KOMUNA V ŠTEVILKAH
Inve8tidjske noložbe za komunalno graditev v republiških središčih1
¦    (v milijoniti dinarjev)             <•
1955                •/.                1956              V.      d°   ^t™'
MO9tni     pfomet    ....    1.833,3           ti.Z           3.2M.8           40.5         1.636,8           33,2 LOKalno razdelilno
električno    omrežje    .      78S.6          18,9          1.179.3          ai,l         1.092,7          22,1 _____Dru<oJ        .......1.M8.3_____36,9_____2.115,8 ____38,4         8.2064           34.7
SkupaJ        .......4.1S6.2                '         3.573,7                        4436,8
Od skupnih lnve«tle|J v ožjo komunalno graditev odpade v republišklh srediSfih najvecjl ortstotek na me»tni promet. To Je tudi razumljivo, ker tcrja ta problera glede na stitijc in veliko poveCanje mestnega prebivalstva v povojnih letib naglo resevanje. Podobno pripombo ,tt mogofe navestl tudi za lokalno razdelilno električno omreije, kjer so lnvesttclj« v primertavi z drugimi komunalnimi potrebaml sorazmerno vlsoke. vZa temi alužbaml te po višlnl vlotenih sred«tev uvrstijo ureditev .(avnih vodovodov, v katere je bilo po re/ultatih ankete 1.1955 vloSeno 667 milijonov, naslednje leto 1.109, a v prvth devetlh meseclh lanskega leta 930.9 milijona din, ter ureditev ulic in trgov, kj«r »« InvestlcUe gibljejo od 363,2 mHiiona (v 1. 1953) do 611 milijonov samo v prvlh devetih mesecih Unskega leta, Nauuanj je hilo invcstirano v topla in hladna kopaliSčs. /.atem za polrcbe javne snage, proi/voclnjo plina itd. To seveda ne pomenl, da je sicvilo  In  stan,|e trh  objektov  zadovol.llvo.
Iz tabele je razvldno, da <o investlcije za komunalne potrebe stalno naraSfale: v primerjavi z 1.1955 ao se predlaoskim povečale za 1.415,5 mllljona, medlcra ko so v prvih devetih mesecih lanskega leta znašale skoraj toliko, kolikor v vsera 1.195S. Na povetanje »reditev Je delno vplivalo tudi to, da so v mestnem prometu, vodovodu. elehtrlCni energiji in nekatcrih drugih službah prešli k ekonomskim cenam, s člmer so bile finančne možnostl ugodnejSe. 7.a povefanjp virov ia finan*!ran,1e komunalnc gradttve pa Je mnogo bolj pomembpn sprc.)em predpisov o oblikovan.iu komunalnlh skladov li skladov 1» kredltlran.1« stanovanjske graditve. * Eimer so mesta dobila nred«tva,  ki  omngofajo  holj   normalno  graditcv  kakor  prejSnja leta.
1 Po anketl Stalne konference meet, ki je bila v oktobru 1. 1957 tzvedena v 48 mestlh.
1 3 to rubrlko so obseženi ulice in trgi. parkl, Javni vodovod in drugi objekti za presikrbo z vodo, Javna kanalizacija in služba, kl skrbi za snagoi lavnia kopaliSča ter proizvodnja plina.