mogli udeležiti pogreba svoje matere, naše iskreno sožalje. In še je zvon oznanjal smrt in prosil molitev za pok. Ivana Humar iz Sesljana. ki si je v Franciji dolgo let služil vsakdanji kruh, a se od tam vrnil domov neozdravljivo bolan k svojini sestram in po mučni bolezni zapustil ta svet. Obema naj bo dobri Bog mil sodnik in bogati plačnik. DRUŽBA MARIJE MILOSTLJIVE priredi v svoji dvorani, via Risorta 3, v nedeljo 25. novembra ob 17.30 igro v treh dejanjih L J U B E Z E N Z M A G U J E Prijatelji naših prireditev, vabljeni! R A J B E L J Kot smo že poročali, smo delavci v Rajb-lju dne 10. novembra ponovno stopili v stavko za nedogledcn čas. To smo storili iz protesta, ker novi gospodarji rajbeljske-ga rudnika niso hoteli ugoditi delavskim zahtevam po izplačevanju nagrade za proizvodnjo in pa po prenehanju prisilnega odpuščanja delavcev. Odločeni smo bili iti do skrajnosti, naj se zgodi, kar hoče. Po enotedenski stavki je vodstvo rudnika uvidelo, da ne kaže rveč nadaljevati spora z delavci. Ugodili so glavnim našim zahtevam in tako se je stavka prenehala opolnoči 17. nov. Nova delavna pogodba zagotavlja še nadaljnje izplačevanje nagrade za proizvodnjo in pa, da družba delavcev ne bo več odpuščala z dela; onemu pa, ki bi se prostovoljno odpovedal delu, bo izplačala 400 tisoč lir odhodnine. Stavka je potekla precej mirno, le dva večera je bilo slišati dve eksploziji. Sedaj, ko je stavka mimo, se je zopet naselil mir v našo vas. Upamo, da bo tako zmeraj. Zato smo hvaležni družbi za njeno razumevanje, pa tudi tukajšnji duhovščini in oblastem, ki so posredovale, da je prišlo do mirne in tako hitre poravnave. Rudar ČASI SE SPREMINJAJO Abesinski cesar Haile Selassie, kateremu je pred dvema desetletjema Mussolini napovedal vojno, ga premagal in mu opu-stoŠil vso deželo, je dne 9. novembra prejel od italijanske republike visoko odlikovanje viteza Velikega Križa. KUHARSKA KNJIGA Martin Lajovec je kupil ženi kuharsko knjigo. Čaka en teden, čaka dva, čaka tri; na mizi so seveda enake jedi, kot že toliko časa prej: zato reče ženi: »Kupil sem ti lepo kuharsko knjigo, pa jedi se niso prav nič zboljšale.« Odvrne žena: »Vse prav in lepo, le knjiga ima velik pogrešek. Piše tam: Vzemi sto gramov masla, toliko gramov mesa, toliko gramov tega in onega, pa knjiga ne pove. kje vzeti te stvari. Kupi mi knjigo, ki mi bo povedala, kje naj vzamem vse to, pa se bo vse zboljšalo.« KOLHOZI NA ČEŠKEM Dva zajca se razgovarjata o kolektivnih kmetijah na Češkem. »Nobene svobode ni v teh komunističnih kolhozih.« »Pa kaj zato? Saj nisi ti nobeden kmet. Vidiš, jaz sem zelo zadovoljen, odkar je polje komunistično. Nikoli nisem imel toliko jesti kot sedaj, ko sta krompir in pesa na njivi še v januarju.« S.K.P.D. IZ GORICE vabi na DRUGI KULTURNI VEČER ki ho v četrtek dne 29. novembra ob 8.30 na Placuli. Na tem večeru so bomo poklonili spominu našega pesnika Simona Gregorčiča. Na sporedu so predavanje, deklamacije in pesmi. SVETO PISMO VIR BOGASTVA Sveto pismo ni samo zakladnica božjega razodetja in najverodostojnejša zgodovinarka starih narodov, temveč tudi vir zanimivih znanstvenih podatkov tudi za današnje dni. Ameriški pisatelj Werner Keller pripoveduje p nekem izraelskem industrijalcu, ‘katerega je zelo presenetil opis razdejanja Sodome in Gomore, kjer je rečeno, da se je dvigal dim iz ruševin kot bi prihajal iz podzemeljskih peči. Poslovni mož si je ta opis po svoje razlagal in je prišel do zaključka, da je bil dim bržkone posledica izhlapevanja podzemeljskih plinov. Leta 1953 je začel vrtati okrog nekdanje Sodome in Gomore in je res odkril prvi izraelski petrolej. Prav tako, nanašajoč se na besede sv. pisma: »Abraham je v Ber-sali vsadil tameriskino drevo«, je izraelska vlada sklenila nasaditi 1 milijon teh dreves v svoji državi. SREČNI UČENCI Učenci francoskih osnovnih šol ne bodo imeli več domačih nailog. Od 1. januarja dalje se !bo moralo vse učenje in vse naloge omejiti le na ure pouka v šoli. Tako je odločila vrhovna komisija na: predlog zdravnikov, ki so mnenja, da prevelik duševni napor kvarno vpliva na otroke. — Tudi naši šolski otroci bi bili brez dvoma zadovoljni s takim zakonom, a ne samo mali, morda še bolj srednješolci. SLOVENSKI ODER V TRSTU 'priredi v ponedeljek 26. novembra v Avditoriju ob 20.30 veseloigro Janeza Prepeluha VEČER BELIH VRTNIC Vstopnice so v predprodaji v trgovini Lupše. Po enem letu je Avditorij zopet odprl tudi za slovenske prireditve, zato računamo, da se bodo slov. ljudje odzvali v velikem številu. v SLOVENSKA PROSVETNA MATICA V TRSTU prireja svoj običajni mladinski literarni natečaj. Trije najboljši prispevki (črtica, razprava, novela, pesem) bodo nagrajeni in objavljeni v božični številki. Prva nagrada 3000 lir, druga 2000 in tretja 1000 lir. Ostale nagrade v obliki knjižnega daru. LISTNICA UREDNIŠTVA Dne 26. novembra bo slovenski narod praznoval 50-letnieo, odkar so pokopali go-riškega slavčka Simona Gregorčiča. \ prihodnji številki se bo tudi naš list spomnil tega jubileja. Na to opozarjamo naše bralce že danes. DAROVI ZA MARIJANIšCE: N. N. 1000 lir. ZA SLOVENSKO SIROTIŠČE: Ivana Rudolf 1000; N. N. Gorica 1000; družina Černigoj namesto cvetja na grob v gospe Ivanke Čubej 1000; učiteljstvo slovenskih osnovnih šol v Gorici v spomin na i' gospo Karmelo Brajda-Devetak 1000 lir. SOVODNJE: 520 kg krompirja, 40 kg koruze v zrnju; 3 kg moke, 2 kg fižola. J AZBINE-GRADISCUTTA: 280 kg koruze v storžih, 220 kg krompirja, 70 kg jabolk, 10 kg grozdja. JAMLJE-DOL: 290 kg krompirja, 120 kg koruze v storžih, 120 kg koruze v zrnju, 4,50 kg fižola, 5 kg ječmena, 4 kg koruzne moke, 2 kg riža, 2 kg čebule, 2 sode Solvay, 2 kosa mila. Naj vsemogočni Bog vsem plemenitim dobrotnikom tisočero povrne! Odgovorni urednik: msgr. dr. Er, Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Dr. IVAN PREGELJ: NOVI ZVO Skrivnostno mehko je zvenel vladiki glas, 0 je molil: »Deus, qui per bealura Mojsen, legife-im tuum tu tuba« argon te as fieri pracce-isti, qui‘bu8 dum sacerdotcs tempnre sacri-cii elangerent, semitu duleedinis populus LOnitus ad te adoranditm fieret praepara-is, et ad celebranda sacrifieia conveniret; uaram clangore hortatus ad beli um moli-tina prostemeret adversantium; praesta uesumus, ut boe vasculum sanetae Tuae eelesiae preparatum, sauctificetur a Spi-itu saneto ut per illius taetum fideles in-itentur ad praemiuin. Et eum melodia lius auribus insonuerit populorum c rese at 1 c is devotio fidei; procul pellantur oin-es invidiae inimiei, fragor grandinum, rocella turbinum, impetus tempestatum, sraperantur infesta tonitrua ventorum tiara fiant salubriter ac moderate suspen-a...« *) Čudovita ginjenost se je polastila ljudi. Mnogi so plakali. Mnogi, ki so zanje zbirali, jih niso učakali. Razmaknile so se množice in zastrmele v nebeško diven prizor. Zakričali so škripci, zarožljale verige, zbrnele vrvi in se napele. Votlo je jeknilo in trepetalo in zvon za zvonom se je dvignil in plaval vse više, vse više, in izginil od krepkih in vajenih zvonarjevih rok *) Bog, ki si ukazal po Mojzesu, postavo-noscu, Tvojemu služabniku, napraviti srebrne trombe, da s sladkostjo njih glasu pripravljajo. Tvojo sveto službo opravljajoči svečeniki, ljudstvo za Tvoje počušče-nje in ga zbirajo k praznovanju božje službe in ga opominjajo k boju, da zlomi naskok sovragov, prosimo Te, da bo la Tvoji sveti Cerkvi vliti zvon blagoslovljen po Svetem Duhu in da bo s svojim glasom vabil vernike k molitvi. Kadar koli bi se razlegala pesem zvonov v njih ušesih, naj raste v ljudstvu ponižnost vere. Beže naj dulec, vse sovražnosti, sovragi, šiba toče, vihar vrtincev, naval neviht, ublaži naj se grom, vetrov sunki naj se poležejo in umirijo. dvignjen v cerkvene line. »Saj ne bo še nič danes z zvenenjem,« je šepetnil Cvelrežnik. »Bo, bo,« je odvrnil Zlatoper. In Močilar ga je sunil pod rame: »Si jih le dočakal, Tone!« »Sem,« je zardel Zlatoperju obraz. Tisti hip je tam gori sinila bela zastava, topiči so počili. Iz lin doli je jeknilo prvikrat jeklo ob bron, ne še polnoglasno ali ubrano. In potem so jeknili zvonovi. In ko je razširil vladika roke in pel: »Te Deum laudamus!« tedaj so zazveneli zvonovi v čudovito pesem, kakor bi jokalo troje orjaških src od sreče in miline. Par ur pozneje so sedeli s škofom zn obedno mizo v župnišču Petač, ki je nn-ravnost govoril in brez ovinkov, in ki zdaj sploh ni govoril, in ob njem je sedel Močilar, še vedno ključar in slab mož beseda, in tretji je sedel Cvetrežnik, drugi ključar, in četrti je sedel Anton Zlatoper. Tedaj so se dvignili domači gospod župnik, in so rekli, da čast komur čast, pa da gre predvsem pohvala Antonu Zlatoperju. ki da je dal zadnji stotak. »Saj ga je lahko, če sc mu je za poroko mudilo!« je pripomnil Močilar, ne pomi-slivši na dvoumnost izgovorjenega. »Kako to?« so prišli gospod Lužnik vpričo škofa v veliko* zadrego. »Tako,« je razlagal Močilar, »ker je obljubil, da se ne bo ženil, dokler ne zapoje novi zvon.« »Ali se zdaj bo?« je vprašal župnik. »Če me bo marala,« je dejal skromno Time in zatajil Tino, ki mu je po maši rekla, da naj pride snubit. Tedaj so se gospod Lužnik zasmejali in tudi vsi drugi so se smejali. Edini vladika se je samo dostojanstveno nasmehnil in pripomnil: »Zlatoper, kako čudno ime, toda lepo!« I.n kaj je bilo potem? Ali je vredno, da povem, da sta se Tina in Tone vzela in se je celo mati Petačka končno sjirijaznila z mislijo na Zlatoperju, ki je je kupil debele bukve od samih strahov. Tudi Kacafuro je pozabila in še huda je bila nanj, češ da ni prišel po slovo. Petač Urban Kozorog — pa je povedal naravnost in brez ovinkov, kakor je mislil: »Potep je hotel, da bi mu tudi jaz za dva tisoč menico podpisal, kakor bi bil jaz na glavo padel. Saj nisem naša mati, ki vsaki čenči veruje!« Idrijski zvonovi pa pojo, pojo čudovito. Idrij coni niso zastonj ponosni nanje. Pa so jim Mostarji še vedno zavidni in jih dražijo: »Zvonove imate, ker vam jih je pol plačal Zlatoper. Kdo vam bo zdaj orgle kupil?« Idrijčani so mnenja, da imajo zaenkrat njihova dekleta dober glas in da lahko pojo brez orgel, moški sami pa, da v cerkvi »ploh raje molijo nego bi peli. Zlatoper pa še vedno vozi v Gorico. Sicer manj, odkar teče mimo železnica, zato pa vozi s seboj debelušnega fantiča, katerega mati vedno težko pogreši, in ki očetu bič drži in kratek čas dela. (KONEC) OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7% davek na registrskem uradu.