AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN JI IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 61 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 15, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Iz zgodovine Avstrije Iz nekdanjega avstrijskega cesarstva, iz katerega je po svetni vojni postala mala avstrijska republika, smo prišli skoro VsJ ameriški Slovenci. Avstrije danes ni več. Hitler jo je spravil v ZeP. Zanimivo je torej ob tej priliki poizvedeti nekoliko zgodo-^ne bivšega avstrijskega cesarstva. Nekako okoli leta 33 pred Kristovim rojstvom so Rimljani Rojevali pokrajino, ki je bila pozneje poznana kot Avstrija. Leta je prišla Avstrija v last Karla Velikega, francoskega vladar-Ja> ki j,3 združil tedanjo Bavarske* in Avstrijo. Leta 1156 je rimski cesar Friderik odločil, da postane Avstrija dedna vojvodina. V letu 1278 je osvoji! Avstrijo švicarski grof Habsburg, ki Je porazil Čehe in njih kralja Otokarja, ki so mu pri tem nasprotovali. Odtedaj je bila Avstrija last Habsburžanov. Avstrija je dobivala provinco za provinco, toda je bila še vedno del rimskega 'toper i j a. V letu 1804 se je cesar Franc II odpovedal naslovu rimskega cesarja in je postal avstrijski cesar. Leta I860 je postala Avstri-Ja Zedinjena, dobila je parlament, toda že v letu 1867 je bil Franc Jožef prisiljen podeliti Ogrski nekako samostojnost. Leta 1914 se je v Sarajevu pripetil umor avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kar je imelo za posledico svetovno vojno. Leta 1916 je umrl stari avstrijski cesar Franc Jo-Zef in konec Avstrije je bil pred durmi. Novi cesar Kari ni znal Zediniti'avstrijske narode kot, Franc Jožef. Leto 1918 je videlo padec in konec Habsburžanov. Iz Avstri-■le «o postale republike Poljska in čehoslovaška ter kraljevina Jugoslavija. Avstrija je bila proglašena za republiko in njena samostojnost garantirana po versaillski mirovni pogodbi. Te dni Pa je diktator Hitler zavrgel to pogodbo in priklopil Avstrijo k Nemški državi. Avstrije ni več in je ne bo nikoli več. Avstrijska republika je imela 32,380 kvadratnih milj površne. Nemčija 181,600. Danes šteje "zedinjena" Nemčija 217,-°00 kvadratnih milj površine. Prebivalstvo Avstrije je znašalo 6>?48,000, prebivalstvo Nemčije 66,000,!000. Nemčija ima danes 8?5,000 mož broječo stalno armado, dasi glasom mirovne pogodbe levilo ne bi smelo presegati 100,000. Bismarck in Hitler Berlin, 14. marca. Fašistov-ski krogi v Berlinu so sinoči izjavili, da je zavzetje Avstrije Največji zgodovinski čin diktatorja Hitlerja. Niti Bismarck, posedaj priznani največji nemški državnik, ni niti sanjal, da ki kdaj Nemčija zasedla Avstrijo in j a spravila pod svojo kontrolo. Hitler je zasedel in osvojil Avstrijo, ker je bil prepričan, ^a nobena druga evropska drža-va ne bo posredovala iz vzroka, ker so vse ostale države smatra-'e> da mora priti prej ali slej do 2edinjenja med Avstrijo in Nemčijo. Da je avstrijska republika že dolgo želela zediniti se z Nemčijo, bo pokazalo ljudsko Glasovanje, katerega je odredil Hitler v Avstriji. Lindbergh in žena odpotovala v Nemčijo New York, 14. marca. Na Parniku Bremen sta odpotovala tajno Col. Charles Lindbergh in s°proga. Namenjena sta v Anglijo. Oba sta dospela v Ameriko 5. decembra, da ostaneta tu freko praznikov^ V Angliji staneta za nedogleden čas. -d- Igralni stroji ;župan Burton je te dni podpisi novo postavo, ki nalaga nov ^avek na vsakovrstne igralne stroje v Clevelandu. Tozadevni ^edlog je originalno vložil v ^estni zbornici councilman Ve-Wec. Licence za posest igralcih strojev se bodo začele ta-izdajati. Davek bo prinesel Jestu nadaljnih $180,000 dogodkov na leto. Zadušnica V četrtek se bo brala sv. maša z Hbero v spomin 30-dnevnice ®*rti Dorothy Sternad. Sv. ma-^ bo darovana v cerkvi sv. Vi-Prijatelji so vabljeni.' Pozdrav iz Floride Mnogo pozdravov pošilja iz ftiami, Florida, Mr. Robert ^ternen. Piše nam, da se kma--u vrne v Cleveland. Vsi tujezemci morajo proč od narodne garde Albany, N. Y., 14. marca. Governer države New York je odredil, da morajo vsi tuje-zemci, ki so člani narodne garde, slednjo takoj zapustiti, ker je kongres naredil postavo, glasom katere ne bo več plačeval tujezemcem njih plačo kot članom milicije. -o- Poljaki se ne zmenijo dosti radi Avstrije Varšava, 15. marca. Na Poljskem se prav nič ne vznemirjajo, ker je Hitler odpravil samostojnost Avstrije. Poljska ima prijateljsko pogodbo z Nemčijo, ki je veljavna za 10 let in ki je bila podpisana leta 1934. Na Poljskem so mnenja, da je Avstrija sama prosila, da se priklopi Nemčiji. --o--- 4,000 avtomobilov prodanih Pretekli teden je bilo v Clevelandu prodanih 4,000 rabljenih avtomobilov. Pričakovalo se je, da bodo trgovci rabljenih avtomobilov prodali do 2,000 teh starih avtomobilov, toda prodaja je bila boljša kot se je pričakovalo. Kupci so plačali večinoma v gotovini za avtomobile. Kampanja za prodajo že rabljenih avtomobilov traja še ves ta teden in pričakujejo trgovci, da bodo ta teden prodali še nadalj-iih 4,000 rabljenih avtomobilov. V Clevelandu je danes naprodaj skoro 14,000 avtomobilov, ki so bili kupljeni pred šestimi, petimi ali štirimi leti, ali pa lansko leto in katerih lastniki so kupili nove avtomobile ali so pa slednje morali prodati, ker niso radi brezposelnosti mogli nadaljevati z mesečnimi plačili. Dva mlada roparja Policija je aretirala v neki hiši na 3574 W. 129th St., dva fantiča, katerih eden je star 15, drugi pa 16 let. Na policiji sta priznala, da sta izropala 14 stanovanj. Policija je pri njima dobila tri žepne ure, daljnogled in 90 centov, Delavci so proti lastni politični stranki V Clevelandu se je vršila te dni delavska konvencija, pri kateri je bilo zastopanih 152 delegatov, ki so bili poslani na konvencijo od 75 različnih delavskih unij. Na vrsto je prišel kot najbolj važna točka predlog, da se ustanovi samostojna delavska stranka v Clevelandu. Toda predlog je bil skoro enoglasno poražen. Delegati so sklenili, da obdržijo že sedaj obstoječo nestrankarsko delavsko ligo. Mnenje večine delegatov je bilo, da se delavcem lahko mnogo več pomaga s pomočjo obstoječih dveh političnih strank, kot pa s samostojnim nastopom. "Tekom zadnjih dvajset let sem doživel že mnogo poskusov ustanoviti neodvisne delavsko politično stranko," se je izjavil Hayes ■Jones, organizator unije pristaniških delavcev, ki je v zvezi s C. I. O. "Uspeh politične delavske stranke je bil vedno ničev. Najbolje za nas je, da se združimo s kandidati, ki so naklonjeni delavcem." Predlog, da se ustanovi delavska politična stranka je bil podan po Robert Parkerju, bivšem tajniku socialistične stranke v Clevelandu. Njegov predlog je najbolj napadal Andrew Onda, organizator komunistov. -o- Angleško časopisje Naše uredništvo je naprosilo angleško časopisje v Clevelandu, da prinese kritiko, oziroma oceno o sijajnem koncertu, katerega je imel naš umetnik gospod Franjo Schiffrer 6. marca v Slovenskem narodnem domu. Do-sedaj še nismo videli ene vrste o koncertu g. Schiffrerja v angleškem časopisju. Uredniki teh časopisvo has nadlegujejo za novice o naših prireditvah, toda kc je prireditev v resnici uspeh in je treba dati priznanje našim' talentom, pa gospodje uredniki pri angleških časopisih lepo molčijo. Kakšnega Italijana bi še priananil in oplisali, mi pa — smo mogoče premajhni za Angleže, dasi smo bolj zmožni kot tlalijani. Tom Mooney Dočim je poslanska zbornica države Calif orni je odgla-sovala ugodno za oprostitev Tom Mooneya iz zaporov, je pa senatna zbornica tozadevno predlog z veliko večino porazila 15 minut potem, ko je bil predlog vložen v senatni zbornici. Mooney sedaj ne more od drugod pričakovati rešitve kot od najvišje sodnije Zedi-n j enih držav. žena in ropar Thomas Duffner, 1855 Rox-ford Rd., se -je včeraj zjutraj zbudil ob 2. uri. Slišal je stopinje v hiši in neko senco pri oknu. Zgrabil je svoj revolver, ki ga je vedno imel povzglavjem in ustrelil. Zadel je — toda ne dozdevnega roparja, pač pa svojo lastno ženo, ki je šla zapirat ponoči okno radi dežja, žena se nahaja v kritičnem stanju v bolnišnici. Ukradli $10,000 Nepoznani roparji so v noči med nedeljo in pondeljkom vlomili v skladišče Weinberger Drug Co. na 2400 Superior Ave. in odnesli za $10,000 vrednosti blaga. Morali so imeti velik truk na razpolago. Med ukradenimi predmeti so cigarete, cigare, kozmetična sredstva, milo in dišave. Hitler m Dunaju Dunaj, 14. marca. Včeraj popoldne se je nemški diktator v triumfalnem sprevodu pripeljal na Dunaj. Pozdravilo ga je nekako 300,000 ljudi, ki so hripa-vo kričali: Ileil Hitler! Hitler je imel govor, tekom katerega je izzival ves svet, da se ne poda nikomur. Nemška Avstrija je postala del Nemčije in ostane tako za vse večne čase. 73,000,000 Nemcev je sedaj v skupni domovini. Do burnih prizorov tekom obiska Hitlerja ni prišlo, razven da je neki komunist z nožem napadel nekega pristaša Hitlerja. 15,000 nemških vojakov je že dospelo na Dunaj. Aretiranih je bilo doslej na Dunaju nekako 2,000 oseb. To so sumljivi ljudje, večinoma javni uradniki, na katere se nova vlada ne more zanesti. Anglija je včeraj poslala protest v Berlin, ki je videti zelo ester, toda Hitler je izjavil, da ne pomaga noben protest in se ne bo oziral na nje. Tudi Francija namerava poslati enak protest v Berlin. Nova postava Washington, 14. marca. Na-selniški odsek poslanske zbornice kongresa se je ugodno izjavil glede predloga, ki pravi, da v bedoče ne more nihče dobiti ameriške državljanske pravice, ako je komunist in pristaš nacizma. Predno bo kongres zaključil zborovanje se bo o tem predlogu glasovalo in bo gotovo sprejet. Komunisti že sedaj ne morejo dobiti ameriških državljanskih pravic. Nemški vojaki na Dunaju dobro plačani Dunaj, 14. marca. Da naredijo boljši vtis na Dunaju in pridobijo prijateljstvo Dunajčanov je dobil sleherni nemški vojak, ki je bil poslan na Dunaj, 100 mark plače. Sto mark znese $40.00. Ta propaganda je naredila na Dunajčane najboljši vtis. štirideset dolarjev je bila •tedenska plača polkovnikov v bivši avstrijski armadi. Ogromna tožba Posebna skupina davkoplačevalcev v državi Ohio je včeraj vložila na Common Pleas sodniji v Columbusu tožbo za $6,000,000, kateri denar morajo vrniti državi Ohio razni kontraktorji in državni inženirji. Tožitelji trdijo, da je država Ohio plačala $6,000,000 preveč, za tlakanje javnih cest. Med drugimi so toženi tudi John Jaster, direktor urada za javne ceste in državni av-ditor Ferguson, ki je odobril izplačila. Poučno predavanje V sredo, 16. marca, se vrši po cerkveni pobožnosti v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., poučno predavanje. Predmet predavanja je: Visoki pritisk krvi. Predavanje se vrši v cerkveni dvorani. Ker trpi na visokem pritisku krvi mnogo 1 jud'i, bo. koristno in dobro za vas, da se predavanja udeležite. 499 aretiranih Policija v Clevelandu je aretirala tekem zadnje sobote in nedelje in v pondeljek zjutraj nič manj kot 499 avtomobili-stov, ker so prehitro vozili, nekako 10'0 je bilo aretiranih radi pijanosti in ostali pa radi raznih manjših kršitev; avtomobilskih postav. Rev. Coughiin je za odpravo političnih strank Detroit, 14. marca. Rev. C. Coughiin je v nedeljskem radio govoru izjavil, da je on za spremembo sedanjega sistema ameriške vlade. Ce bi bilo po njegovem bi odpravil vse politične stranke in povzročil nekako "korporacijsko državo," kjer ne bi bilo političnih strank, toda vsak razred bi bil zastopan v kongresu. Tudi predsednik ne bi bil izvoljen na ta način kot je doslej, pač pa bi ga volili člani poslanske zbornice kongresa. Vlada bi bila absolutno demokratična in svobodna. Rev. Coughiin' je tudi zatrdil, da svojega programa nikakor ni posnel po fašizmu, komunizmu ali nacizmu, ker je odločen nasprotnik vsakega diktatorstva. Svoje pristaše je prosil, da se organizirajo in odobrijo ali zavržejo njegov načrt. Senatna zbornica kongresa bi . se morala reorganizirati na tak način, da bi še zanaprej imela po dva senatorja iz vsake države, toda en senator naj bi zastopal kapitaliste, drugi pa delavce. Kongres bi moral tudi poravnati vse delavske spore, ki se sicer ne dajo poravnati. Nemški topovi so pripravljeni za vse nasprotnike Nemcev. Molk diktatorja Musso-linija. Nemčija bo naskočila (ehoslovaško Mooney je pomiloščen, toda bo moral ostati v ječi Sacramento, 14. marca. Poslanska zbornica državne posta-vodaje je odglasovala z 41 glasovi proti 29, da je Tom Mooney, znani delavski vodja, nedolžen in da bi moral biti izpuščen iz zaporov. Toda v istem času je glasovala senatna zbornica z 27 glasovi proti devetim, da je Mooney kriv in mora ostati v ječi, ker je baje vrgel bombo v letu 1916, ki je povzročila smrt 10 oseb in ranila 50 nadaljnih ljudi. Zaslišanje Mooneya pred državno zbornico države Cali-fornije je bilo samo moralnega značaja in bo vplivalo najbrž na razsodbo, katero bo podala najvišja sodnija Zedinjenih držav v kratkem. Berlin, 14. marca. Wilhelm Goering, ki vlada v Nemčiji v odsotnosti Hitlerja, je danes izjavil, da bodo nemški topovi pripravljeni za vsakogar, kdor bi nasprotovcal p r i z a devanj u Hitlerja, da zedini vse Nemce, bodisi v Avstriji ali na češkem. Nemški namestnik diktatorja Hitlerja je vrgel v obraz Angliji in Franciji psovke, rekoč, da Nemčija absolutno ignorira proteste angleške in francoske vlade glede priklopitve Avstrije Nemčiji. "Razmere med Avstrijo in Nemčijo se nikakor ne tičejo ostalega sveta, pač pa je to notranja nemška zadeva," je dejal maršal Goering. "Kdor se bo skušal v te razmerel vtikati, ta bo čutil nemško pest." S priklopitvijo Avstrije Nemčiji šteje Nemčija 67,000,000 prebivalcev, ali 26,000,000 več kot Francija. Prostornina Nemčije obsega danes 217,000 kvadratnih milj, ali nekako štirikrat toliko kot je velika država Ohio. Avstrijska republika, ki je danes izbrisana iz svetovne mape, je štela 6,700,000 prebival- cev. Mecl temi je tudi nekako 50,000 Slovencev, ki so danes po sili podaniki diktatorja Hitlerja. "Svet naj izve," je rekel general Goering, "da je Nemčija voditeljica vseh Nemcev, bodisi v Nemčiji alii drugod. Te Nemce bo zedinila, in kdor se bo temu zoperstavljal, bo uničen z nemškimi topovi. Rim, 14. marca. V laških uradnih krogih so postali zelo nemirni, kljub dejstvu, da je diktator Hitler izjavil, da je južna nemška meja Brenner gorski prelaz, kjer se začne Italija. V Italiji so prepričani, da Hitler ne bo miroval. Vojaška pogodba med Nemčijo in Italijo zna zaplesti Italijo v strahovito vojno in tega se Italija silno boji. To je vzrok, da se laški državniki trudijo, da pride čimprej do pogodbe med Italijo in Anglijo in glede garancije evropskega miru. Hitler je poslal včeraj Mus-soliniju pismo, v katerem pravi, da bo spoštoval obstoječe laške in francoske meje, toda Mussolini ne zaupa dosti svojemu nemškemu tovarišu. -o— -o- Pokojni štefe Pokojni Mike štefe je bil doma iz Križe pri Tržiču na Gorenjskem. V Ameriki je bival 26 let. V domovini zapušča brata Josepha. Pogreb ranjkega se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida iz Frank Za-krajšek pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. Bodi ranj-kemu mirna ameriška zemlja! Vile rojenice Družino Mr. in Mrs. Stanley Lovko, 673 Koerber Ave., Akron, Ohio, so te dni obiskale vile rojenice in pustile za spomin zalo hčerko prvorojenko. Materino dekliško ime je bilo Brdelas. Mati in dete sta v St. Thomas bolnišnici, kjer se dobro počutita. Naše iskrene čestitke! Na električni stol Tekom enega tedna je bil že drugi Italijan obsojen radi roparskega umora v smrt na električnem stolu. Drugi obsojenec | je Steve Figuli, 20 let star Italijan. Figuli je prosil porotnike za usmiljenje, toda porotniki ga niso poslušali. Cena pšenice Kakor hitro so začela prihajati poročila iz Evrope, da slednji grozi vojna, je začela naraščati cena ameriški pšenici, kar je znamenje, da se zna podražiti kruh. Kurt Schuschnigg je pobegnil na Ogrsko Dunaj, 14. marca. Bivši avstrijski kancler Kurt Schuschnigg, ki se je do zadnjega upiral nacifikaeij Avstrije, je pobegnil v mesto Tata, Ogrska. Dunajski župan in vodja avstrijskih katoličanov, Richard Smitz, se nahaja v zaporu. Enako tudi več bivših avstrijskih ministrov. Iz Linza, kjer se je nemški diktator Hitler začasno ustavil, je poslal diktatorju Mussoliniju sledeči brzojav: "Nikdar ne bom pozabil tega dneva." Na Dunaju je bilo včeraj aretiranih 1350 "Avstrijcev," o katerih se sumi, da so proti Hitlerju. Naciji bodo začeli v kratkem "čistiti" zave jeva no Avstrijo. Mladi lumpje Policija je včeraj aretirala sedem mladih fantičev, starih od 12 do 15 let, ki so obtoženi, da so ženskam na cestah kradli demarnice. Enak napad je bil med drugimi povzročen tudi, na Slovenko Mrs. Agnes Se-pic, ki stanuje na 7211 Lexington Ave. Mrs. Sepic se je nahajala na vogalu 149. ceste in St. Clair Ave., ko so se ji približali trije fantički, ki so ji skušali potegniti denarnico iz rok, vendar je niso dobili, ker jo je Mrs. Sepic močno držala. Dva fantička sta bila stara po 12 let, eden pa 13 let. Na obrazih so imeli robce za krinke. Policija je pozneje vse tri polovila, ko so se še enkrat približali Mrs. Sepic. Slike v Millvale, Pa. V Millvale, Pa., so ponovno zaprosili za slikovno predstavo. Mr. Grdina bo kazal slike pri fari sv. Nikolaja v nedeljo 20. marca zvečer. To pot bodo kazane slike Pasi j ona in Evharističnih kongresov ter slike iz domovine, ki dosedaj še niso bile kazane. Prijatelji so vabljeni. Na isti način se bo vršila slikovna predstava v Forest City, Pa., dne 26. in 27. marca. Gov. Davey uspešen proti krivoprisežnikom Cleveland. — Tekom preteklega tedna se je vršila pred vrhovnim sodnikom mestne sodnije v Clevelandu politična obravnava, tekom katere je nastopil governer države Ohio, Martin L. Davey, ki je obtožil več obreko-valcev svojega režima kot krivo-priseznike. Kolikor se je dosedaj moglo pronajti tekom zaslišanja so nasprotniki governor j a Daveya pošteno lagali v namenu, da škodujejo njegovi politični karieri. Vsi oni, ki so nastopili proti governerju Daveyu, so morali priznati, da "se ne spominjajo," da bi governer kaj ne-pestavnega povzročil, ali so pa izjavili, da "so bili zapeljani." Nadaljna obravnava glede krivih priseg v poslovanju glede governer j a države Ohio, se bo nadaljevala v sredo pred predsednikom mestne sodnije v Clevelandu. Lee Bradley, katerega je governer države Ohio ponovno obdolžil krive prisege, je moral pretekli teden priznati, .da ni govoril "polne resnice" pred senatnim preiskovalnim odsekom. Državljanska šola Radi nenavadno visokega števila učencev in učenk v državljanski šoli na 55. cesti in St. Clair Ave., se bo pouk vršil ta in prihodnji teden dvakrat, in sicer v četrtek in petek, 17. in 18. marca, ter v četrtek in petek, 24. in 25. marca. Mnogo učencev je že z dobrim uspehom prestalo skušnjo. Sodnik Lausčhe bolan že pretekli teden je zbolel na močnem prehladu sodnik Frank J. Lausche. Ostati je moral doma. Danes je nekoliko boljši. Seja zadruge Danes zvečer ima sejo ženski odsek Slovenske zadruge. Seja je važna. * Sto parov čevljev so kupile tri sestre albanskega kralja v New Yorku. Nahajajo se v Ameriki na obisku. j. t AMERIŠKA DO'MOVINA, MARCH 15, 1938 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 61, Tues., March 15, 1938 Avstrija je prva Hitler je torej pobasal Avstrijo v svoj žep in se smeje svetu, Narodno glasovanje, ki bi se imelo vršiti preteklo nedeljo v Avstriji, da se ljudje izjavijo, če želijo Hitlerja ali ne, je bilo odpovedano, ker Hitler ni želil ljudske izjave, pač pa je pokazal, da se nikogar ne boji in je vzel Avstrijo brez glasovanja in tako "prihranil stroške državi." Hitler je neprestano trdil, da Avstrija spada pod nacij-sko Nemčijo. In kot js videti so tudi Avstrijci s tem zadovoljni, vsaj dober del njih, kajti polastiti se države v štirih urah in jo proglasiti za nemško provinco, je nekaj nezaslišanega in se, ne bi moglo izvršiti, ako Hitler ne bi vedel, da ima za seboj dobršen del avstrijskega prebivalstva. Štiri-indvajset ur potem, ko je patriotični avstrijski kancler Schuschnigg odredil narodno glasovanje V Avstriji, je bil že prisiljen odstopiti in se izjaviti, da se mora podati "višji sili." Par ur pozneje je Avstrija dobila nacijski kabinet, ki ni druzega kot privesek Hitlerja. Avstrijska samostojnost je zginila v morju nemškega nacizma. Franz von Papen, nemški poslanik na Dunaju, je dobro izvršil svojo nalogo. Pretekli petek večer se je podal v Berlin in vprašal Hitlerja, kaj naj naredi. Hitler mu je zapove-dal, da se nemudoma vrne na Dunaj in naj izroči Schusch-niggu ultimat: odpovedati narodni plebiscit ali pa zasede Nemčija Avstrijo. Schuschnigg je nato resigniral, prepovedal volitve in Nemčija je zasedla Avstrijo. Schuschnigg se je podal, ker ni hotel "prelivati nemške krvi." Vladar Avstrije je postal nemški nacijski vodja In-quart, ki je z grožnjo in ustrahovanjerrl preprečil narodno glasovanje. Avstrija mora poslušati Hitlerja ne pa ljudski glas. Na povelje Napoleona iz Berlina je bila Avstrija na ta način ižbrisana iz svetovnega zemjevida. Nemške armade so se pojavie ob avstrijski meji. Avstrijska armada, ki je bila zadnji trenotek mobilizirana, ni hotela v boj za avstrijsko samostojnost in neodvisnost. Umaknila se je spoštljivo pred nemškim diktatorjem. Vprašanje je, če bo v Avstriji radi tega nastala civilna vojna, na enak način kot na Španskem. Poznavalci položaja pravijo, da do civilne vojne ne pride, ker se Avstrijci čutijo preslabe, da bi se upirali nemškemu hrustu. Kancler Schuschnigg je sicer naredil imenitno potezo, ko je zadnji trenotek odredil narodno glasovanje, predno imajo naciji priliko se organizirati, toda izbral je jako nesrečen čas. Schuschnigg ni vedel, da bo padla francoska vlada, ki je še zadnji teden izjavila, da je avstrijska! samostojnost imperativno potrebna za ravnotežje v Evropi. Nemčija je izkoristila slabost Francije v danem trenotku in šla na delo. Nemčija je zmagadla, ker je v istem trenotku Francija ležala na tleh, oslabljena radi komunističnih in socialističnih sporov. Toda enako slaba kot je Francija je tudi Anglija. Par dni pred avstrijsko katastrofo je dospel v London nemški zunanji minister von Ribbentrop. Slednjega je angleški zunanji minister Halifax posvaril, da Anglija nikakor ne bo trpela, da se Avstriji odvzame samostojnost. Toda von Ribbentrop je že vedel, kaj namerava Hitler. Anglija je dobila odgovor v soboto, ko je Nemčija zasedla Avstrijo. Deloma je za upropaščenje Avstrije odgovorna Anglija sama, ki je hotela priti v prijateljske stike z diktatorji. Hitler je dobro vedel, da bo Anglija prej ali slej privolila, da se Nemčiji vrnejo kolonije, in da pokaže, da se nikogar ne boji, ne Francije, niti Angiiie, je šel in zasedel Avstrijo. Hitjer je hotel š tem pokazati, da je zmožen izvršiti najbolj obupne korake za dosego svojih namenov. Šel je celo preko svojega najboljšega prijatelja, diktatorja Mussolini-ja, ki mu je svetoval naj pusti Avstrijo v miru. Hitler ga sploh poslušal ni. Pa vendai* je Italija edina država, ki bi lahko preprečila zasedbo Avstrije. Toda Mussolini še ni dobil, kar želi od Anglije, in je zaenkrat na strani svojega berlinskega kamerada. Pozneje zna priti drugače. Liberalne evropske države, katerih dolžnost je bila gledati, da ostane Avstrija neodvisna so s svojim cincanjem povzročile avstrijsko katastrofo. Sedaj je le še vprašanje, kako velik je apetit Hitlerja in kdaj pridejo na vrsto ostale centralne evropske države. Mislili smo, da rastejo pomaranče samo v Kaliforniji in Floridi. No, pa nam je oni dan prinesla -Iva Trškan za pokušnjo pomaranče iz Arizone, ki so zrasle na farm} rojakov Hrvatov. Ena sama je tehtala funt in pol. V tako bi se pa že zarinil krajcar "za skrit." * * v Od 19. do 27. marca se vrši v Clevelandu konvencija lažnikov. Najboljši ali največji lažnjivec bo dobil tudi posebno nagrado. Torej fantje lovci, pozor! »t ::< a V Clevelandu je umrl neki 87 letni mož tisti dan, ko je začel dobivati relif. Zaprosil je zanj še leta 1935. Umrl je menda od veselja, da je bila njegova proanja tako naglo uslišana. Misli slovenskega trgovca Cleveland (Collinwood), O.— V prodajalno stopi odjemalka in pravi: "Oh, zdaj sem pa ravno prav prišla, ker ni nikogar notri, mi boste vsaj lahko izračunali mojo odjemalsko knjigo. Bom zdaj poravnala račun. Veste, sem tako nerada dolžna in pa ker vem, da tudi vi denar potrebujete. Saj morate naročeno blaga pošteno plačati." "Res je tako," ji pritrdim. "Ampak vi ne veste, koliko je ljudi, ki mislijo, da dobi trgovec vse blago zastonj. Z vašo knjigo ne bo dosti računanja, ker redno plačujete." Vzamem knjigo in začnem računati, odjemalka mi pa med tem pripoveduje to in ono. Tako mi tudi pove, da jo je oni dan vprašal farmar, ki večkrat kaj pripelje v mesto, če pozna to in to družino. Da, dobro jo pozna, ker je pred leti stanovala v tej okolici. Pri farmarju so ostali dolžni $25.00. Pa ni bilo to vse. Koliko so ostali dolžni pa po trgovinah, tega pa »a nihče ne ve,/kot sami trgovci v tej okolici. Od tukaj so se preselili v Nottingham. Tam so ostali par mesecev, potem so se selili nekam na P>roadway. Potem pa zopet na zapadno stran. Zdaj stanujejo nekje v Lake-woodu. Seve, predno so se kam dalje preselili, so se najprej povsod zadolžili, dokler je bilo kaj kredita. Ampak kam bodo šli pa zdaj, ko jo že povsod poznajo. Taki so ljudje in vzpričo takih pa še pošten človek izgubi kredit, ki ima pošten namen plačati, kadar bo mogel. Pregovor pravi, da se ptič najraje, povrne tje, odkoder se izpelje in morda nas bo tudi ta družina še osrečila s svojo vrnitvijo. Trgovci imamo svojo trgovsko zvezo, ki je močna organizacija in ima zdrave korenine. Imamo namen vcepiti na te korenine žlahtne mladike, da se bodo razvile na vse štiri vetrove in bo ta zveza še velikega pomena. "Oh in veste še kaj sem vas mislila vprašat, kaj pa tisti vaš prijatelj, ki je tam doma kot vi?" "Katerega pa rjrlslita? Saj imam jaz veliko prijateljev, sovražnikov pa menda tudi. Blagor jim, ki jih nimajo." "Mislim tistega, ki ste mi rekli, naj zanj volim." "O, Gameljčan, Tone Veho-vec, naš councilman 32. varde, tega mislite." "Da, da, tega mislim. Saj veste, jaz sem bila za Latthya, ki spada v faro sv. Jeronima kot jaz in se ga vedno vidi na cerkvenih prireditvah. Ta je tudi obljubil, da bo dal 140. cesto popraviti, če bo izvoljen." "Saj je tudi Tone meni to obljubil, ampak še prej, ko je bil prvič izvoljen. No, saj jo je dal vseeno malo zaflikat, kakor se reče, da so eno luknjo zasuli, tri pa pustili, da vse skupaj nima pomena." "Dobro bi bilo, če bi šli vi en-I krat do Mr. Veh ovca, ki ga do-: bro poznate." ! "Saj ne pomaga itak nič. Bil ' sem že dvakrat tam. Enkrat ni bilo nikogar doma, enkrat sem pa sinu izročil moj naslov ter mu raztolmačil, kaj bi rada ta okolica imela*. Malo sem šel pa tudi zato, da sem videl, kakšna je vožnja po busih, ker je bilo ravno takrat nekaj kritiziranja. Pa je bila res slaba. Nekako tako sem se počutil, kakor v starem kraju, ko sem na vozu stal, ko so konji najbolj dirjali. Razlika je bila samo ta, da me je tukaj stalo deset centov, doma na vozu pa nič. "Torej Tone, vabim te, da prideš s svojo .dvokolesno mašino, cla malo prevoziš tole Westropp cestc, če je dobra za bulevard. Scoop je pisal 3. februarja, da Westropp in Waterloo ne odgo- varjati za bulevard. Jaz pa pravim, kateri cesti pa bolj odgovarjati kakor ti dve? Saj sta bili ti dve cesti pripoznani za bulevard že od okrajnega inženirja McWilliamsa sedaj hoče pa Scoop bulevard višje proti Five Points. "Vidiš Tone, vse je tukaj, samo poprijet se je treba, če bomo pa spali, bomo lahko vse naše lepe prilike zaspali. Moje mnenje da, da bi ti, Mr. Vehovec, sklical javno zborovanje vseh hišnih posestnikov iz te okolice, ki se bodo radi odzvali in tam bi se kaj več pomenili. Torej na delo, Mr. Vehovec. Frank Kepic. Cleveland (Newburg), O.— črički se zopet učimo pesmi za koncert, ki ga bomo imeli 8. maja. Pesmi, ki jih bomo peli, bodo v počast vsem materam. Vsi že težko pričakujemo ta koncert. Pesmi so zelo lepe in g. Zorman se trudi z nami, da bi jih čim lepše zapeli. Ampak te dni smo črički malo preveč nagajivi in če bomo tako poredni, se ne bomo nič naučili. Ali je preveč eno uro učenja za petje? Naše slovenske pesmi so lepe in vsak jih rad posluša, če ne bomo poslušni na vajah, ne bomo nič znali, ko pride čas nastopa. Ali se vam bi to dopadlo? Gotovo ne! črički se bomo zdaj tako potrudili, da bo ta koncert, v počast materam, najlepši koncert, kar smo jih še imeli. Torej Črički, udeležite se vseh vaj in učite se pridno, da bo koncert res uspeh. čriček. Kam jadramo? Leta 1918 je bilo v večini slovenskih časopisov pisano, kaj je prorokoval Nikolaj Tolstoj. Ne spominjam se, katerega leta je bilo, ko so štirje visoki ljudje obiskali ruskega carja. Spominjam pa »e, da je bil eden te če-tvorice nemški 'cesar Viljem, drugi pa avstrijski prestolonaslednik Ferdinand, ki je bil pozneje ustreljen v Sarajevu, kar je tudi povzročilo svetovno vojno. Ta četvorica se je namenila obiskati tudi Nikolaja Tolstoja. Ko so bili pri njem na obisku, so po ruskem običaju pili čaj. Eden obiskovalcev je naprosil Tolstoja, naj jim pove, če ima prihod-njost zanje kaj zanimivega v predalu. Tolstoj, kot' dober poznavalec razmer, je tudi precej dobro videl v prihodnjost. Naslonil se je na svoj naslonjač in v polsnu začel govoriti svojim gostom zanimive stvari. Rekel je: "Bližajo se nam slabi časi, ki nam bodo v bližnji bodočnosti prinesli svetovno vojno, ki se je bo z malo izjemo udeležil ves svet. Vojska bo trgovskega pomena (kar je tudi v resnici bila). Po končani vojni bo več evropskih vladarjev zgubilo svojo krono. (Tudi to se je zgodilo). Po svetovni vojni se bo svet takoj začel pripravljati še na večje in bolj bratomorno klanje, ki bo zaseglo popolnoma ves svet. Niti dve vladi ali državi ne bosta v prijateljstva. Vse navzkriž se bo merilo in klalo. Po tej vojni bo svet popolnoma uničen in Slovan bo zavladal vsem svetu/' Kaj je Tolstoj mislil s tem reči, ko omenja "ves svet?" Mogoče je pri tem mislil samo Evropo. Vendar iz njegovega pro-rokovanja vidi, da je učenjak do danes pogodil vse. Za naprej si pa sami ustvarite svojo sodbo. Mi Slovani seve želimo, da pridemo na površje. Toda takega klanja pa gotovo ne želi nihče. Oni večer nam je zopet P. F. La Folletta prav jasno, povedal,. da naj si izderemo bruno iz očesa najprej sebi, potem šele drugim. Ko človek stoji trdno na svojih nogah, potem šele lahko pomaga drugim. Bilo je veliko govorjenja, da nam marc prinese nazaj tisto blaženo prosperiteto. Pa je še ni na spregled izza vogala. Ako vam je kaj na tem, da izveste pravi vzrok današnje depresije in kdaj se bo končala, ali kaj bi se moralo napraviti, da se bo nehala, pridite poslušat v sredo večer v Društveni dom na Recher Ave. Povejte tudi drugim in pa mladina naj pride, da sliši, kaj ima bodočnost pripravljenega zanje. Mladine se bolj tiče bodočnost kot pa naš starih, ker mi bomo nekaj časa, mladina pa še dolgo odvisna od bodočnosti. Torej pridite v sredo. Plačilo vojne škode Primorcem Svetovna vojna je natisoče naših lju,di ob Soči pognala v begunstvo. Nekateri so si lahko izbirali pot proč od doma, druge je avstrijska vlada zaprla kot politično sumljive, državni uradniki pa so morali na svoja nova odrejena mesta. Avstrija je po prevratu takoj rezpustila begunska taborišča in nasilno odpre-mila mnoge desettisoče preko meje. Italijanske okupacijske oblasti pa niso dovolile povrat-ka vojnim beguncem slovenske in hrvatske narodnosti, med tem ko so se drugi begunci italijanske narodnosti mogli vrniti. Radi tega je bilo okoli 11,000 beguncev iz Goriške in Istre nastanjenih v zasilnem taborišču v Strnišču pri Ptuju, kjer jih je naša država zasilno nastanila. V tem taborišču so morali mnogi čakati po nekaj let, predno jim je bil dovoljen povratek. Ko so se vrnili, so našli svoje domove porušene in uničene. Mnogi od teh so se zopet vrnili v Jugosla-vijo in to iz raznih vzrokov. Italijanske oblasti niso hotele iz narodnostnih o z i r o v nameščati bivše avstrijske državne uradnike in jih sprejeti v italijansko državno službo. Večina se ni vrnila, ker jih je tlalija smatrala za nezaželjene tujce, mnogi so bili ob povratku aretirani ali pa na meji zavrnjeni. To se je zgodilo predvsem drž. uslužbencem, ki so bili nameščeni v sedanji dravski banovini in ker so avtomatično postali pristojni v kraje namestitve, so izgubili vse pravice ital. državljanov. Ker je bilo veliko pomanjkanje uradnikov, so bili vsi rade volje sprejeti in. upali so, da bodo kot polnopravni državljani dosegli plačilo vojne škode ravno tako kct drugi Jugoslovani. Drugi del vojnih oškodovancev, ki so bili rojeni izven mej Primorja, a so pred vojno bivali ob Soči kot drž. uradniki itd., sploh niso smeli po vojni nazaj, ker so jih italijanske oblasti kratkomalo zavrnile kot tuje državljane. Enaka je bila usoda koroških vojnih oškodovancev, kateri so 'morali bežati po izpadu koroškega plebiscita in so jim bili doiho- vi uničeni. Kdo je dolžan plačati odškodnino? V mirovnih pogodbah so se obvezale vse države, da obnove uničene kraje po' vojni. Po st. 'germainski mirovni pogodbi je bila po členu 177. Avstrija dolžna plačati državam naslednicam reparacije za škodo, nastalo na njenem bivšem ozemlju, tedaj tudi za obnovo. Goriške in Istre ter je bila zadeva naše države, kako se pogodi glede svojih državljanov z Avstrijo. Italijo in Nemčijo. Zakon o vojnih škodah kraljevine Italije je priznal vsem ital. državljanom polno odškodnino ter je država tudi res dala na razpolago vsa potrebna denarna sredstva, da so mogli oškodovanci obnoviti porušene domove. Nekatere določbe tega zakona pa so tisoče Slovencev in Hrvatov iz Primorja izključile od povračila škode. Ta zakon je namreč izrecno določal, da imajo pravico do povračila vojne škode le polnopravni italijanski državljani in je priznal samo tiste, ki so bili rojeni ali pristojni v kraje, ki so pripadali italijanski državi in stalno prebivali na n j enem ozemlju, zlasti ob času, ko je bila škoda uradno ugotovljena in tudi izplačana. S tem so izgubili to pravico vsi oni, si niso bili rojeni v krajih ki so pripadali Italiji, četudi so imeli preje pod Avstrijo domovinsko pravico. Izgubili pa so vse pravice do vojne škode tudi vsi oni, ki so bili rojeni in pristojni v kraje ob Soči, a so po vojni morali zaradi službe bivati drugod in to predvsem državni uradniki. Končno so izgubili to pravico tudi vsi oni, ki so jo sicer imeli v smislu ital. vojnoodškodninskih zakonov, ker pa so bili zavedni Slovenci in Hrvati se sploh niso smeli več vrniti na svoje domove, ter so bili zaradi.tega primo-rani se naseliti v naši državi in tako postali jugosl. državljani. Po zakonu o vojni škodi iz leta .1922 je Jugoslavija uredila to samo za prebivalce bivše kraljevine Srbije in Črne gore, med tem ko so bili od povračila izključeni vsi ostali jugosl. državljani. — Vprašanje plačila odškodnine jugoslovanskim državljanom iz Goriške, Istre in Koroške je zato še danes nerešeno. Njihova borba za povračilo vojne škode je začela že ob koncu svetovne vojne in traja že dvajset let. že takrat so začele av-strijske-ogrske oblasti zbirati podatke in so ustanovile banko za obnovo Goriške. V Ljubljani in na Dunaju je bil ustanovljen odbor za vojne begunce. Po prevratu je bil ustanovljen poseben odsek pri Narodni vladi v Ljub-'jani, kamor so oškodovanci vla-jali prijave. Ker jih je bilo mnogo v Mariboru in okolici, so am organizirali lasten vojno-/dškodninski odboi*. Vse prijave so šle v Beograd na ministrstvo soc. politike. Polno spomenic je romalo na vse kraje in na 'se instance, kjer so oškodovanci prosili, moledovali in zahtevali odškodnino, že leta 1923 je larodna skupščina na predlog :lr. žerjava sprejela resolucijo, la je država dolžna plačati voj-io škodo tudi Primorcem in istranom. Toda to je bilo kma-o pozabljeno in premaknilo se je z mrtve točke šele leta 1931, co je bilo na pobudo pok. kralja Aleksandra, ki je bil zahtevam )škcdovancev zelo naklonjen odrejeno, da je ministrstvo financ zdalo 5 junija 1931 naredb.o št. 30,322—VI. na podlagi katere laj bi se sestavila komisija, ki )i proučila zahteve oškodovancev iz Primorja in Koroške, tola do zaključnega sklepa glede zdaje zakonskega načrta za ure-litev tega vprašanja pa le ni prišlo, dasi je bila v načelu prignana pravica povračitve vojne škode, in kljub temu, da je bilo /se gradivo zbrano in urejeno v ministrstvu soc: politike ter bi bilo mogoče v najkrajšem času izdati potrebne sklepe in zakon. Vse poznejše prošnje so ostale šaman. Od tedaj je preteklo na-lalnjih sedemnajst let ! Pri ministrstvu soc. politike in nar. zdravlja so zbrane prijave 1928 vojnih oškodovancev. Vsa škoda znaša 25 mil. 775,-605.80, od katerih odpade na škodo prijavljeno v predvojni zlati valuti 15,000,000. Koliko znaša ta škoda dejansko v današnji valuti, bo treba šele ugotoviti. Ocenjena je bila precej visoko, vendar bo znašala kakih 60,000,000 Din. Končni znesek bodo morale ugotoviti komisije za ocenitev, ki bodo morale upoštevati, da so mnogi med tem časom že propadli ma-! terialno in moralno baš zaradi j zavlačevanja, kakor tudi škodo nastalo glede izgube obresti. Celotna postavka se zniža tudi iz razloga, ker so mnogi že prejeli1 odškodnine, ki so jih povzročili. fašisti, katere je plačala Italija. | Ako se upošteva, da je država izdala 4 miljarde obveznic za obnove Srbije, črne gore in Sre-ma, bo izdatek 50 miljonov Din malenkosten. To vprašanje je treba končno vendar le enkrat rešiti! Nad osem tisoč državljanov kraljevine Jugoslavije pričakuje, da se jim po dvajsetih letih popravi storjena krivica. ANGLEŠKA REVIJA O KRAŠKIH JAMAH Angleška speleološka revija "Coves and caving" je prinesla v zadnji svoji številki obširen članek o jamah na Krasu, ki ga je spisal Evgen Boe-gan iz Trsta. Članek je poln podatkov in je zelo zanimiv. Iz njega posnemamo, da se nahaja v Evropi okrog 12,000 jam in da je 3,000 jam, torej četrtina samo v Julijski Krajini. Najbolj globoka jama je na Banjšici pri Vrhu, ki je bila raziskana 1. 1928. To je tretja najbolj globoka jama na svetu. Četrta najbolj globoka jama je pri Črnem vrhu, ki je bila raziskana 1. 1926. Za njo sledi na šestem mestu jama pri Rasporu, na sedmem jama v Kasta vskem Krasu, trebenjska jama na devetem kačja jama na štirinajstem, slivški požiralnik na petnajstem, jama pri Padričah na devetnajstem, jama na Tesarju na enaindvajstem, Mrtvaška jama na dvaindvajstem. Škocijanska jama na triin-dvajstem, jama pri Semiču na petindvajstem, prepad pri Dolu na šestin d vaj stem, jama p1'' Danah na devetindvajstem, jama pri Ključu na tridesetem, prepad pri Velikih Munah na triintridesetem, jama pri Kačji vasi na petintridesetem, prepad pri Suhem vrhu, na se" remintridesetem, jama pri P°' drskjah na Banjšici na osem-intridesetem, Jenčerejska ja" ma pri Materiji na devetin-tridesetem, jama pri Lipici n3; dvainštiridesetem, prepad P1'1 Rebičih v Istri na triinštiride-setem, itd. Iz vseh teh jam je prinesla omenjena revija tudi slike. ---o-- f. IZ DOMOVINE —Smrt mlinarja pod vre' tenem. V Retečah pri Škofi.' Loki se je zgodila nenavadna nesreča Znani reteški mlina1" Kermelj Franc je v svojem mlinu ob Sori phal proso. N.ie' gov najmlajši sin Tonče Je bil zunaj pri kolesih in je ne-nadno opazil, da se kolo ne vrti v redu. Hitro je stekel v mlin. Tu se mu je nudil strašen prizor. Njegov 60-letn1 oče je ležal ves pobit v žle^11 pod vretenom, ki goni stopc Skuša mu je pomagati a Je bilo nemogoče ker je vreteflO pretežko. Priklical je še mate1" in sosede. Po skupnem napoi"11 se jim je posrečilo dvigniti te' žko vreteno, ki je tiščalo nesrečnega mlinarja. Poškodovanca so prenesli v hišo, l, "Morebiti pa le! Poznaš Pot?" Nikdar še nismo tod potovali ' Pa smo vendar vsikdar Prav prišli." "Torej ne rabiš kažipota?" 'Ne." "Kak or želiš! Mislil sem, da "strežem. Obrnil se je. poklical sem ga nazaj, j bilo povoda, da bi se mu '' neznanec vsiljeval. Kdo pa je tisti, ki nam ga ^iš priporočiti?" No, primeren spremljeva-. c 2a> vas pravzaprav ni. Revež Je' krojač je, še lastnega doma nima." Kako mu je ime?" ''Af rit." , Zanimivo! Tak droben, mr-av človek, pa ima tako ime—. ravzaprav bi se moral imeno-Vati Pritlikavec." Afrit pomeni namreč orjaka. da se br; Kaj more siromak za to, so mu dali tako ime! 0'četu naj zahvali za njega! Naj-ž je bil oče tudi tak pritlika- Vec> Pa si je želel, da bi bil sin °rjak." "Odkod pa je?" "Nihče ne ve, kje je rojen. da H vsi ga poznajo, pravijo mu, Je potujoči krojač. Kjer ttajde delo, tam ostane, in ko gotov, pa gre dalje. Zadovo-je, če dobi hrano in še ne- aJ piastrov povrh." "Je pošten?" "Tisto pa! Pošten pa ko zla-Radi svoje nesebičnosti je Prišel celo v pregovor. Pošten 0 Potujoči krojač, tako pravijo." "Odkod je prišel nocoj ?" "Iz Sletove." "In kam potuje?" "V Skoplje in še dalje. In (er si tudi ti v Skoplje nameren, sem mislil, da bi ti ga *ahko priporočil." "Za kažipota?" "Da." "No, do Skoplja bomo že ilašli. Saj pelje cesta v Skopje, ne?" "Da. Toda po cesti je ovi-ntk, bližnjico pa je težko najti." "Si že govoril z njim o nas?" "Ne, effendi! Vobče ne ve, imam tujce v gosteh." "Kaj pa sta govorila zunaj na dvorišču?" "Vprašal me je, ali bo dobil prenočišče. Delo sem mu ponudi, pa ni sprejel. Mudi se mu, Je pravil." "Zakaj pa 9» "Bolan je, k zdravniku potuje." "Kje je sedaj?" "Za hišo. Konja je peljal na p_ašo, tisto mrho. Že konju je videti, da je gospodar velik revež.'" "Dobro! Povej mu, naj pri-k nam! Naš gost bo." Handžijevo poročilo me je Pomirilo. Mož ni bil sumljiv. je prišel iz Sletove, ki leži ^verno od Zbiganc, ni mogel iti tisti, ki sta ga mislila na-■>eti Aladžija. Pa da J)i bil či-st° varen, sem ga moral še °sebno spoznati. Prišel je. droben človek je bil in sla- "Effendi, dober si!" je dejal vljudno. "Res sem lačen in žejen. Toda reven krojaček sem in nisem za tako imenitno družbo. Ce mi res misliš kaj podariti, bom hvaležno sprejel, pa prosim te, da smem ostati tule v svojem kotu." "Kakor želiš! Halef, postre-zi mu!" Haef mu je nesel večerjo. Toliko je je bilo, da bi se bili lahko še trije do sitega najedli. Tule piva in rakije sem mu dal. Ko se je nevečerjal, je prišel k meni, mi dal roko in se spoštljivo zahvalil. Njegov obraz je bil pošten in njegov pogled odkritosrčen. Mož mi je ugajal. "Imaš sorodnike?" sem ga vprašal. "Žive duše ne, effendi!" "Si oženjen?" "Bil sem," je dejal otožno. "Ti je žena umrla?" "Pred leti na osepnicah. In tudi otroci. Sam sem, effendi." "Kako ti je ime?" "Ljudje mi pravijo potujoči krojač, ime pa mi je Afrit." "Kje si doma?" "Iz Šar planine onstran Te-tovega." Onstran Tetovega —? Cul sem spotoma, da leži nekje blizu Tetovega Karanor-man han, kjer da živi zloglasni Žuti. Zutega sem iskal, zaman pa sem povsod poizvedoval, kje leži Karanorman han. Potujoči krojač Afrit je morebiti kaj več vedel o njem, njegova druščina nam je utegnila še koristiti —. Vprašal sem ga: "Poznaš tiste kraje?" "Zelo dobro. Saj pogosto pridem tja." "Kedaj spet potuješ v Tetovo?" "Prav topot. Jezdil bom črez Skoplje." "Na obisk?" "Ne." "Za delom?" Ni mu hotelo prav iz ust, po kaj potuje v Tetove. "K nekemu čudodelniku potujem." "Si bolan?" "Da." "Zakaj pa ne greš k pravemu zdravniku?" "Saj sem bil pri zdravniku, pa mi ni znal pomagati. Tisti čudodelnik pa mi je pomagal. Bolezen mi gre že na bolje." "Kaj pa ti je?" "Kamene imam v jetrih." Njegov upadli, shujšani obraz je bil res čisto tak, kot da je mož bolan. Zasmilil se mi je. "Kedaj odrineš?" "Zarana." "V Skoplje?" "Jutri ne bom prišel čisto do Skoplja, je predaleč za en sam dan." "Boš spotoma prenočil?" "Da." "Kje?" "No, dobrih prenočišč je več na potu v Skoplje." "Bi nas vzel s seboj?" "Vas —? Kako naj jaz z vami potujem —? Ne znam niti govoriti s takimi gospodi!" "No, pa si vendar govoril z menoj! Ugajaš mi! Ce si zadovoljen, pa potujmo skupaj! Plačal te bom, če nam pokažeš Rimski vozniki. — V cerkvi Marije Snežnice. — Na kraju Gospodovih jaslic. — Grob sv. Jeronima. — Cerkev Marije Snežnice znamenita za Slovane. —V cerkvi sv. Prak-sede. — V samostanu sv. Odrešenika. Ker sem bil precej utrujen, sem šel kmalu spat. Niti o načrtih za drugi dan nisem dosti razmišljal, to pa predvsem, ker se mi je nudila za drugi dan dobra in vešča druščina, v katerem spremstvu si bom ogledal znamenitosti Rima. Zjutraj sem bil pa kmalu pokonci, ter sem skozi okno gledal ondotno okolico, ki je bila zelo živahna. Mene so zlasti zanimali tisti rimski vozniki, ki so z dokaj nerodnimi vozovi prevažali razno blago in pa orodje. Vozovi, ki so prava posebnost, so na dveh kolesih, ki so pa naravnost orjaški. V tak voz je vprežena mula ali p^ konj, kakor že nanese, gori nad ojnicami sedi pa voznik, ki ima v rokah navadno kako kratko krepelce, s katerim od časa do časa neprijetno poboža po hrbtu mule, nad katero kriči ko sraka v hrastju. Za nameček jo tudi obdeluje z nogo ter suje, zdaj z levo zdaj z desno, ampak mula se kaj prida ne briga za njegove udarce in suvanje, a najmanj pa za njegovo kričanje, ter s skoro enakomerno tempo vleče svoj voz, češ, kar kriči pa gestikuliraj in mlati, kakor se ti pač ljubi, saj moj hrbet je že vsemu privajen, ker je koža že kakor ustrojena, a kričanje pa gre itak mimo ušes. Ogledoval sem ženske, ko so obešale perilo ter so bile v tem svojem poslu kaj enostavne : od okna do okna so bile napete vrvi in potem čez ulico, ako ni bila preveč' široka, tako, da je iz- gledalo kot bi pajek razpredel svoje mreže. Na te vrvi so potem ženske obešale perilo, da se posuši. Ker pa niso tega mogle vršiti z roko, so se posluževale dolgih palic, s katerimi so potem porivale perilo daleč tja po vrvi, tako, da so bile nekatere hiše in pa ozke ulice vse deko-rirane s perilom, katerega so potem pobirale nazaj že povsem suhega z nalašč za to prirejenimi palicami, ki so imele na koncu kavelj. Po zajtrku sem uredil svoje stvari ter jih zložil nazaj v kov-čeg, da se potem preselim na novo stanovanje. Nato sem plačal gospodinji za stanovanje in hrano. Nič kaj ni bila zadovoljna z mojo selitvijo in bi zelo rada videla, da bi tam ostal in res se je trudila, da bi mi kar mogoče postregla. Skoro mi je bilo žal, da sem se odločil preseliti, kajti bila je poštena in vzorna hiša in jih ni bilo nič sram pokazati se, da so verni. Tako sem tu in še drugod videl, da Italijani kot taki niso slabi verniki, pač pa mnogi prav dobri katoličani. Med tem ko sem poravnal svoje stvari, so prišli moji znanci, s katerimi sem se srečal prejšnji dan na razstavi. Dogovorili smo se, da gremo naj prvo obiskat slavnoznano cerkev Marije Snežnice, ki je bila blizu tam, potem pa da obiščemo še razne druge kraje v ondotni bližini. Kovčeg sem pustil še kar v starem stanovanju, ker je gospodinja sama pripomnila, da ga lahko vzamem pozneje, kadar mi pač nanese prilika. Cerkev Marije Snežnice, ali Marija Velika (Maria Maggio-re) stoji na lepem gričku Eskvi-lin, ter je največja in najlepša Marijina cerkev v Rimu, odtod ] tudi ime "Velika." Na lepem trgu, ki se razprostira pred cerkvijo, stoji visok kamenit steber, ki je še iz Konštantinove dobe, na stebru je velik bronast kip Device Marije brez madeža spočete. Ponosno stoji pred nami krasno svetišče Marijino, raz katerega kipi proti nebu mogočni štirioglati zvonik in na vsako stran tega stojita dve kupoli. Že pogled na zunanjost tega svetišča je napravil na nas mogočen vtis, a še bolj pa ko smo stopili notri. Mogočno masivno stebrovje, ki stoji v dveh vrstah, ter deli svetišče v tri ladje, strop ves pozlačen, krasni mozaiki, kjer je upodobljeno življenje preblažene Device Marije. Kar obstali smo, ko smo stopili v cerkev, ter se čudili lepoti tega svetišča. Cerkev Marije Snežnice so zidali že okrog leta 360, za časa papeža Liberija. Začetek cerkve je nenavadno zanimiv. Kot se pripoveduje, je tiste čase živel v Rimu zelo bogat pa pobožen meščan, ki je bil oženjen z neko pobožno ženo, ki sta bila brez otrok. Zato sta razmišljala, kako bi bolje obrnila svoje bogato premoženje. Oba sta se zaobljubila, da bosta uporabila vse za Marijino čast. Prosila sta Marijo, da naj jima razodene, na kakšen način bi to bilo najbolje. Tu se pa zgodi nenavaden dogodek. V noči 4. avgusta se Marija v sanjah prikaže za-koncima ter jima naroči, da naj na tistem kraju, ki bo zjutraj pokrit s snegom, sezidata cerkev. In glej, zjutraj je bil grič Eskvilin dobesedno pokrit s snegom in to v dneh, ko vlada v Rimu najhujša vročina, čudom so gledali Rimljani nenavadni pojav snega v dneh velike vročine. Janez je Marijino naročilo sporočil papežu Liberiju in glej, to kar je Marija naročila za-koncima, isto je naročila tudi papežu. V velikem spremstvu je šel papež Liberij na zasneženi Eskvilin in določil, kje naj se postavi cerkev. Tak je postanek De&ev je v Los Angelesu je pokvarilo tračnice ulične železnice, radi česar sta trčila dva vozova ulične železnice. Noben potnikov ni bil poškodovan. kotno, siromašno oblečen. Ne-' pot in poskrbiš za prenočišče." kam potrt in zagrenjen se mi "Ne govori tako! Častno bi *del. Njegovo obnašanje je bi-0 skromno, tiho, skorajda ponižno. Orožja ni imel, le nož .ic tičal za pasom. Tak c|ovek ni bil zaveznik ropa-rjGv in morilcev —. Skromno je sedel v oddaljen ot> izvlekel iz žepa kos trde-koruznega kruha in si ga pc*asi drobil. Povabil sem ura. na i prisede , sem ga, na.i napi, in mu ponudil ostanke naše večerje. bilo zame, če bi smel z vami potovati. In v družbi se prijet-neje potuje. Ce zapoveš, se vam pa pridružim." "Dobro! Pa potujmo skupaj!" Skromno je spet sedel v kot pa se kmalu poslovil in šel spat. Tovariši so bili polni hvale za skromnega krojača in tudi sam sem bil prepričan, da je mož pošten in da mu smem zaupati. V Topango kotlini blizu Loa Angelesa seje v sled neprestanega deževja sesula zemlja, na kateri je, stala ta hiša. Hiša je zdrsnila v do l jno in se. seeedla m kup. Z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest o veliki izgubi preljubljenega soproga in očeta Jennie Gorenčič, soproga Fred in Frank, sinova; Jim Podboj, bratranec; Pavlina Lekse, sestrična. Cleveland, Ohio, 15. marca 1938 Možje, ki imajo sedaj v rokah nemški narod (in avstrijski po zadnjih dneh). Prva vrsta,, od leve proti desni: Baron von Neurath, dr. Joseph Goebbels, dr. Viljem Frick, Joachim von Ribbentrop. Rudolf Hess. Druga vrsta od leve proti desni: Franz Seldte, Iianm. Kerrlt dr, Rernfwrd Rmt, dr, Franz Gurtner, dr, Walter FmK * mrn(>-m^f t zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. S670 AMERIŠKA DO'MOVINA, MARCH 15, 1938 Zamenjana sinova FRANCOSKI ROMAN 1. V prvi sobi, ki je čakal-' niča, je visela med raznim drugim orožjem, skrita za zofo, zlomljena pila. Ta pila je imela izredno držalo in ni bila podobna pilam, ki se prodajajo v trgovinah. Na pili je grofov-ska krona z začetnicama: A. C. Pila je bila v sredini zlomljena. Našel se, je samo en konec. Ko so vikomta vprašali tozadevno, ni mogel razjasniti ničesar. 2. V oblačilnici smo dobili dolge hlače, še vedno mokre z madeži blata in peska, ena stran je bila popolnoma pokrita z nekakim zelenkastim mahom, kot če bi nosilec teh hlač plezal preko zida. Te hlače niso visele zaeno z drugo obleko v omari, pač pa so bile očivi-dno skrite med dvema skrinjama za obleko. 3. V žepih omenjenih hlač smo dobili par biserno-rjavih rokavic. Dlan desne rokavice je kazala velik zelenkast madež. Konci prstov so bili precej ponošeni. V notranjosti rokavic smo opazili prste, kot bi nekdo tam praskal z noh-tovi. 4. Dva para škornjev. Eden teh parov je bil še vedno moker, nadalje moker dežnik, katerega konica je bil pokrita z blatom. 5. V večji sobi, katero naziv-ljejo knjižnica smo dobili škat-jo cigar, imenovane trabuke, in poleg smodk smo dobili tudi ustnikov za smodke dela-nih iz morske pene. Ko je Pere Tabaret vse zapisal se približa policijskemu komisarju. "Dobil sem vse, kar sem želel," je zašepetal. 1 "Tudi jaz sem gotov," o,d- Sedeži v prodaji zdaj CLEVELAND PUBLIC HALL Auspices Northern Opera Association METROPOLITAN Association of New York -Edward Johnson, General Manager Edward Ziegler. Ass't General Manager Karle R. Lewis Ass't General Manager LA TRAVIATA—Pond. 4. apr. Jepson, Browning, Votipka, Martini, John Charles Thomas, Ballet, Paninza TRISTAN UND ISOLDE—Torek 8 apr. Flags tad, Branxell, Melchior, Huehn, List, Cehanovsky, D'Angelo. Bodanzky. Triple Bill—Sreda 6. aprila CAVALLERIA RUSTICANA—Giaanim, Kaskas, Rayner, Tagllabue, Papi Sledi THE BAT—American Ballet Ensemble, Sledi (PAGLIAOCI—Burke, Martineili, BoneJli, Paltrinieri, Dickson, Papi RIGOLETTI—Četrtek 7 aprila. Galli-Campi, Kiepura, Pinna, Tagllabue, Pagliacci TANNHAEUSER—Petek popoldne, 8. aprila Flag*tad, Branxell, Melchior, Huehn. List, Cehanovsky, Gurney, Ballet, Leinadorf. THE BARTERED BRIDE—Petek zvečer 8 aprila. (In English) Burke, Kaskas, Rasely, Chamlee, D'Angelo, Cordon, Ballet, Pellotier. LA BOHEME—Soboto popoldne, 9. aprila, Moore. Bodanya, Kiepura, Tagllabue, Cehanovs'ky, D'Angelo, Papi. AIDA—Soboto zvečer, 9. aprila. RetWberg, CuBtagna, .Votipka, Martineili, Pinza, Bonelli, Cordon, Bada, Ballet, Panizssa. Cene $6, *S, $4, $3, $2, $t (No Tax) Box Office MAin Lobby UNION TRUST BANK Euclid at Ninth Street (Knabe Piano Used Exclusively) cxixxrxixxixxxxxxrixxziiixi vrne komisar. "Govoril sem z več služabniki," nadaljuje Tabaret. "Pripovedovali so mi o čudovitih stvareh." "No, bomo še videli. Hiteti moramo, da pridemo k preiskovalnemu sodniku, ki nas bo gotovo že nepotrpežljivo čakal." Albert se je polagoma zbudil iz otopelosti, ki se ga je lotila, ko je vstopil komisar s policisti. "Gospod," reče, "ali mi dovolite, da spregovorim nekaj besed z grofom de Commarin in sicer v vaši navzočnosti? Postal sem žrtev silne napake, kar se bo pa dalo hitro popraviti." "Da, da, vedno je napaka," mrmra Pere Tabaret. "Nemogoče mi je ustreči vaši želji," odvrne komisar. "Imam izrecna povelja proti temu. Od sedaj naprej ne morete z nikomur drugim govoriti kot s sodnijskimi uradniki. Spodaj vas čaka kočija. Pojdite!" Korakajoč po stopnjiščih in hodnikih je opazil Albert silno zbeganost med služabniki. Denis, veteran hišnih slug, jih je kmalu ukrotil. Potem se je pa Albertu zdelo, da je slišal sluge govoriti, da je starega grofa zadela kap. Od tedaj se ni spominjal nobene stvari več. Skoro so ga morali nesti v kočijo. V drugo kočijo, ki je bila hitrejša od prve, je vstopil Pere Tabaret. Deseto poglevje Obiskovalec, ki riskira po-set v labirinte in galerije ju-stične palače, dobi skrajno neugoden vtis, zlasti v tretjem nadstropju, kjer se med galerijami levega krila poslopja nahajajo sobane za preiskovalne sodnike. Tesno se zdi človeku v teh prostorih, kjer vlada pravica in kjer se tolmačijo postave. Skoro z nekako grozo opazuje obiskovalec te galerije in sobane, temne, črne misli se mu začnejo vzbujati v glavi. Potrebovali bi Danteja, da bi ustvaril pravi naslov prostorom justične palače. Od jutra do pozne noči odmeva ka-meniti tlak od težkih udarcev nog "orožnikov, ki spremljajo jetnike. Okoli sebe ne vidite druzega kot žalostne figure. Tu so starši ali prijatelji obtoženca, priče, detektivi. V tej galeriji, daleč proč od ljudskega pogleda, se melje pravica ljudem. Vsaka izmed malih vrat, ki nosijo črne številke zunaj, se odpirajo v urad enega izmed številnih preiskovalnih sodnikov. Sobe so ena drugi podobne; ko ste videli eno, ste videli vse. Ničesar strašnega niti žalostnega hi v njih, pa vendar je težko stopiti v to sobo, ne da bi človeka streslo. Sobe so mrzle, zidovje je videti vlažno od solz, ki so že tekle po teh sobanah. Stresete se, ko se spomnite na številna priznanja o zločinih, ki so jih spretni preiskovalni sodniki tako-rekoč potegnili iz ust obtožencev. V uradu preiskovalnega sodnika pravica ni oblečena v oblačila, katera si nadene pozneje, da vlije strah v maso ljudi. Pravica v sobah preiskovalnega sodnika je pripro-sta, skoro prijazna. Napram obtožencu govori: "Meni se močno zdi, da si kriv, toda do-kaži mi svojo nedolžnost, pa te izpustim." „ gfi §to£i tuja:.....x eno izmed so bili skrbno počesani. Po-1 "Klicali ste, gospod," rece kloni se napram Daburonu in 1 Noel. "Tu sem, da čakam na j mu izroči svojo pozivnico. I vaša povelja." teh sob se mu skoro zazdi, da je prišel v kako ceneno prodajalno. Pohištvo je skrajno pri-prosto, kot povsod, kjer se obravnavajo najbolj važne zadeve. Kakšnega pomena naj bi bil okoliš sodniku, ki išče povzročitelja zločina, ali kaj pomeni pohištvo obtožencu, ki se mora zagovarjati na življenje in smrt? V sobi dobimo pisalno mizo preobloženo z dokumenti, mizo za pisarja, naslonjač in eden ali dva stola, to je vsa oprema v sobi. Zidovje je papirano z zelenim papirjem, zastori so zeleni in tla so pregrnjena s preprogo iste barve. Urad .sodnika Daburona je nosil številko petnajst. Daburon je dospel v urad ob devetih zjutraj in čakal. Prav je razumel on, kot Pere Tabaret, da bo treba hitro delati. Radi tegai je že prej govoril s cesarskim pravdnikom in posvetoval se z uradniki policije, ki so bili prideljeni policiji. Poleg zapornega povelja, ki ga je podpisal za Alberta, je razposlal tudi povabila, da pridejo nemudoma na sodni j o. grofu de Commarinu, gospej Gerdy, Noelu in nekaterim osebnim služabnikom Alberta. Daburon je smatral, da je potrebno, da vse te zasliši predno pokliče obtoženca. Zapovedal je tudi, da se poda deset detektivov na-deželo, in on sam je sedel v svojem uradu kot general, ki poveljuje armadi in ki razpošilja svoje pribočnike, da začnejo bitko. Mnogokrat je že sedel ob istem uradu v skoro enakih okoliščinah. Zločin je bil izvršen; že je mislil, da je prišel zločincu na sled, oddal je povelja za aretacijo. Ali ni to njegova dolžnost? Toda nikdar še ni bil tako razburjen in raztresen v mislih kot je bil danes. Kolikokrat je že oddal povelje za aretacijo, ko ni imel niti polovico toliko dokazov na razpolago kot v tem slučaju grpfa de Commarina. Neprestano je ponavljal to dejstvo v svojih mislih, toda nekega silnega, nepoznanega strahu se ni mogel otresti. Čutil je, zakaj njegovih ljudi ni toliko časa v dvorano. Korakal je sem in tja po sobi, štel minute, trikrat je že tekom petnajstih minut potegnil uro iz žepa in jo primerjal z uro na steni. Večkrat je šel celo prisluškovat k vratom, ko je začul kak šum na galerijah. Zdajci nekdo potrka. Bil je njegov pisar, ki se je danes zakasnil. Pisar je bil popolnoma vsakdanji človek; bil je prej daljši kot širši, stopal je usmerjeno, obnašal se metodično; njegov obraz je bil videti kot izrezan iz lesa. Mož je bil star 34 let | in je služil zaporedoma že štirim preiskovalnim sodnikom. O njem se je govorilo, da je lahko poslušal največje neumnosti na sodniji, ne da bi trenil z očmi. Pisar se prikloni sodniku, se opraviči radi male zamude in zavzame svoje mesto. "Še vedno gre ob času," reče Daburon, "toda dela bo dovolj in pripravite hitro svoje listine." Pet minut pozneje pripelje sodni j ski sluga Noela Gerdy. Noel je lahko vstopil, kot odvetnik, ki ima obširno prakso v justični palači in kateremu je vse podrobno znano. V njem nisi mogel spoznati prijatelja Pere Tabaret ali pa ljubljenca gospodične Juliete. Popolnoma drug človek je bil danes kot odvetnik. Iz njegovih trdih korakov, mirnega obraz in bleskečih oči ne bi živ človek mogel dognati, da je Noel baš preživel najbolj buren večer svojega življenja. Potem ko si je ukradel čas, da je govoril z ljubico, je sedel pri vzglavju umirajoče ženske, ki je bila njegova mati, ali pa vsaj, ki je zavzemala materinsko mesto. Kakšen kontrast med njim in med sodnikom Tudi sodnik ni vso noč spal; na njem si lahko opazil kako silno pogreša počitka; izdajal ga je njegov nemirni, skoro boječi pogled, izdajale so ga temne sence nad trepalnicami. Ospredje njegove srajce je bilo zgubano, niti svežega robca ni imel s seboj. Zdelo se je kot da je duša tekom silnih dogodkov pozabila na telo. Nasprotno pa je bil Noel gladko obrit, fino oblečen, lasje V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI če potujete na ekspresnih parnikih: BREMEN • EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki: COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 1430 Euclid Avenue Cleveland, Ohio HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH HERMAN LLOYD Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Ustanovljena 2. aprila 1894, inKorporirana 12. januarja 1898 v državi fjlinois, s sadežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev. Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900,000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeS zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporn-organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kJer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti, K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16, do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo ' razredu ' A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zel° nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50o na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo Izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnlh ases-mentev. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in katereg dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) P* K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se pristopi takoj. . V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo Wt društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Še nimate druse™ spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustano vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 10. do 56. leta. — daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika:. ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. ki je po kratki in mučni bolezni v bolnišnici preminul dne 12. februarja 1938 v starosti 58 let. Doma je bil iz Žužemberka. Pogreb se je vršil civilno dne 15. februarja 1938 iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda. V dolžnost si štejemo prisrčno se zahvaliti družini Glavan, družini Debevec, družini Hočevar, družini Zupančič, družini Turk, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo v tem žalostnem času. Iskrena hvala za darovane krasne vence v zadnji pozdrav pokojnemu in vsem, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Enako tudi vsem, ki ste darovali v gotovini. Lepa hvala vsem, ki ste prišli mu izkazat zadnjo čast in vsem, ki ste se udeležili pogreba. Prisrčno hvalo naj sprejmejo člani društva Cleveland št. 126 SNPJ za lepo udeležbo pri pogrebu in za ganljiv govor na pokopališču. Obenem tudi lefia hvala Joseph Žele in Sinovi pogrebnemu zavodu za vso prijazno naklonjenost in za lepo urejen sprevod. Tebi, predragi in nikdar pozabljeni soprog in. oče, ki si se za vedno ločil od nas, pa želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku v hladni ameriški zemlji. v Žalujoči ostali: SOLVENTNOST K. 5. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. Zadnja poplava v južni Kaliforniji je napravila veliko razdejanje. Na sliki vidite betonski most v Los Angeles, ki ga je vodovje odneslo.