Po pošti prejeman velja: Za eelo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr^, Za pol leta . 4 „ 20 Za četrt leta . . 2 „ 10 V Ljubljani na dom poailjaiSai velja 60 kr. več na leto. Vredništvo na Dunajski cesajj štev. 15 v Medijatovi hiši. ^ Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Inserati se sprejemajo in velja trutopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokop lai se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medijatovi hiši, II. nadstropji. bodoe zadruge, sklenila je konservativna večina obrtnijskega odseka, da se morajo osnovati obligatorične zadruge in da vsakdo, ki ima v okraju take zadruge samostojno obrt-nijp, že po samem nastopu postane ud dotične zadruge in mora spolnovati dolžnosti , ki so s tem združene. Potrebni stroški se imajo razdeliti na vse društvenike in načelniki imajo pravico jih iztirjevati po političnih gospobkah. Z mojstrom vred stopijo v zadrugo (udi vsi pomočniki in rokodelski učenci, ki so pri njem v delu. In ako bi bilo v kerem kraju ene vrste rokodelcev premalo, da bi imeli lastno zadrugo, zamorejo se z drugačnimi rokodelstvi svojega ali tudi več drugih okrajev združiti v skupno zadrugo. Te zadruge bodo imele imenitne pravice pa tudi dolžnosti. Napravljati bodo smele pomožne posojila co, skupne prodajalnice, Bkupne zaloge potrebnega blaga, skupno rabiti razne nijstvu jako koristilo, ako bi se pa pokazala potreba, to ali uno še spremeniti, Be bode to tem raje zgodilo, ker je sploh znano, da nobena reč in naprava na Bvetu ni popolnoma, in da se dostikrat še le po storjeni skušnji pokaže, je li kaj res dobro in koristno, ali pa morda slabo in škodljivo, kar se je prej morda sploh vsem zdelo primerno. Obrtnijaki odsek je bil tudi tega mneujs, da so take zadruge najprimernejša podlaga obrtnij8kim zbornicam, in da naše sedanje kupčijske in obrtnijske zbornice Blabo varujejo in oskrbujejo koristi obrtnijBkega stanu. Pri vsaki priliki se je toraj v odseku povdarjala potreba posebnih obrtnijskih zbornic, ločenih od zbornic kupčijBkih, in gotovo bi se bilo o tem tudi kaj sklenilo, ko ne bi bila vlada rekla, da že sama od sebe namerava državnemu zboru predložiti načrt postave, po kteri se imajo za obrtnijBtvo osnovati lastne obrt- Obrtnijstvo pa državni zbor. m. Skoraj enake prošnje, knkor bo j h nem fika rokodelska društva nedavno podala knezu Bismerku in kterih Brno omenjali v, Slovencu1, št. 66, dohajala so glede nove obitnijske postave tudi našemu državnemu zboru, in obrt-nijski odsek si je na vso moč prizadeval vslreči vsem, v teh peticijah razodetim željam. Precej v 1. §. nove postave dela se razloček med rokodelskimi in fabr škimi ali to-varnskimi obrtnijami. Natančna omejitev med obema pa je nemogoča; silno težko je namreč določiti, kje da rokodelstvo jenja, in kje Be fabrika in tovarna pričenja in ozirati se je treba na vse okoliščine, preden se to zamore razsoditi. Zato pa ni bilo mogoče te omejitve določiti v postavi, a ker se je obrtnijskemu odseku vendar le zdela jako važna, da se ne bode mogel nihče pogojam rokodelskega obrt-nijstva odtegniti pod izgovorom, da je tovarnar ali fabrikant, sprejela se je v 1. §. določba, da v dvomu, ali te ima kako obrtnijstvo prištevati k fabrikam ali ne, minister kupčijstva z ministrom notranjih zadev to razsojuje, prej pa mora za njihovo mnenje vprašati tudi kup-čijsko in obrtnijsko zborn co pa dotično zadrugo. S to določbo je, kolikor je bilo mogoče pot zaprta vsem zvijačam in izgovorom. Druga točka omenjenih prošenj zahteva vstanovitev obligatoričnih zadrug Naša nova postava, kakor jo nasvetuje obrtni j ski odBek, vstreza tej zahtevi. Po burnih razpravah in Bilncm nasprotovanji in ugovarjanju nemško-liberalnih ali levičarskih zastopnikov, ki so zahtevali svo- mašine itd. In vladi Be v posebni resoluciji priporoča, naj kolikor mogoče te razne ua-prave oprosti davka in pristojbin. Tudi bodo imele svoje lastne izbrane sodoije, ki bodo razaojevale prepire med mojstri iu pomočniki in ki so Be pov*od prav dobro obnesle, kjer so dozdaj že obstale. Zadruški predstojniki bodo imeli tudi pravico pri posebn h v pravilih naštetih prestopkih društvenike pokreguti ali jim celo naložiti denarne kazni do 10 gld. Skrb pa bodo morali imeti zadruge za vred-jene razmere med mojstri in pomočniki, za prenočišča vnanjih pomočnikov, za pozv denje dela prostim pomočnikom, za izučitev iu poduk rokodelBkib učencev, za bolne pomočnike z vstanovo posebnih bolniških blagajnic, za bolne učence itd. Ni dvomiti, da bode vae to obrt- nijske zbornice. Želje naših obrtnikov bodo toraj tudi v tem ozirn uslišane. Kakor nemški rokodelci, pritožujejo se tudi naši obrtniki zoper dosedanjo napravo, da se po po3ilnih delavnicah in kaznilnicah izdelujejo razna rokodelska dela in s tem zaslužek jemlje obrtnikom, ki morajo plačevati razne davke, skrbeti za svoje družine itd. Tudi v tej zadevi došlo je več peticij državnemu zboru, med njimi tudi iz mesta ljubljanskega, vendar pa Be niso še obravnavale v obrtnij8kem odseku, ker Be za zdaj še ni spremenil cesarski patent k obrtnijski poBtavi od 20. decembra 1859, ki v V. članu i) določuje, da za obrtnijska dela očitnih ljudomilih naprav, učilnic, kaznovalne ali pokorilnic ne velja obrtnijska postava , ampak da se bode Šest vprašanj o posvečevanji nedelj in Spisal P. E. II. O. S. B. (Dalje.) VI. Lita 1816 šla je bogaboječa devica, po imenu Marjeta Angerer, v nedeljo po krščanskem nauku domov. Stanovala je blizu Hall-a na Tirolskem. Na samotnem potu srečal jo je razuzdanec hoieč jo iz začetke z lepimi besedami, potem pa celo šiloma zapeljati v greh. Ko se mu je pa le branila, pretil jej je Ee smrtjo; ko jo pa tudi to ne prestraši, vdaril jo nesramni razuzdanež tako, da je nekaj ur pozneje, morilcu odpuativši blago svojo deviško dušo izdihnila. V Monakovem je 1. 1871 zbežala neka dekle iz službe, ter se skoraj gotovo utopila; ta nesrečnica je Bvoje novorojeno dete umorila in v posteljo Bkrila, a na umrlem otroku 8 dnij spala 1 In prikazni tako grozovite propalosti bo dan daneB uže navadne I Ali se ne sme toraj po pravici povod tej moralnej propalosti iskati v onesvečevanji nedelj in praznikov? Da, 8me se; pri sodnijskih ohravnavah izkaže re, da ogromna večina hudodelcev ni posvečevala nedelj in praznikov, da se je njih moralna propalost od dneva začela, ko so nehali nedelje in praznike posvečevati, bodi si s tem, da so na tak dan hlapčevska dela opravljali, ali pak v gostilni pijan-čevali ali se drugod radovali, namesto da bi v cerkev šli. Kaj je pa z onimi, koji nedelje in praznike posvečujejo? Ti ostanejo vsled tega izpolnjevanja božjih zapovedi uedolža, da grešnike spreobrnejo, so vseh grehov oče-dijo in si pri Bogu moči iščejo, da se nevar-noBti obranijo, da opešane spodbujajo ne obupati itd. Ali ni talio? Jaz vprašam: Ako najdeš ljudi, kateri iz ljubezni do Boga vestno dolžnosti avojega atar.u spolnjujejo; ljudi, na katerih zvestobo ae smeš zanašati, kateri so postrežljivi in ljubeznjivi, vkljub svojej revščini zadovoljni — ali, vprašam jaz, ali so to oneBvečevalci nedelj in praznikov? Ne, takšnih kristijanskih kreposti ni nikjer drugod najti, nego | ondi, kjer se posvečujejo nedelje in prazniki Toraj je dognano, da pogine onesvečevalec nedelj in praznikov, isto tako na duši kakor na telesu. Kako dobro je toraj, da je Bog tretjo zapoved dal. Tretjič: Oai, kateri hotč odpraviti posvečevanje nedelj in praznikov, so nasprotniki pravej ljudakej omiki. — „Ali znate, gospoda slavna, dejal je plemeniti grof Montalembert v svojej razpravi o nekej postavi, katera se je v francoskej zbornici predlagala in odpravljanje posvečevanja nedelj in praznikov zahtevala, ali znate gospoda slavna, kdo je najhujši in najzlobniši nasprotnik ljudskej om ki ? To je nedeljsko delovanje; to zavira razvoj prave omike. To delovanje je povod, da se ljudstvo no izobražuje, temveč bolj in bolj propada ter blage čute zgublja. S tem, da hočete ljudstvu posvečevanje nedelj prepovedovati, ker le za vsakdanjo ž vljeuje odgojiti, s tem vzamete noči luč prihodnosti, po katerej hlepi S tem mu prepoveste veri, katera jedina ga uči, kako ima živeti, verovati. Pravi napredek v kristijanskem duhu je a tem zaviran, kajti delavcem ta ukaz vzame naj imenitn;ši in naj potrebniši pouk". gresistov" kakor se imenujejo, 12 pa konservativcev. V nedeljo volili so Okuličanje, izvoljeni so bili: Nabergoj, Nadlišek. Dejak, Pagan; vsi rodoljubi slovenski, pa Gesare in Burgstalier. Progressova stranka šteje toraj 26, rodoljubna tudi 26 udov, iu ako je Cesare progressovec, kakor pravijo, Burgstalier pa bolj rodoljub, potem bo imela vsaka stranka po 27 udov. Češka volitvena zmaga. Pri dopolnilnih volitvah v Pelzenjsko kupčijsko zbornico zmagali so Cehi z 817 glasovi zoper 749 glasov. Od 1644 jih samo 78 ni prišlo volit. A Nemci imajo kljubu temu večino v v zbornici 19 Nemcev zopor 17 Cehov. Štajarski deželni zbor. 3. seja je bila v soboto 17. junija. — Prišlo je več irošenj, med temi prošnja podpornega društva na boben stavljenim (txecutom). Posl. Karlon nasvetuje, naj Be ta prošnja odda prošnje-vanskemu odseku. Pairhuber, odbornik dež. odbora poroča o volitvi g. pl. Berg v Gradci in g. Peng v Avheiin, fužinarja v Leobou. — Posl. Karlou razjasnuje poročilo dež. odbora, kjer se govori, aa je od 167 za voiitev opravičenih prišlo le 52. — Vzrok je bil, da je bila volitev razpisana na sobuto, ko duhovni, katerih je več v velikem posestvu, ue morejo priti volit, pooblastil pa niso mogli oddajati, kjer so povabila dobili nekateri še le dan pred volitvijo. Volitvi ue oporeka, le prosi, da bi vlada volitev tako razpisala, aa bi mogli vsi opravičeni vdelež.ti se volitve. — Volitvi ue sprejmete. Deželni odbornik Pairhuber nasvetuje, naj se daje po toči poškodovanim podpore 6000 gld. iz deželnega premoženja. PobI. Syi podpira predlog in nasvetuje tudi, deželni odbor naj pozveduje, kaki so vzroki pogosti toči, kako bi se tukaj kaj storilo, in kako bi se podpora razdelila. — Cc-s. kr. Damestn k na vprašanje pob). Wurmbrcnda tudi pove, da se v pr zadetih krajih davki za sedaj ne bodo pob rali in pričete posilne dražbe ustavile. — Predlog dež. odbora in nasvet posl. Syza se sprejmeta. — Predlog dež. odbora naj se štajar-akemu uradn škemu druStvu da enkrat sveta 300 gld. v podporo uradnikih vdov in sirot iz Š ajarskega, izroči se denarstvenemu od se k u. Poročiloo dež. odbora, kar se tiče posojila 180 000 gld. graškemu mestu , isto tako tudi poročilo dež. odbora zaBtran postave o pristojbini za sprejetev v srenjo in za pobiranje pasjega davka, izroči se srenjakemu odseku. Poročilo deželnega odbora zastran naprave javne bolnišnice v Hartberg izroči se denarstvenemu odseku; zastran podpore c. kr. tehnične strokovne šole za lesnino v Bruck ob Muri poučnemu odseku; zastran naprave okrajne ceste druzega razreda iz GrosB-Hartmansdorf v Gross-W:lferBdorf v Bistriški dolini (okraja Furstenfeld) dežel-skemu kulturnemu odseku. Prihodnja seja v ponedeljek 19. junija. Drevni red : poročilo dež. odbora o prošnji okrajnega odbora v Birketfeld za doklado 45% za 1. 1882. Tirolski deželni zbor je po nasvetu dr. Wldauerja jednoglasno izrekel zahvalo dežele Tirolsne Nj h Veličanstvu za blagodarno popravo grsda Ambraa in za raz-poatavljenje dragocenih umotvorov. Deželni /.bor Oališki bode sklican na 6. septembra 1882. Vladni predlog bode baje, „kako rešiti vprašanje gališkega zemljiškega odveznegs zavoda." Predlog je še od časa, ko je bil Krigsav finančni minister. Vnauje države. Iz llclega grada. Kralj ni sprejel ostavko mmisterstva. Deželo čakajo razprtije na vsakoBtrao, naj se stvar suče tako, ali tako. Vendar vlada se mora čutiti dosti močno, da si upa radikalcem upreti iu svoj pot nadaljevati, pravijo pa tudi, da so nekateri izmed radikalov začeli pogajati Be z vlado in tako morda pridejo do miru, ki je mladi kraljevini toliko potreben. Ministerski svet je 16. t. m. skleni, da hoče strogo postopati zoper spletko in rovanje, in nemir, ako nastane, zadušiti z vbo močjo. IzISeroIina 15 junija. Državni zbor je po 8urni debati zastran Bamoprodaje tobaka s 155 zoper 150 glasovi Bklenil resolucijo, da sedaj ne kaže obrtnije s tabakom še više ob-jdačevati, ko je bil tabakov dac 16. julija 1879 ' povišaa. ravnalo po posebnih zanje danih zapovedih. Ker bode pa odsek v prihodnji sesiji pretresal še druge, zdaj še ne spremenjene oddelke obrtnijske postave, bo gotovo prišel v razgovor tudi omenjeni patent in se bode glede dela po kaznilnicah kaj drugače določilo. Pritožbe zavoljo omenjenih del bo tako splošnje, da vlada bode morala v tem oziru kaj storiti in na drugačen način jetnikom preBkrbeti dela in opravkov. Nemški rokodelci prosijo, naj se dela po kaznilnicah opravljajo samo za državo, ne pa tudi za privatne ljudi, ali pa naj Be izročč zadrugam, da ga bodo one naročevale iu vž -vale dobiček , ki ga imajo sicer njim ua kvar posamezniki. Gotovo potrebuje država veliko reči, ki bi jih lahko izdelovali po kaznilnicah in pokorilnicab, vendar pa si ne drznemo trditi, naj Be vsa ta dela izklučljivo izroče kaznilnicam, ker bi tudi na ta način nekterim krajem odšel velik zaslužek. Sicer pa se ne manjka del, za ktere bi Be prav lahko rabili jetniki in obsojenci, ne da bi bilo rokodelcem in obrtnikom v kvar ali škodo. Tudi tega nečemo zagovarjati, da bi zadruge naročevale delo po kaznilnicah in posilnih delavnicah. Treba je prej vedeti, bodo li zadruge imele toliko dela, da ga ne bodo mogle zmagovati z lastnimi delavci, ampak se obračati še kam drugam? Pri domačih naročilih bode to tc-žko, pač pa, ako bodo dobivale mnogo ali pa večjih vnanjib naročil. Treba je toraj, da se prej vstanovč nove zadruge, da Be vdomačijo in vtrdijo, potem še le jim bode mogoče misliti na skupna veča podvzetja, pri kterih bi se mogle morda ozirati tudi na pomoč kazuovalniških in po-korilniških delavcev. Ako bode pa njim samim primanjkovalo dela, kako bi ga zamogle dajati kaznovalncam in posilnim delavnicam? Politični pregled. V Ljubljani 19. junija. Avstrijske dežele. Volitve T Trstu. IV. volilni razred volil je 12 liberalnih zastopnikov, italijanske btrnnke, III 10 konservativcev a 2 liberalca, II je volil 12 liberalcev, a I 12 konservativcev, toraj je sedaj voljenih 26 naprednjakov , pro Nekateri ljuije, imajo dan danes vedno in vedno besedo: ljudska omika na ježku. Takim svetovali bi čestokrat grof Moutalem-bert-ove besede prebrati in o njih premišljevati. četrtič: če se ne posvečujejo po Bogu Bamem ukazane nedelje in prazniki, ondu nu-rede si ljudje Bami praznike, preklicane „pro«te ponedeljke" itd., ter gredo namesto v cerkev v krčmo, na plesišče in namesto, da bi svoje dolžnosti proti Bogu spolnjevali, opravljajo hudičeva dela samim sebi, svojej rodovmi, celej državi v kvaro in škodo. Temu nij se nam čuditi, kajti to je naravni pogoj. človek nij mašina koja vedno iehko dela, ter jej ni treba počitka. Tega človeška uatura ne strpf; ona zahteva čas odmerjen za pofci-vanje, iu v tem času nekaj veselja. Ako se toraj človeku po Bogu in njega cerkvi ukazani prazniki odpravijo in njih posvečevanje zabraui, napravi si jih sam, ter jih tako praznuje kakor Be mu naj pripravniše dozdeva. Da je to povod in sicer g'avni povod razuzdanostim ka-koršne Iehko v nedeljo popoludne in na prosti ponedeljek opazovati priliko imamo, je Bamo ob Bebi umevno, kar ee tiče obiskovanja gostiln in krčem, izrekalo je užo ljudstvo samo to vedno veljavno sodbo: „Kder Bi Bog cerkev stavi, tam bi hudič krčtno napravi'". — S tem le mar^o muogo rečeuega. Dosledni si pa hočemo v tej kujiž ci biti iu radi tega bodemo tudi o krčmah in pijančevanji nekaj obširnijše govorili m dokazali latinitost omenjenega pre govora. Vsak človek, kateri je pri zdravej pameti pritrdil bo besedam Blavuega francoskega via-dike Dupauloup-a, kateri pravi: Najhujše, kar je človeštvo zadelo, je pijančevanje, to je še bolj opasno kakor vse bolezni, kakor pomanjkanje denarja pri delavcih, kakor slabe razmere v kupčiji in obrtnijstvu. V svedočbo te izjave navaja učeni vladika te-le slabosti izvirajoče iz premnogega krčmovauja. ,,Krčmo-vanje škoduje človeškemu zdravju in to je povod, da se celo kri v družbini zastrupi. Vsi zdravniki (mej temi naj večji nasprotniki vere) trdd, da je pijančevanje začetek naj grozovi-tejših bolezni. Dr. Descieux, zdravaik, kateri |e več nego 40 let mej ljudstvom, in sicer večinoma mej delavci živel, je v jednem svojih zdravn ških spisov dejai, da tri petinke vseh bolezen, katerim je navadno ljudstvo podvrženo, izvira iz premnozega popivanja. In te bolezni so tem bolj opa;ne, ker v časih celo družino onemogč. Da se pa s pijančevanjem obilo denarja potrosi, zua vsakdo. Koliko je prosjakov in tacih, katere mora ubč ua rediti, koji bo v prejšnjih dneh denar v gostilni zapravili! Po pijančevanji pa ne zgina samo denar in ž njimi Bi ue pokvari človek samo telesnega idravja, popivanje je tudi povod naj moraličnej propalosti. Malo hudob j je, katere človeka tako nesrečnega stoič kakor pijančevanje, in kdor se je tega navadil, ni Be mu skoraj mogoče odvaditi. Ako sc je tej strasti udal, kako žalosten je njega stan: on ne misli, ne vpraša, ter ne prevdarja, kaj bo z njim; nič ga ne vzdrži svojej strasti zadostiti, on pije ter svoj denar zapije, pije v nedeljo in v pondeljek, kakor v torek, in tako ue ravna samo neomo-ženec temveč tudi družb nski oča; vse po stariših ali sorodnikih podedovuno, in vse kar sam zasluži, da bi Bebe in svojo družbino pošteno preživi!, VBe — zneso v krčmo. Očitanje vesti zaduši s pijančevanjem; dušna in telesna propalost je Bled neizmernega popivanja. Taki so vsi pijanci, včasih se pa po-greze ša globokeje v to ostudno pregreho ter postanejo hujši od divje živali. Ali morda ravno pijančevanje navadno ne provzročuje Bismark razžaljen je tožil Mommsena, ker je rekel, da je na Pruskem diktatura kneza Bismarka. Ali sodišče profesorja ni obsodilo marveč Bismark plača še stroške. — Nehvaležni svet 1 V Kaliirl in t Aleksamlriji je vse zbegano, Evropejcev beži, kdor le more. Policija je zaprla nekega Malamuda, ki je za Evropejca,preoblečen tujce nagovarjal, naj beže, da se ognejo klanju. VelevlaBti so menda kratek obrok (48 ur) stavili Porti, naj bo izreče o konferenci, sicer se Bnide konferenca brez Turčije. Bati Be je, ako bode Evropa posredovala, da Be ne vzbudi verski fanatizem, in potem so zgubljeni vsi Evropejci. Pot bi bila pač kratka, ali naj Turčija sama naredi mir v Egiptu, ali naj pa izreče, da tega ne more, potem bode posredovala Evropa. A čudna bo pota — turške diplomatije, mogoče da še enkrat napravijo komedijo — 8 poprijaznenjem in pomirovanjem , da dobe časa. — Med tem cincanjem Bitno tamo, lahko naBtane v Egiptu mesarsko klanje, klanje po stari prislovici „Roma deiiberaute, Saguntum periit". Arabi-paša sicer zatrjuje: Evropejcem Be ni bati ničesa, nekateri pa hočejo vedeti, da to dela iz sovraštva, da lože dobi Evropejce v svojo oblast. — Najbolj sumnivo je to, da je bilo pri prvem navalu v Aleksandriji 11. t. m. napadenih toliko evropskih konsulov. To VBe kaže, da je Btvar preudarjena in dobro premišljena, poslancev Be Bicer ni nihče dotaknil, a sedaj pa so prišli prvi na vrsto. Neposreden vzrok krvavih prepirov v Aleksandriji je bil umor Arabca po Maltezerju. Arapska druhal se je zbrala, drla po ulicah s porajkeljni in pridrla do velicega trga. Ev-ropci so bežali v naglici na vse kraje in bo se skrili za nekaj časa v francoski koneulski hiši. Iz Carigrada se javlja 18. junija. Sultan nima nič zoper to, da Be Bkliče konferenca. Anglija, Francja in Nemčija bo za Carigrad, kot kraj konferenci. Iz Londona ee poroča 17. junija, da je policija ugrabila v mestnem okraji Clerken-velle več orožja, ki je bilo namenjeno na Irsko. Izvirni dopisi. Iz Tjjuhljanc, 18. junija. (Nekoliko o šolskih zadevah.) Avtonomisti se pritožujejo dan na dan zarad sedanjih šolskih zadev. In ne po krivici I Opozorjati hočemo le na šolske razmere na Slovenskem. raznoterih nesramnosti in pregreh. Pijanci so večidel ljudje, ako bo mej Beboj tepo in celo pobijajo. In ako je tak pijanec oženjen, kako življenje ima njegova žena? S svojimi eolzami ne more gladnih otrok nasititi in obleči; in kadar Be povrne pijani soprog domov, kaj mora reva preBtati, kake osornosti in surovosti prenašati! Rob, takej ženi je zemlja — pekel! Da pa v krčmi tudi vera gine in naposled popolnem mine, se je uže mnogokrat videlo, in iz skušnje potrdilo je to. Ali mar niso krčme, kjer apostelji nevere in brezbož-nosti najraje svoje prižnice postavljajo ter ondi vero in vse Bvete reči Bmešijo, se iz papeža, vladik in mašnikov norčujejo? Ako je mnogo takib, ki ne zadostujejo, čeBar njih duša želi, ter avoje dolžnosti proti Bogu ne Bpolnujejo, je-li tega kdo drug kriv, nego po-Bedanje po krčmah. (Dalja prih.) Tli pri nas še vedno čepi neznano število tujih profesorjev, katere bo nam neprijazne vlade v prejšnih letih poBlale v veliko trpinčenje naše mladine. Mi bi Be ne pritoževali, ko bi bili ti tuji možje morebiti izvrstni pe-dagogje, brez katerih bi shajati ne mogli. Ali med njimi bo pač nekateri, kateri bo se včasih s kacim pohlevnim Bpisom blamirati drznili, kaj prida storil pa še ni nihče izmed njih. Poglejmo jih le malo bolj natanko. — Tu se spomnimo nehotč enega dobro znanega profesorja. Ta mož je uže prileten in samo mi ga imamo (za pokoro kali?) uže toliko let, ds mu je brada osiv&a mej nami. Ali kakor ze!6 bi se bilo nadjati, da ga kedaj druge misli spreleti, se nam ta želja vendar ne izpolni. Ampak pri VBej svojej priietnosti si mož ne more kaj, da ne bi zabavljal po javnih lokalih proti narodnim podjetjem na pr. proti Narodnemu domu", da ne bi Bramotil vsacega našega napredka. Tako je pred kratkem patetično vskliknol: Was? In den Lehrerbiidungsan-Btalten w II man Geometrie slovenisch unter-richten, wo man nicht einmal vveiss, wie man „Dreieck" iibersetzen Boli! — No, gospod naj bode brez skrbi zarad „Dreieckov" ali mesto tacih študij bi mu svetovali odvaliti se nepe-dagogičnega obnašanja, da mu ne bodo iz ust letele besede, kakor: „Lausbuben, Fratzen, Nihilisten etc." In ta gOBpod ni edini. Spominjamo Be še, kako je pred nekimi leti napisal g. G. brez-versk članek v letno poročilo ljubljanske gimnazije. In tega gospoda našli smo lanBko leto v poznej uri v družbi človeka, ki je psoval naš jezik z imenom , IlundBsprache". — Tu pač lahko rečemo: „Povej m>; b kom občuješ in povem ti, kdo si11. In tacim odgojiteljem naj izročamo našo mladino? Da, celo v naj novejšem času nam niso prizanesli. Dobili smo med 8Č gospoda, ki navdušuje ljubljanske turnarje, da pojo proti avstrijske pesmi, kakor „Wacht am Rhein". Tega menda vendar nismo zaslužili. In če pomislimo, da bo po druzih gimnazijah, kakor v Celji, Mariboru in Gorici naši dijaki še večji reveži, tedaj nas pač žalost in skrb obhaja: kaj bo? Kako more svojega učitelja ljubiti dijak, če ve, da ga oni črti? Kako more napredovati veda, če se ogreni s protinarodnim opazkami? In to vse in še več se godi mej šolskimi stenami. In vendar se pri nas na to ne pazi, ne pomisli, da narodu gorje, če mu ti tuji proroki izpridijo bodočnosti up — mladino. — Igaoti nulla cupido. Mi smo jih uže tako privajeni, da ne čutimo, koliko nam škodujejo. Ali narod, ki mu preti od vseh strani nevarnost, narod, ki bo mu še le zdaj zasvetili lepši dnevi, tak narod bi imel biti doBleden in pa „trd", kakor je g Arnold priporočal našemu ,jSokolu— Ko bi kje drugje vladale take razmere, zapodili bi tujce, kakor bo storili Hrvatje. Mi jih ne bomo podili, ali pov-d&rjajmo vselej in povaodi, da proč b tem blagom v deželo, kjer ne bodo kvarili mlade-ničev in o volitvah ne bodo hodili ošabno na volišče glasovat proti vladi. Iz Ospa. 14. junija. 4. junija je bila odborova aeja učiteljskega društva v Ospern. Giavni predmet je bil, kteri pedagog.čni list naj bi b i glasilo učitelskega društva za slo venski koperski okraj. Po nasvetu g. predsednika se je sklenilo, da se oklenemo Btarega, skušenega šolskega „Tovariša", ki izhaja v Ljubljani v srcu naše mile Slovenije, in kteri je gotovo v spretnih strokovnjaških rokah, katerega ne plaši Damo-klejev meč. V slogi je moč. Ko bi Be vsi duševni in materijalni viri stekali v središče naše domovine, gotovo bi imeli učitelji dovolj dušne šolske hrane, ktera bi zadostovala šolskim potrebam v napredek. Dobro bi bilo, ko bi mogli vzdržavati več listov, iz katerih bi zajemali vadila za šolo iu daljno izobražeuje; ako bi ne bilo preveč za skromni učiteljski mošnjiček, kateri mora tu v Istri, kjer ae je komaj začelo daniti, vstreči še drugim Bilnim tirjatvam, ki mu jih duh časa nalaga. Tudi zaradi tega je „Učiteljski Tovariš" občnega priporočila vreden, ker ga prešinja edino pravo geslo: vse za vero dom in cesarja. Tu ne more biti odveč ako se trdi, da le tisti je avBtrijanski učitelj, kteri podpira take liste, ki imajo tak in ne drugačen program, in 8lobodno smemo trditi, da le pod temi pogoji bodemo dosegli Bvoj vzvišeni namen. Toraj naj Be Bpolni že enkrat želja, da postane ».Učiteljski Tovariš" edini naš vrli Tovariš, zagovornik, svetovalec v vseh učiteljskih zadevah. Bog daj! Iz Serajcva, 12. junija. (Preponižna prošnja.) V Sarajevu Be zida sirotišnica imenovana „Marijin ustav". Premilo-stivi nadškof so zidanje radi dovolili in kar naravnost zaželeli. Presvitla cesarica so varstvo prevzeli. — Ustav namerava a) odgojevati revne sirote, b) prenočevati in podučevati posle za čas, ko bodo brez službe, c) varovati male otroč če in odraslim nepc-dučenim dekletam dati priliko, podučiti se v vseh za gospodinjstvo potrebnih stvareh. To vse zastonj. — Kdo bi ne uvidil, kako koristen in potreben je ustav za revno iu siromašno Bosno? A od kod potrebnih pripomočkov? Obračamo se do vsib, kojim plamti v srcu ljubezou do bližnjega — usmilite se vbozih bosanskih Slovanov! Vsak darček se prejme veselo in hvaležno. Gospod Bog Vam bo povrnil stotero v življenju, poaebno pa na dan aodbe. Pravila Marij nega zavoda v Sarajevu Barasmaila ulica br. 1. Zavod je utemeljen flozvolom cerkvene i svjetovue vlasti, pokroviteljica mu jo Njezino c. kr. apost. veličanstvo carica Elisabeta. I. Namjera i uredba zavoda. Zavod namjerava 1. poučavati i uzgajati Biromašnu djccu, 2. privremeuo oskrbljivati uboge služkinje, 3. voditi radnu učionu, zabavišča (Kindergarten) i nedjelnju školu za odrasla djevojke. 1. Zavod badava prima sirotčad, te ju prema budečemu zvanju njihovu uzgaja. Po-dučavaju se sliedeč predmeti: a) vjeronauk, b) Bvi početni predmeti, c) sva ženska ručna djela, dj kučaDatvo, kao kuhati, prati, giaditi, praviti odjtču, šivati atro-jem i. dr. Djevojke, koje su vrč izpuaile dužnost polaziti školu, hodati čs u opetovnu školu. Na dočetak godine javno če Be izjiitivati, da se može svatko ojvjedočiti o napredovanju siromašne djece. Davati če se djeci živež, prost, a hranjiv da nečd ni atradati, m priučiti se suvišnim potrebam. Odielo biti čj u ncdjeljah i Bvet-kovinah Bvim jednako. Osobito ča Be skrbiti za bolestnike. ltazumjeva se samo po sebi, da Be za odgoju vjersko-čudoredru bude pazilo pred Bvim drugim, a niča se vriedjati Tjcinko CuvHtvonc katoliških vjeroizpovjedi. U z to če h« djeca napuhi vati, da ljube čiHUču i red da budu poslušna i u medjusobuem ob-čouju uljudun i Ijube7.na. Domači red jo 7,a nvo isti onim sala 7,a obuku, koja bo razlikuje prema starosti iu razumnosti. Pohodi vanjskih oBoba 110 dopufčajo bo bez dozvole od Btraue predBtojniee u zavodu; dozvoljuvaju ho buuio avako prve uedjelje u mjeaecu od l) Bati prijo podua do 6 Bati poslie podua. Izuimlju ho došli iz duleku. Pismeno obči siroičad po predstojnici. a. Ovuj zavod prima siromašno služkinje bez obzira ua narodnost ali vjeroiipovjed; daje jim priliku uvježbatl se u svili njihovu zvanju potrebitih djelih, da si mogu pošteno zaslužiti vsakdanji kruh. Sestre če se starati, da jim dobave službo kod dobrih obitelji. a. Djevojke, koje za mladosti svojo niuu imule priliku polaziti školu obučavati če sestre po nedjeljnh i blagdanih, da se priuče Citati, pisati, računati i ručna djelu, kao šivati, plestl, krpati i to poBlie podua tu badava. Isto tako podučavati če se ubozi u rudno) učionl i u zabavištvu badava. Djovojkam kotoličkiui predavati ča to i vjerouauk. II. U v j e t i p r i 111 a n j n. Siroto se primaju u zavod od 4. godine; donieti imadu krštenicu ili rodjenitu, domov-nicu i, ako su polazilo školu, školsko svje-dočbu. Služkinje moruju imati domovnico ili alužbovnicu. III. Odpust lr. zavoda. Sirote so iz Marijnog zavoda odpuste, ako su toll staro i uzgojene, da si mogu po fttenim načinom uzdržavati život. Predstojnici Če nastojati, da jim dobavo poštenu službu. Ako tko želi dobiti služkinjo iz zavodu, neka zamoli prcdstojničtvo pismeno ili ustmeno. IV. U z d r ž a v n n je i ravnateljstvo z a v o d a. Zavod se uzdržava sakupljanjem milostnih darova uz dozvolu vludlnu. Zavodom upravlja družba kčorl božanske ljubavi. Predstojnici z a v o d a: Dr. Ant. .Iiše, kakor se jih more sprejeti. Sprejemajo so navadno otroci, dokler jo količkaj jirostora, a poslednjič ni otrok kam postavljati, nekaj jih mora stati zunaj klopi. — Otroci naj pa grudo v II. mestno šolo t — Lahko rečeno, u tržejo storjeno, ako mora otrok mimo šolo iz Poljan v Krakovo hoditi v šolo. — Tam na Grabnu v II. mestni šoli imajo prostora tudi lo za določeno šluvilo otrok. Ako drugače ni, poslednjič mesto dovoli, da ho naredi puralolka; letos Ima III. razred paralolko na veliki straži. Vprašamo pa vendar, ali so to razmere, kakoršno bi Imele biti vsaj v glavnem mestu dežele. —• Otroci bo pošiljajo od šolu do šole, su vvrBtuju iz razreda v razred sploh radi tega, da morejo vhuj kam v šolo hoditi, ker bi; vendar morodajavun mogel biti lu napredek. In kakšno so pa šolsku sobo na I. mestni šoli. — To so kleti, n nu šolu, zaduhle, vlažim temne besnlce; nekatero sobe so tuko tamno, da je po zimi še lu ob !). uri toliko svitlo , da se vidi brati, ob II. uri popoludnu bi bilo pu žu luči treVn, Klopi in tudi tlu so sicer za silo zakrpali, a klopi so za mnogo sedežev, po nekaterih lo na jedni strani pristopno, in kjer ju na pr. za (i učencev prostora vtakne sr še 7. ali H. notri, samo da za silo sedi. — Pa bi inarHikterl mislil, tako tedaj Liubljana nič, ne stori 7tt ljudsko šolstvo. — Da, mnogo stori, zidala je novo šolo na Coj/.ovem grabnu, osnovala čisto i/, novega mestno dekliško šolo, vsako loto daje lepo svoto za šolske potrebe, za učila iu za popravo šolskih klopi i. dr. A, kjer ju bila jioglavitna osnova tako lodnostriinska 111 premalo pruvdarjeua, ktžu se vsako leto ta pomanjkliivost, ta iiopriličuoHt, katera /udavu v prvi vrsti 1. mestno šolo, a nekoliko tudi II mostno, kur vselej nuno prvi u esec v letu, predeli ju vpisovanju ali dolo-čenjo toliko izvršeno, da poučevanju redno napreduje, - Nekdaj ju bila v Ljubljani tako imunovniiu normalna šola za dečke, 111 dekliška šola za doki co pri nunah. Pozneje okoli leta 18(11—I HO',! so osnovuli mostno šolo pri sv. Jakobu. Ker po novi šolski postavi država ne dajo ničena za obligat.no ljudsko šolo, je moglo mesto samo skrbeti za svojo mladež ter osnovalo II. mestno šolo I. 1870. — lloljšo sobe v licenlncm poslopji je vlada obdržala za svojo I razredno vadnico 111 za učiteljišče, mesto Ju moglo zadovoljno biti z vlažnim pri (ličjem ; poleg tega ju pa mesto hotelo imeti tudi bvojo dekliško šolo ; I. mestna šola pri sv. Jakobu so ju mogla dekliški šoli umakniti iu I. 1 HV (i/C) mod tem jo pu musto postavilo poslopje za [II. mestno šolo na konec mestn v Krakovo, in ko ju poslopju stalo, ni smelo prazno ostati, II. mestna šola r, O učitelji se je preselila v novo šolo ua Grabnu, a 1. mestna šolu v licealno poslopje od tod taka razdoittuv, od tod tako nepriličnosti vsako leto pri šolskem vpisovanji. A teh nu priličnost ui kriv župau, ki jo ravno na čelu mosta, marvuč prvotna osnova iu juduakostran-sko vedenju goHjOdo, ki ju imolu tačas odloči 110 busedo, Z mestno dekliško šolo su jim je mudilo , zato su ju mogla umakniti deška šola pri sv. Jakobu, ki ju bila ua pravem kraji zu St. Jakobsko iu Ternovsko far o. Potreba ju bilo rua uovu mestno šolu, u ta bi bila povsod bolj umutuu, kakor na zapadnem koncu mesta, bodi si kjer koli, iu ko bi jo bili postavili, recimo ua Poljansko ull šumpotersko predmestju, bila bi tudi šola za okolico Ljubljansko, sedaj pa silijo okoličanu ljubljanski), naj Bi stavijo lastnih šol, kature pa nikdar nu morejo 'oliko razredov imeti, kakor jih imajo moHtiiu šolo. — Ako se svoje dni pri seli c. kr. učiteljišče iz llcealuega poslopju morda da dobi I. mestna šola solskih sob, n tu sedanju niso tega imoua vredne , zdravju otrok škodljive, m vzor temu, kakoišua uu smu biti šolska soba. Zolo potrebno bi bilo, da bi se to /.boljšalo, a zelo dvomimo, bodo 11 to mogočo izpeljati. Sicer je jia vsa stvar v uukakum ob/irupodobua usušeiiji ljubljanskega močvirju; sedaj ko se jo gotovo nad 1 miljon potrosilo, pridu šu lu gospod, ki dokazuju, koliko bi bilo šo potreba, da so morda kaj doseže, tudi. pri šolstvu hodu treba, da kdo dokaže, koliko imajo šu storiti, n prvo in dtugo bo zadolo na poglavitni faktor, ki ju — denar, brez kterega su tudi najboljši načrti no dajo izpeljati. (,,8lov. Narod") v štev. 180 hudo šiba (lojalnost štnjarskih nemškutariev, ki bii/,o prestolnega mesta prepevajo sumi, ter drugo celo s klofutami silijo prepevati prusko poselil , W a c h t a 111 11 h o i n". Mi dajemo „Narodu" popolnoma prav. Hob, nesramno jo ter vso graje vredno, narodna pOHrm Prtisov, ki so Avstriji toliko žalega brez vsega vzroka storili, v sredi Avstrije, v sredi prestolu naj zvestejših Slovencev prepevati ter PruBljo slaviti in povzdigovati. A naj su nam za zulč ne jemlje, če nas nehotč misli zapeljajo, da pogledamo na nasprotno stran. Tlim je za Avstrijo enak sovražnik; storil ju Avstriji enako krivico in na čelu sovražnega soseda ju bil zagrizeni podpihovalo m šuntar nedavno umrli Uaribaldi. Vsa njegova slava je h kratkimi besedami iz-rečeua: It i jo rudečkarski republikanec iu prekucnil; zagrizen fanatični sovražnik katoliško Oerkvo in Avstrijo; iihj Derednifll iu netjravnlfll človek v mnogo ozlrih. In vendar ga ju ,,Narod'1 slavil ter v zvezdo koval kot naj večega možaku 111 vzvišenega človeka. Nu-liotč su krlBtljanu in co<. prestolu zvestemu Slovencu nekaj v osrčji obrne, kadar nepričakovano čila v slov. časniku toke ilojnluo izjavo v sredi katoliško Slovenijo, v imenu Nj. vel čunstvu naj bolj udauoga naroda. Ali mar 11 ne V D11, uvesti smo si, da tega izreku nu storimo lo v svojem osubnom imenu, ampak v Ime 11 ti !)!> odstotkov katoliškega 111 cu-uurskouiu prestolu zvestega slovenskega naroda. I) a, t a k o j u 111 111 č. dr u g a č u. Bazno reči. — Risi kop f, gora nad trgom Mira v SvajcI ki ju zasula I. 1. mnogo Inš, jela so zopet rušiti; 10 t. m. ju padlo nekaj gora vendar lu na Htnro podrtimi, ljudstvo ju vsu zbegano, ne vedo, kaj bi storilo, ugiba to In uuo; da bi le gora hotela čakati posvetovanja ljudi - K h ter So I y mo h i ju zginila, jo nI, pa ju lu u i; tista deklica (Marija Znmb), od ktere se ju govorilo, da jo prava SolymoB»|, ju bila podtaknjena. J. Blnznlkov) nnslotlnlkl v LJubljanT