16	T
17	S
is e
19	P
20	S
21	N
22	P
23	T
24	S
25	C
26	P
27	S
28	N
29	P
30	T
31	S
MAJ
Janez Nepomuk PaSkal
Vnebohod 0 Peter Cel. + Bernardina 6- PO Veliki Julija, dev. Andrej Bob. r>onacijan Gregor VII. (g Filip Nerij +
_Magdalena_+
Binkošti Maksimin Kinč. grobov
Ev.-Angela M.+
LOVENEC
mm mmmm psu i rnsmim
ff«*^ r« i« u*m — m mm* m a — ti mu Hi mmi
glasilo slov. katoi1 decavstvx y ameriki in ukadno gessffio družbe sv. družine v joimstu; 8. p. družbe sv. mohorjs 1
cricagi; zapadne slov. zveze v denver, colo, in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah. ,
'(Official Organ pf. font Slovenian Organizations}
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN BLOVENSK?
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH^
Eden vladnih članov priporočal, naj bi potom posebne kor-poracije prevzela vlada celokupni finančni sistem in z njim polagoma tudi vso temeljno industrijsko produkcijo. — Ožigosal sistem bančnih dobičkov.
Washington, D. C. _ jv«-
zveza anglije z rusijo
kor
Je vsakdo, ki se za gospodarska in finančna vprašanja čilima, lahko v naprej domneval, so velike reforme, ki so se podvzele tekom zadnjih et na pobudo Rooseveltove yiadne administracije, le prehodnega značaja. S tem ni re-ceno, da bodo odpravljene, marveč, da se bodo izpopolni-le m še bolj razširile ter zasidrale v gospodarsko življenje Amerike, dokler ga ne bodo Polagoma in stopnjevaje pre-uredile v duhu potreb in zahtev novega časa. Da ima vlada te dalekosežne načrte v resnici, se je razvidelo iz izjav, ki jih je podal zdaj eden njenih članov, namreč pom. državni tajnik, A. A. Berle, Jr" ko -1° zadnji torek nastopil pred vladnim' ekonomskim odborom, kateri ima nalogo, da z raziskovanji in zasliševanji izsledi pomanjkljivosti go-spodarckega sistema.
Izjave, ki jih je dal Berle, So raznim trdim konservativen* kar sapo zaprle; saj so Zkl8a značaja, da bi se bile Pred nekaj leti utegnile še smatrati za nekako prevratno zaroto. Brez oklevanja je mož namreč izrazil nasvet, naj bi J vzela v svoje roko ves finančni sistem in temu bi sle-Prevzem še raznih temelj-mh vrst industrije. Privatni fi-"acni sistem, kakoršnega ima-Wo zdaj, je dejal, ne deluje in, ako se ne bodo tekom šti-[Ihf ah Pet let podvzele teme-j-Me izpremembe, bo biznes ;,ako Padel, da se utegne poja-J1« naravnost eksploziven po-°zp~j. Možno je sicer, je Ber-® nadaljeval, da bomo orne--;jeno dobo krize na kak na-kn Prejadrali, toda s tem bo k°"cni obračun le odložen, ni-a^°r pa ne odpravljen in v Prihodnjih desetih letih bo
žitve °r moral° priti do odl°-
bi^° ^erle-ievem predlogu naj vh lSe nemudoma ustanovila ki' i finančna lcorporacija, ' "'nancirala razna dela, Pa bi ne bila vključena v . eralni Proračun. Skozi to
lriporacijo bi prešla vlada od
ParkUJlh Javnih de1,	ko gradi
itd' e' °este' J'avna	poslopja,
- ;> na druga dela,	ki se to-
s t[no smatrajo kol	privatna.
lj'i"?fllt0m kakih *tirih mi" ao dolarjev na leto bi pola*
pro/if?bivala v sy°.ie roke 10> d^ktiyen mehalnizem deže-
oosesj bl tekom let P#la v je. VSe temeljne produlcci-
notese?0' kaj mal° pollVal-Unke p' 'le imel Eerle za
danje stii°?ariI je' da je Se ke dol I sce' da morajo ban-
nom-i Visoke Profite- P°Po1" m0 z ?0ffrešeno. Banke ima-tpW?i' ,1e deja1' da skrbe za ski l, ar m J'e dobičkarju?,Pri	toliko taniu' kakor bi bil pri kolek-
neum« ,aVkov- Kak°r bi bilo
da davte0; bi daja5a vla-
Ponudnii ,akuP najvišjemu m mu dovolila de-
Angleška vlada pristala medsebojni pakt.
na
dve slov. novi maši
junija bo ena slovesnost v Clevelandu, druga v Jolietu. —o—
Ameriška Slovenija bo obdarjena te dni z novim duhovniškim' naraščajem, ko boste kar dva njena sinova prvič pristopila k oltarju. Eden, ki ga bo zadela ta sreča,je Frank Rafael Stražišar iz Clevelan-da, drugi pa Francis J. Pa-, pesh iz Jolieta. V mašnika bosta posvečena oba isti dan, namreč prihodnjo nedeljo, in ob istem dnevu bosta oba o-pravila svojo prvo slovesno daritev nove maše, namreč v nedeljo 4. junija, prvi v cerkvi sv. Vida v Clevelandu, drugi v cerkvi sv. Jožefa v Jolietu. Oba sta člana frančiškanskega reda in sta študirala pri oo. frančiškanih v Lemontu. Naselbini Cleveland in Joliet se vneto pripravljate za bližajočo se veliko slavnost. — Obema čč. gg. novomašnikoma, kakor tudi njunim družinam, iskrene čestitke v imenu vseh kat. Slovencev v Ameriki,
-o-
SMRTNA KOSA Chicago, 111. — Na posledicah daljše 'bolezni je v bolnici Alexian Bros. preminul v sredo zjutraj rojak Frank Be-ladij, na katere se bodo zovsek, 1804 W. 22nd Pl. Doma je bil od Gornjega Grada na Štajerskem, od koder je prišel v Ameriko pred 28 leti. Tukaj zapušča ženo ter pet sinov in tri hčere. Truplo leži v kapeli pogrebnega za,voda Louis Zefran, od koder se bo vršil pogreb to soboto s sv. mašo ob 10 uri v cerkvi sv. Štefana in od tam na pokopališče sv. Jožefa.
London, Anglija. — Po dol-
grem oklevanju je angleška vlada to sredo končno sklenila, da pristane na vojaški pakt za medsebojno pomoč s sovjetsko Rusijo. Ko je bila sklenjena ta odločitev, se je min. preds. Chamberlain izrazil v parlamentu, da bodo novi predlogi njegove vlade gotovo v toliko sprejemljivi za rusko vlado, da je upati na dosego popolnega sporazuma v najkrajšem času. Vendar, pa ni pričakovati, da bi prišlo do tega pred koncem drugega tedna.
POGAJANJA ZAČASNO UKINJENA
Jlarlan, Ky. — Pogajanja med unijo in premogarskimi operatorji v tukajšnjem okraju so se zadnji torek začasno ukinila. Vzroka za to se ne ve, kakor tudi ne, kdaj se zopet podvzamejo razgovori.
IZ
PRIPRAVE ZA ODHOD ŠPANIJE
Vigo, Španija. — Nemčija in Italija ste ukrenili potrebno,da se bodo njih čete, ki so med vojno pomagale generalu Franku,v kratkem času odstranile iz Španije. Semkaj je prispelo zadnji torek pet nemških
vkrcali nemški vojaki, kakih 6000 po številu, za odhod domov. Enako se trdi, da se tudi italijanske čete pripravljajo za odhod, ki se bo izvršil med 1. in 6. junijem. Vojaštvo obeh držav pa bo pustilo v Španiji večino artilerije in drugega vojnega materijala, za katerega bo moral Franco deloma plačati, deloma pa mu bo poklonjeno. Govori se, da bo Mussolini v kratkem predložil Franku račun za vse svoje stroške med vojno in ta bo šel baje v visoke milijone.
KRALJEVI PAR V FARMARSKIH KRAJIH
Winnipeg, Man. — Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta po pardnevnem bivamju v obljudenih krajih na vzhodu prispela to sredo dopoldne z vlakom sem v Winnipeg, ki je glavno mesto farmarskih provinc osrednje Kanade. Med potjo semkaj sta prejela iz i Londona poročilo, cla je bila kraljeva mati, krajljica Marija;, v torek zvečer ranjena v neki avtomobilski koliziji, pri kateri se je njen avto prevrnil, vendar pa, trdi poročilo, da njeno stanje ni resno.
--o---
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
PRIVATNA DARILA MUZEJU
Chicago, 111. — Darila, ki jih je dobil tukajšnji Field muzej tekom leta 1938 od privatnih oseb, znašajo $477,-223. Tekom omenjenega leta je obiskalo muzej 1,391,580 oseb, kar je za 100,000 več kakor v letu prej.
krizemjveta
—	Dunaj. — Nazijske oblasti so posegle po nadaljnji cerkveni ustanovi in si jo prisvojile, namreč po misijonski šoli sv. Ruperta v Kreuzburgu blizu Salzburga. Preuredile jo bodo v državni vzgojni zavod.
—	Toronto, Ont — Obisk angleškega kralja in kraljice je zapustil v tukajšnjem mestu svoj vtis. Tako je bilo devetim deklicam, ki so bile rojene zadnji ponedeljek, dano ime Elizabeth, trem dečkom pa George.
—	London, Anglija. — Blizu mesta Newarka je zadnji ponedeljek treščil na zemljo neki vojaški bombni aeroplan, pri čemer so bili štirje možje ubiti, eden pa ranjen.
■--o-
LEWIS POVABLJEN K PRIREDITVI ZA KRALJA
Washington, D. C. — Tukajšnje angleško poslaništvo bo priredilo 8. junija za angleškega kralja in kraljico vrtno zabavo, h kateri so povabljene vse pomembnejše osebnosti v ameriškem .javnem življenju. Pri pošiljanju vabil za to afero so se Angleži spomnili celo obeh delavskih voditeljev, Johna Lewisa in Wm. Greena, in tako bosta ta dva sedela v družbi raznih industrijskih in finančnih ma-gnatov, kakor Forda, Rocke-fellerja, in drugih, ki so seveda tudi bili povabljeni.
PRISPEVKI ZA POHABLJENE VETERANE
Chicago, 111. — Pri javnem kolektanju, pri katerem so ženske prodajale po cestah u-metne makove cvete, se je zadnji torek nabrala za podporo pohabljenim vojnim veteranom svota okrog $80,000.
upanje na rešitev
Upanje obstoja, da bo mogoče rešiti večino 59 mornarjev ki so se ponesrečili s pod-mornarico.
Portsmouth, N. H. — Potapljači vojne mornarice so bili v sredo celi dan na delu, da rešijo čim največ mornarjev, ki so se dan prej potopili 15 milj daleč od tukaj s ponesrečeno podmornico Squalus. Ob času nesreče je bilo na ladji 59 mož, od katerih so jih do srede večer rešili triintrideset.
Do nesreče Je prišlo, ko se je pri potapljanju podmornice pokvarila neka zaklopka, na kar je vdrla voda v notranje prostore in je vsled tega padla podmornica na morsko dno, 240 čevljev globoko. En del podmornice je bil s tem zalit in so tisti, ki so bili v tistem delu, bržkone podlegli. Za druge pa se trdi, da imajo lahko upanje na rešitev, ker bodo z zalogo kisleca, ki ga imajo pri sebi, mogli vztrajati več dni.
Reševanje se je vršilo s pomočjo potapljaške priprave, podobne velikemu zvonu, pod
katero so vodo.
ljudje varni pred
SKRBI, KI JIH REVEŽI NE POZNAJO
New York, N. Y. — Ena skrt>, ki je izrecna lastnina bogatašev, je ta, da bi jih kdo ne umoril, da se polasti njih denarja, in to skrb je neka Mrs. I. M. McHie izrazila celo v svoji oporoki. V tej oporoki, ki se je odprla zadnji torek, je določenih $25,000 za sodno obraivnavo proti tistemu, ki bi utegnil biti odgovoren za njeno smrt. Obenem je ženska tudi odredila, da se po njeni rmrti truplo zdravniško pregleda, če je res umrla naravne smrti. Drugače pa je ženska, ki je imela znatno premoženje in je dosegla starost 72 let,zapustila večino svojega imetja neki ustanovi, ki trenira pse, da vodijo slepce.
PREMOGOVNIKI ŠE VEDNO ZASTRAŽENI
lati pri njih dobičke, enako se da težko opravičiti, da dovoljujemo bankam visoke dobičke za njih delo pri denarnih transakcijah.
Berlejeva izjava bo seveda zadela v sršenovo gnezdo pri bankirjih, financirjih in industrijalcih, kajti po njegovem načrtu bi vsi njih visoki dobički prešli v last. vlade in ljudstva in njih mogočna oblast bi šla po vodi.
\Iz Jugoslavije
Dr. A. Korošec, ki je govoril na velikem mladinskem zborovanju v Celju, je povdarjal, da vsi iskreno želijo sporazum s Hrvati. — Huda nesreča rudarske družine. — Smrtna kosa. — Nezgode in nesreče.
V Harlan okraju, Ky., se med premogarsko unijo in operatorji sicer vodijo pogajanja za sporazum, toda med tem so premogovniki še vedno pod stražo miličarjev, ki jih je poslal tja gov. Chandler. Slika kaže enpga teh miličarjev pred nekim rovom.
"Niti pedi zemlje ne damo nikomur"
Celje, 14. maja. — Danes se je vršil tukaj velik in veličasten shod mladine JRZajemni-ce, na katerem je imel predsednik jugoslovanskega senata Dr. Anton Korošec govor ter je med drugim dejal približno tudi tole:
"Vsi iskreno želijo in zatrdilo pričakujejo, da se bratsko reši vsako vprašanje. Pogovori in razgovori naših prvalkov in državnikov pa se morajo motriti z optimizmom. Ni se čuditi, da se pri tako zapletenih in raznovrstnih vprašanjih pojavijo težkoče. Tn to pomeni, da se težka in zamotana vprašanja pač ne morejo rešiti v nekaj dneh. Toda s splošno dobro voljo, ki je na vseh straneh, se bo doseglo tudi to.
"Kadarkoli je še' šlo za vprašanje sreče in obstanka naše države, je naš narod našel svojo pot o pravem času. In tako jo najde tudi sedaj. Jugoslavija je nam vsem brez raJzlike mi'la, draga, potrebna in sveta. Velika je, lepa, močna in bogata z zdravjem in junaštvom svojega naroda. V Jugoslaviji je vse naše, nas vseh — pai nikogar drugega. Niti pedi svoje zemlje ne damo nikomur!
"Svetli kraljevi rod Kara-žorževičev je kri naše krvi. Oni so po srcu in ljubezni naši. V Evropi se položaj izboljšuje, ali kadarkoli bi bila naša država v nevarnosti, naj nas Karažorževiči le pozove-jo, pa se odzovemo vsi. Naša vojska je naša braniteljica in miljenka nas vseh. Naši pojmi in nazori so jasni in pošteni do vseh in vsakogar. Mladi kralj, dinastija in država imajo mladino za sabo. To je naš program in mi ga izpovedujemo pred celim svetom", je zaključil dr. Korošec svoj govor. -o-
Z motornim kolesom pod cesto
Zagorje, 2. maja, — Že vrsto let proslavljajo delavci v rudarskih revirjih 3. maj najrajši tako, da pohitijo v naravo. Malokatera družina ostane doma, vse se razbegne,nat-rajši jo mahnejo v hribe. Rudniški kovač Anton Mulh in njegova žena Marija iz Trbovelj sta se pa v ponedeljek zjutraj odpeljala z motornim kolesom s prikolico proti Zagorju. Cesta čez hrib je strma in ozka in zahteva največje pozornost vozačev. Ko je Mulh prispel na vrh klanca ir se spustil z vozilom nizdo) proti Zagorju, mu je privozi nasproti neki voznik, Mulh se je v naglici umaknil tako ne srečno, da se jo motorno kole s prikolico prevrnilo pod cesto. Mulhova žena Marija jc dobila hude poškodbe nt: ključnici in živci so ji odpove-
dali, da se ni mogla ganiti, mož pa je dobil poškodbe na glavi. Le otrok, ki sta ga tudi imela s sebo;, je ostal nepoškodovan. Bil pa je tako prestrašen, da niti jokati ni mogel.
Nesreča	,
V	Lukavcu pri Slatini je po« stal žrtev nesrečnega naključja 16 letni svinjski pastir Josip Miglaš. Sedel je na debelem hlodu, ki je ležaj na bregu. Fant je najbrže, ko se je igral, premaknil hlod, ki se je začel valiti navzdol. Nesrečnež je padel pred hlod, ki ga je naravnost zmečkal in je bil fant takoj mrtev.
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrla Marija Mern, posestnica in gospodinja v gostilni pri "Panju". — V "Čatežu ob Savi je umrla Marija Zevnik, učiteljica v Sv. Vidu ob Planini.— V celjski bolnici je umrla Terezija Stanovšek iz Gabrovnika pri Konjicah stara 35 let.
-o--
Nepošten poslovodja
Gostilničar Ivan Kores v Puščavi ima na Zgornji Kapli trgovino, katero je vodil poslovodja, 25 letni Jože Pirnat iz Šikol. Kores je pred kratkim ugotovil, da mu je Pernat poneveril za 17.000 dinarjev raznega blaga. Poslovodja je dejanje priznal.
■-o-
Zlata kolajna
Iz Ljubljane poročajo, da je bil pred kratkim orožniški narednik Avgust Lah, odlikovan z zlato kolajno za vestno službovanje.
-o-
Dr. Korošec boter
Desetemu otroku posestnika Franca Hrena iz Bezu'lja-ka 32, župnija Begunje pri Cerknici, je prevzel boterstvo slovenski voditelj in predsednik senata Dr. Anton Korošec. Nadomestoval gai je Franc Škerl, ugledni posestnik in kolar iz Begunj, Id je otrokov sorodnik, oče otroka je pa bratranc pokojnega profesorja Dr. Josipa Debevca. Odlični boter je naklonil revni družini bogat dar.
-o-
Nesreča
Pri lomljenju kamenja v kamenolomu je padel kamen na 38 letnega delavca Henrika Schocher iz Tremerja, ki je bil zaposlen pri regulaciji Savinje. Kamen ga je tako poškodoval, da so ga morali odi peljati v celjsko bolnico.
-o-
Nezgoda
Težko poškodbo je dobil 27 'etni posestnik Alojzij Mule iz Nadleska, občina Stari trg, ko »a je kmečki voz pritisnil ob 'iid ter mu zmečkal in zlomil • roko.
Tarzan in prepovedano mesto1
gfc^n 2 ^___AMERIKANSKI SLQVENEC________Petek, 26. maja 1939
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja TBafe dan razon nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja te t?ska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Dei-mak Rd., Chicago STeKfdh: C AN AL 5544
Naročnina:
Za.c«i6 tete Za pel ltfta ga četrt leta - £a Chicago, Kanado in Evropi: —
Za fcelt) leto__$6.00
Za pol leta _3.00
Za četrt leta___________1.75
Posamezna Številka_________3C
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription;
Fcff one year ----------
For half a year
____$5.00
_2.50
For three months ------------------. 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year -----$6.00
For half year_____3.00
For three months----— 1-75
Single copy ------------------------— 3c
Dopisi vaSnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo waj dan hi pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozir». — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	_
Relief in razna javna dela
Lahko je, pridejo zopet na površje zagovorniki starih konservativnih ekonomskih in socijalnih idej in da zavržejo sedanja poizkušanja zdravljenja raznih socijalnih bolezni. Ampak stare konservativne ideje se ne bodo obnesle več. Če bi hoteli nasprotniki sedanjih socijalnih poskušanj pokazati kake lastne uspehe, bodo morali pokazati nekaj novega, nekaj boljšega, ki bo nudilo milijonom dela in zaslužka in s tem dostojni socijalni obstanek. Dobro, ali zakaj niso to že preje pokazali, ko so bili na vladi? Če imajo boljše načrte in bodo v stanu dati narodu kaj boljšega, kar ima sedaj, jih bo narod z odprtimi rokami sprejel. Ako ne, bi pa prišla le samo nova gospodarska in socijalna polomija in narod bi jih zavrgel.
Eelief in razna javna dela bodo ostala toliko časa potrebna, dokler ne bo privatna industrija toliko oživela, da bo v stanu nuditi vsem, ki hočejo dela in jela, delo in zaslužek. Ako bo privatna industrija kedaj zopet toliko sposobna, je pa seveda drugo vprašanje.
Quarles je zapisal: V trpljenju je človekova rešitev; tisti, ki ne pozna križa v življenju, tudi krone ne bo nikoli dosegel.
Prosperiteta dela prijatelje; nezgode in nesreče jih pa preizkušajo.
Javne podpore v raznoterih oblikah in razna javna dela v Združenih državah so tukaj, da stalno ostanejo kot nekake ustanove za oskrbo brezposelnih in podpore potrebnih.
Ko pride v popolni obrat Social Security zakon, v katerem području je zavarovalnina proti brezposelnosti in pa starostna pokojnina, kar bo čez par let, se bo potreba reliefa relativno zmanjšala. Popolnoma potreba reliefa J ne bo nikdar izginila, ker v družbi bodo vedno slučaji, ki bodo zahtevali izredne potrebe in oskrbe podpore potrebnih ljudi.
Isto kar se tiče javnih del, kakor so bile ustanove CWA, PWA, in druge slične ustanove, ki so vodile javna dela, kot popravljanje cest in potov, parkov, itd., bo potreba, da bodo ostale v obratu toliko časa, dokler bo potreba za iste. Ta potreba bo pa obstojala toliko časa, dokler ne bo privatna industrija zaposlila milijone brezposelnih, ki so sedaj odvisni od zaslužkov na javnih delih, ki jih vodijo omenjene vladne ustanove.
Pojavljajo se tudi mnogi, ki zagovarjajo in priporočajo, da bi vlada za stalno obdržala ustanovo CCC (Civilian Conservation Camp), ki sprejema brezposelne mladeniče za razna javna dela kot pogozdovanje, itd. Nekateri celo priporočajo, da naj bi se vse mladeniče, ki bi se želeli prijaviti, sprejelo v CCC za dobo enega leta, drugi priporočajo le za dobo šest mesecev. Mladeničem naj bi se dalo osnovni pouk o vojaškem življenju, o avijatiki in raznem mehanizmu, ki ga uporabljajo vojaki pri obrambah. Na ta način bi dobil vsak mladenič nekoliko osnovnega pouka o vojaški službi, itd. kar bi bilo velike važnosti, za slučaj, da dežela iste kedaj pokliče v vojno službo. Obenem pa bi vlada odvzela iz mestnih vogalov in ulic brezposelne mladeniče, ki se večinoma nimajo kam dati in potem snujejo marsikje načrte za razne zločine, ali pa se vdajajo pijači, itd. Zagovorniki tega priporočila pravijo, da bi bil to za deželo najbolje naložen kapital.
So še druge ustanove, ki bodo morale ostati v obratu še precej časa, kot ustanova, ki ureja gospodarsko razmerje za farmarje. Tu tudi je treba stalnega reda, ali pa bo vrgla vrtoglava konkurenca farmarje zopet v novo krizo.
V Ameriki se je začela leta 1933. velika socijalna revolucija, ki je bila potrebna. Res je, da se je pri preureje-vanju mnogo napak naredilo in tudi mnogo grešilo, ampak to še ne pokaže vzroka, da takih reformacij ni bilo potreba. Kam bi bila dežela prišla, če bi ne bilo teh socialnih reformacij ? Pravi kaos bi bil nastal in bogve, kdo bi vladal danes Ameriki, da ni bilo teh reformacij.
Resnica je tudi, da je nas vse bolelo in še boli, ko je treba plačevati račune za te reformacije. Te reformacije so kajpada takega značaja, da jemljejo tam, kjer je, in dajejo tja, kjer ni. To se dela potom vseh mogočih raznih novih davkov, s katerimi se zbira denar in istega troši nazaj med one, ki so brezposelni ali podpore vredni. Tako gre. Čudežev ne more delati nobena vlada, tako tudi Rooseveltova ne. Ampak uspeh pa ima in marsikaj se je v socialnem oziru med narodom izboljšalo. Ne smemo pozabiti, kadar godrnjamo, ko plačujemo visoke davke, da imamo v deželi le Še vedno red in mir, ki bi ga morda drugače, če bi ne bilo teh reformacij, ne imeli in bogzna kdo bi danes vladal v tej deželi in tisti, ki imajo, je vprašanje, če bi še kaj imeli, če bi ne bilo teh reformacij.
Stari časi, ko je v Ameriki vsak delal kar je hotel in kakor je hotel se bodo težko še kedaj vrnili nazaj. Smo pač Čisto v drUgih razmerah. Ameriški narod, ki je zmes vseh narodov je dospel do neke višine, v kateri ne gre več po starih načinih socijalnega življenja. V tej višini ne teče življenje več po tistem redu, kakor je teklo, ko je bilo vse v nekem razvojnem stadiju. Zdaj smo na višini, kjer je treba medsebojno socijalno življenje urediti tako, da bomo vsi sodelovali in od tega sodelovanja tudi vsi prejemali vračila na tak način, da bo v okvirju teh vsak imel gotov človeka vreden obstanek. Tu je point vseh reformacij in vseh preuredb v socialnem mehanizmu sedanje dobe.
Dober nasvet je tudi to: da veš, če boš mogel tudi zapreti stvari, kar ne veš, čer boš
ničesar, kar ne
REDKA SLAVNOST V JOLIETU
Jolifct, III.
Poleg številnih zgodovinskih dogodkov, ki se letošnje leto vrste v naši naselbini, in o katerih je že bilo poročano javnosti v naših listih, bomo imeli v nedeljo 4. junija zopet nekaj posebnega. Ta: dan bo naša fara slavila veličastno slovesnost nove maše, katero bo v naši cerkvi sv. Jožefa darovaJ naš faran Rev. p. Francis J. Papesh.
Novomašnik je sin znane velike družine Franka in Mary Papesh na 1302 N. Hickory Street. Rojen je bil pred 27 leti v Jolietu in je bil učenec naše slovenske šole sv. Jožefa. Ker je bil nadarjen in je imel veselje do učenja, so mu, po dovršitvi domače farne šole biagopokojni Father Plevnik preskrbeli, da je nadaljeval učenje v tukajšnji katoliški višji šoli. Z uspehom je v tej šoli nadaljeval svoje študije in iste tudi z odličnim uspehom dovršil. Po končanih študijah na višji šoli, se je odločil za duhovski stan ir. tako je pred sedmimi leti vstopil v samostan oo. frančiškanov, v rej sv. Frančiška v Lemontu, kjer je dobil redovno ime Francis. — Z vso vnemo se je lotil bogoslovnih študij, katere je sedaj srečno dovršil. V nedeljo 28. maja bo v kapeli Quiglev semenišča v Chicagi -prejel . sv. mašniško posvečenje. Naslednjo nedeljo dne 4. junija bo pa prvič slovesno daroval Vsemogočnemu daritev sv. maše pri oltarju sv. Jožefa v domači farni cerkvi, kjer je bil krščen in dobival
prve nauke sv. vere.
Vsa fara se marljivo pripravlja, da kolikor mogoče slovesno proslavi ta izredni dogodek, ko bo tretji faran in učenec naše farne šole sv. Jožefa dosegel veliko čas služabnika Gospodovega. — Za vsako faro je največja čast in blagoslov, ko Bog pokliče katerega izmed njenih sinov v svoj vinograd ter mu podeli najvišjo službo, ki je določena tem, katere odbere njegova previdnost za ta vzvišeni stan. Prav nič se torej ne čudimo, ko vidimo kako so srečni starši, bratje in sestre ter sorodniki, ko vidijo onega izmed svojih, stati pri oltarju, ko prvič daruje sv. mašo. Prav tako farne srečno in veselo se počuti ob takih prilikah vsa fara. VeVe lo s6 bodo gotovo počutili tudi oo. frančiškani, kajti zopet bo eden slovenski duhovnik, ki bo božji službi deloval za slovenski narod, kateremu so oni pripomogli, da je dosegel ta vzvišeni cilj. Najbolj srečni med vsemi, so pa gotovo starši novomašnilcovi. Oče našega novomašnika, Frank Papesh ie doma iz vasi Reber, fara Žužemberk,, po domače Gri-earjev; mati Mary, rojena Gregorčič, je pa doma iz Ce-gelnice, ki je v ravno isti fari, po domače Pazderčeva. V družini je deset še živečih otrok. Novomašnik je član društva sv. Cirila in Metoda št. 8, KSKJ. že od svoje mladosti. Splošno je priljubljen in spoštovan zlasti med1 svojimi tovariši in mladimi farani radi svoje vednO vesele narave. Zato se sedaj vse veseli, da je dosegel ta svoj zaželjeni cilj.
Poročevalec
NAŠ PRAZNIK
Girard, O.'
Pozdravljeni naši prijatelji na ameriških Brezjah! — Velik praznik se bliža za ves naš slovenski narod in ta praznik se 'bo slavil v torek 30. maja. Ta dan bo pohitel naš narod na romarsko pot v Lemont, da se tam pokloni naši dobri ne beški Materi, majniški Kraljici. Ta dan se bo slovesno blagoslovil vogelni kamen novega semenišča, ki bo postavljeno za blagor našega naroda in bo še poznejšim rodovom pričalo, kaj je naš verni slovenski narod doprinesel s svojo požrtvovalnostjo in ljubeznijo do svoje nebeške Matere, kj si je izbrala ta kraj, da nam deli Svoje dobrote tudi tokraj Oceana, kamor smo prišli v borbi za kruhom. — Zato dra gi rojaki, pohitite ta dan vsi na ameriško Brezje, v prijazni Lemont, da se skupaj poklonimo Mariji Pomagaj, za vse dobrote, katerih smo bili na njeno priprošnjo deležni in se ji izročimo še nadalje v njeno materinsko varstvo. Pridite,da .borno tako proslavili ta dan kot enega največjih praznikov, ki bo ostal našemu narodu za vedno spominski dan na novo semenišče, ki ga čč. oo. frančiškani v resnici tako nujno potrebujejo* — Naš Gira*rd bo tudi zastopan na tej slavnosti in vam vsem kličem nasvidenje na ameriških Brezjah v Lemontu, Illinois.
John Dolcic -o-
NAROČNIK IZ PUEBLE PIŠE
Pueblo, Colo.
Kmalu bo minilo leto, kaa* sem se podal na oOisk v staro domovino. Kako sem se tam imel in kako sem obiskoval sorodnike in prijatelje, sem že opisal in ste dragi citate!ji gotovo tudi brali v Amerikan-skem Slovencu. Med drugimi, kakor sem že poročal v svojih opisovanjih, sem tam obiskal tudi želimeljskega g. župnika. On me je naprosil, da bi se ob povrnitvi v Ameriko obrnil na vse želimeljske farane, kakor tudi na druge dobre rojake, če bi hotel kateri izmed njih kaj prispevati za zvon, katerega si Zelimelj-čani tako žele in ga potrebujejo. Prejšnji zvon je namreč požrla svetovna vojna, kot toliko drugih po Slovenskem. Napravil sem po naročilu, oziroma ugodil sem prošnji g. župnika in se po nekaj mesecih podal okolu rojakov zbirat prispevke za omenjeni zvon. Od hiše do hiše sem hodil in skoro bi bil že obupal, pa sem domislil Mrs. Cente,ki je tdi želimeljska faranka. Ko sem ji povedal kako in kaj, mi pravi, naj se le. nič preveč ne ustrašim in naj kar lepo naprej prosim rojake, ona pa da mi bo pomagala. Tako sva jaz in Mrs. Centa obiskala vse tukaj poznane želimeljske farane in še druge naše rojake Skoraj da nisva nobenih vrat zgrešila, pa tudi skoraj nobe nih zama,n odprla Povsod so ^bili rojaki nasproti nama prijazni in dobri. Mrs. Centa je (pa sam skoraj toliko nabrala
kot jaz. Oba skupaj sva nabrala $69.00. Nabrani denar sem poslal v stari kraj na želimeljskega g. župnika in on mi je že tudi odpisal nazaj, da je denar prejel ter da je dobil za dolarje 3.760 dinarjev. Ob enem se on in vsi že-limeljski farani prav iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem. Tako le piše g. župnik: Prav lepa hvala vsem! Vi pa farani in rojaki, bodite uver-jeni, da ste darovali za dobro etvar in Bog vam povrni stotero. — Župni urad Želimlje, p. Ig pri Ljubljani. — Hvala darovateljem tudi od moje strani in od strani Mrs. Centa.
Louis Germ
totn ono
KOČLJIVA ZADEVA Z "GRAPEFRUIT"
Harlan, Ky. — Dočim se je čitalo pred nedavnim časom, da tujerodci v nekem mestu ne kupujejo sadja, ki ima angleško ime "grapefruit", enostavno zato, ker ne vedo, kako bi vprašali zanj v svojem jeziku, se je pa med tukajšnjimi rudarji pojavil drugi vzrok, zakaj to sadje odklanjajo. Prej ga niti poznali niso in videli so ga prvič zdaj, ko ga je dala vlada pripeljati en tovorni voz iz Floride med drugimi živili za stavkujoče premogairje. In tako se je neki premogar pri razdeljevanju živil izrazil napram vladnemu uradniku: "Nikarte mi dati nikakega grapefruita; moj sosed jih je dobil par zadnjo soboto in njegova žena jih je kuhala v nedeljo celi dopoldan, pa so ostali še vedno trdi".
MUZEJ SO BOMBARDIRALI
V Valoni, Albanija, blizu nabrežja je stal arheološki muzej kralja Zoga. Kakor poroča "Journal des Debats" iz Pariza, je bil ta muzej pri bombardiranju V?Ione porušen. Muzej je bil last albanske države in je hranil nad tisoč arheoloških najdb,ki jih je izkopala neka francoska misija. -o--
CERKEV NA LADJI
V Sydneyu v Avstraliji so nedavno na parnik 'Maratam' natovorili tovor posebne vrste : cerkev z vso notranjo opremo, pa v nedograjenem stanju. Neki bogat Avstralec je namreč izpolnil obljubo, ki jo je naredil pred kakimi 20 leti, ko mu je na Salomonskih otokih umrl sin v službi misi-jonov. V spomin na to žrtev je njegov oče takrat obljubil, da bo s svojimi stroški sezidal cerkev. Pa se je kmalu nato v borbi za zaslužkom moral izseliti z otokov in se je preselil v Avstralijo, kjer je- šele sedaj prišel v take razmere, da je mogel obljubo izpolniti. Dal je graditi cerkev, ki naj bi bila izdelana v Avstraliji, postavljena; pa na Salomonskih otokih, nekako tako kakor Salomonov tempelj: da se nobeno kladivo ne bi slišalo, nobeno dleto ali kaj podobnega. Arhitekti so mu napravili načrt, kamnoseki so izklesali
Ves oče. — "Ljubček moj, ti si ves kakor ata. Njegove oči imaš, njegov nos, njegova usta..." "Da, teta, pa njegove hlače tudi."
* * *
Zagovoril ga je. — Gobe-zdalo pripoveduje v gostilni o raznih rečeh, ki si jih je seveda vse na lepem izmislil. Naposled je pa nekemu gostu dovolj.
"Zdaj sem že dosti slišal o tem, kar se vam je primerilo in kar ste naredili. Povejte mi še nekaj, česar ne morete in stavil bi, da bom jaz lahko napravil."
"Svojega zapitka ne morem plačati", je odvrnil Gobezda-lo, "in prav veselilo me bo, če boste vi lajhko to namestu mene naredili",
* * *
Uporaba pregovorov. —Dama stoji pred ogledalom v garderobi in že zelo dolgo drsa z rdečilom po ustnicah. Druga dama bi jo rada odrinila in začela z istim poslom. Prva se ne da, odgnati in zar vrne drugo: "Kdor prej pride,
prej melje".
* * *
Naivno. — "Saimo še dva zoba imeš, dedek."
"Vidiš, to je zob časa".
"In drugi?"
* * -.J:
Nova gospoda. — Kmet: Kakšna pa je ta nova gospoda v gradu ?
Kmetica: Ni vredno govoriti, strašno mora biti lakomnai. Pomisli, da bi Si prihranili pozimi denar za pre'irfog in drva, hodijo v tople kraje.
Družinski pogovor, — "Ed-
Vard, spet si ponoči govoril v sanjah."
"Nič čudnega. Safl podnevi
ne pridem do besede." * * *
Prebrisana. —"Gospa Man-čeva, prosim vas, ali bi mi dovolili, da bi svojo ribo ocvrla v vaši masti?"
"Prav rada, zakaj pa ne!" "Zato boste pa vi jutri lahko svoje meso kuhali v mojem kislem zelju."
Izpit na univerzi. — Profesor: "Kakšno mnenje imate vi o tem vprašanju?"
Kandidat: "Isto kakor vi, gospod profesor."
kamene, drugi obrtniki so napravili ostale dele: vsak kos pa so zaznamovali s številkami, da bi se cerkev na pravem kralju mogla zložiti in postaviti. Tako dograjeno cerkev je prevzel parnik "Maratam" in jo vso, do zadnjega kosa, odpeljal na Salomonske otoke. Tovor sta spremljala dva arhitekta, ki bosta vodila sestavljanje cerkve na mestu, kjer bo trajno stala.
-o-
Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsakega dopisnika "A. S."!
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
Največji med temi podvodnimi konji je bil nekak vodja ostalih in tega je Tarzan napadel s trirogatim kopjem. Ko je ta poginil se je vrgel na drugega in tudi tega ugonobil. Herkuf in Lavac sta tudi vsak po enega umorila .Ta boj jim je vzel nadaljni pogum, da bi še iskali Heleno v vodi.
Kmalu so prišli na skalnat breg. Tu je zjtčel Tarzan: "Bruilor je mi;-tev in Oče Diamantov'ukraden; tako mi je nemogoče ga prinesti nazaj kralju Heratu, kot sem bil obljubil. Toda, da drž,im besedo, katero sem mu dal, pojdem in se vrnem." Herkuf je Tarzana pogledal, nato spregovoril:
"Ta skrinjica skriva v sebi pravega Očeta Diamantov. Pred leti je Chon, bog mesta Thobos, nastopil potovanje po jezeru. Kraljica Atka ga je napadla in potopila njegovo latjjo. Pri tem je Chon utonil, jaz sem bil jetnik in ti si me rešil. Potem smo našli potopljeno ladjo in to skrinjico,"
Tedaj je Tarzan velel: "Nesi skrinjico kralju Heratu. On nam bo morda pomagal. Lavac in jaz bomo medtem časom pa še nadaljevali iskanje." Herkuf ni bil nič kaj zadovoljen pustiti svoje prijatelje v tej tako nevarni deželi; toda, na* prigovarjanje Tarza-novo, je ubogal in šel proti Thobosu,
Petek, Ž6. maja 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S

Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Vstanovljena 29. novembra 1914.
v Zedinjenih Državah	IAli«f 111 InkorP- v drž. Illinois
Severne Amerike,	14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111.
1-	podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111.
2-	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik^rank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis.
Načelnik publikacij'ske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar,
OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111.
Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois.	j,, ijk.'
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $177,062.30.
Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.70% solventna. Rojaki (inje) I Pristopite v njeno sredo.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Joliet, Illinois.	& ft.
FROM THE OFFICE OF THE SUPREME PRESIDENT OF THE HOLY FAMILY SOCIETY
I'o the parent members of the Holy Family Society:
The following constitutes just a few of the many good reasons for you to enlist your sons and daughters as members of our Society.
Safety and permanency and dependability of the Holy Family Society. Variety of certificates with Ordinary Whole Life, me Twenty year payment life, and 20 year Endowment plans. The Holy Family Society meets all of the popular demands of insurance of today.
Fraternal vs. Commercial. The fraternal plan is original from the standpoint of mutuality and co-operation.
While we can boast of a substantial number of 100% families, "we realize that there are many families where only one or two Persons are members of our society.
Do not overlook the following:
Catholic associations for your sons and daughters, to ili	educational opportunities, all of which contribute
0 the development into real Christian manhood and womanhood
Catholic and Fraternal ideals. • ., .^rge °thers to join into this great Fraternal Catholic Organ-a ion. Join today, tomorrow may be too late. You can insure yourself for $250.00, $500.00, and $1000.00, also sick benefit *5-00 and $7.00 per week.
Fraternally yours,
GEORGE STONICH, Supreme President, of the Holy Family Society of U. S. A.
vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani
Math Bayuka.
Št. 18. Društvo sv. Družine, Spring-ield, 111. — Predsednik Matt Barbo-•ich, 1504 So. 15th St.; tajnica in bla-gajničarka Agnes Barborich, 1504 So 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani. 15th in Laure St.
Št. 19. Društvo sv. Roka, Butte, Montana. — Precis. Stanley Cudic, 111 E. Wollman St.; tajnik in blagajnik Marko Gornik, 1003 E. Galena St. .Vsi v Butte, Mont. — Seja se vrši vsako 3. nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona Ave.
No. 20 Lodge St. Peter, Phil. Pa.: — Pres. and Sec'y- Emilio Guariglia, 1330 Moore St., treasurer Antonio Herri-chetti, 2956 Salmon St., all of Phil. — Lodge mets every third Sunday of the month 2 P. M. at 1217 So. Broad St.
No. 21 Lodge St. Bernard, Joliet, III. — President Emery Subar, 540 N. Bluff St.; Secretary John Rolih, 528 N. Bluff St.; Treasurer, Frank Ivnik, 1109 Elizabeth St. — Lodge meets every third Sunday at Slovenia Hall, 803 N. Chicago St.
No. 22, Chicago, 111. — President, Cecelia Lamb, 847 Lakeside Place; Secretary and Treasurer, Anthony J. Novotny, 3230 Fullerton Ave. Lodge meets every second Sunday of the month at Ephpheta Social Center, 635 So. Ashland Blvd., Chicago.
OPOMBA:
Ta imenik se priobči v listu večkrat. Ako kateri izmed uradnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi.
lika kampanja za pridobivanje novega članstva za odrast-)i in mladinski oddelek. — Torej dragi sobratje in sosestre, nudi se vam lepa prilika za agitacijo, ko slavimo tako pomemben jubilej. Za agitatorje in pridobitelje novega članstva so tudi določene lepe nagrade, kakoršnih naša DSD še nikdar ni dajala in sicer za oba oddelka. Pristopnina v času te kampanje je prosta za oba oddelka. Potrudite se torej cenjeni člani in Slanice in vsi posvetimo vse naše moči naši dobri materi DSD ter ji ob njenem jubileju podarimo kar največ mogoče novega članstva. To bo naše najboljše darilo in s tem bomo tudi najbolje pokazali svojo hvaležnost do svojega društva in organizacije. Pomnimo, da je hvaležnost naša dolžnost. De-lujmo torej složno in roka v roki za bodočnost in korist naše DSD. To bo v korist nam, našim sinovom in hčeram w tej naši novi domovini. Naša sveta dolžnost je, da pokažemo v javnost da smo složni, ker je bil pravi duh 'bratstva'
IMENIK
in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine.
' -
III Društvo sv. Družine, Joliet,
1314 r- redsednik John Kramarich, ll(n ra St- tajnik John Barbie, siri, o "e St; "agajnik Frank Gerde-111 L. .Clemcnt St. Vsi v Joliet, lj ' ~~ Seja se vrši vsako četrto nede-šoliV mesecu ob 1:30 popoldne v stari gtSv- Jožefa.
Olj ' \ Društvo sv. Družine, Mount
Bid	~ Predsednik Mike Golda-
sicl	in blasajnik Sam Golda-
Olive B0X 656- Vsi v Mounl nedeljo	Se vsak° drugo
111.
Št.
mesecu.
3- Društvo sv. Družine, La Salle,
Sth st . Preds' Anton Štrukel, 1101 2cn- 1303 Third St.
> tajnik in blagajnik John Pra-111 V. Third St. Vsi v La Salle,
v mi ob 1
v	Se Vr*' vsako drugo nedeljo
Vsecu, v šolski dvorani sv. Roka,
gt uri popoldne. JU .' 4- Društvo sv. Družine, Bradley, Bo' TJPredsednik George Krall, P.O. S5 b, ■ tajnik John Zaje, P. O. Box Vsi v|ajnica Anna Jamnick, Box 368. druen adley, 111. Seja se vrši vsako
g«o nedeljo v mesecu. 111..' "društvo sv. Družine. Ottawa, StreeT fred' Louis Basky, 1018 Poplar
nut Str k Frank Less> 1206 Chest" Seja Se et'..Vsi v Ottawa, Illinois. — del ji v Vrši vsako sredo po tretji ne-Less ob"650011 v Prostorih sobr. Frank
Št. g P-2' uri zvečer. kegan j Društvo sv. Družine, Wau-r'ncic' v': Predsednik Anton Ma-blagain;u°rh Ch>eago, 111.; tajnik in WadsT- JosePh L. Drašler ml., 1025 Seja se -• Ave" North Chicagp. ®ecu obVrS1 vsal<0 Prv0 soboto v me-Pol osmi uri do prekliea v
novi šril 1 '	1 Ulj jjitr.11
št r JL dvorani na Tenth St. dale.'^j °rušt.
Avi
vo sv. Družine, Rock-
Preds. Martin Žagar, 600
Smajd tajn'k in blagajnik Michael 111. Vsi o Meadow Ave., Rockdale, vsako prv Rockdale, III. Seja se vrši fli dvorani° nedel-i° v mesecu v cerkve-
Št. io Vi v Chicag0i' ^.r'UstV0 sv. Družine, South Eajnik p — Predsednik in bla-Cherne, 2672 E. 79th
iiiiiuiiiiumiiuinuEriuiiiiiun IZ URADA PREDSEDNIKA DR. ŠT. 1, DSD.
Joliet, III.
Naznanjam vsemu članstvu, da se gotovo udeležite seje,katera se bo vršila v nedeljo 28. maja ob pol drugi (1:30) uri popoldne. Na tej seji se bc podal trimesečni račun, ki je bil odložen na zadnji seji za-ra'di popravka.
Kakor je vsem znano, bo društvo obhajalo 25 letnico. V ta namen je odbor dr. št. 1, št. 12, št. 21 in glavni odbor DSD. imel sejo. Tudi to bote slišali na zgoraj omenjeni seji, kaj se je na skupni seji sklenilo. Na članstvu društva št. 1 je, da sedaj stvar odobri ali pa zavrže. — Kakor vam je znano, je tudi razpisana kampanja za nove člane in članice in So v ta namen namenjene lepe nagrade za te, ki pridobijo nove člane. Naj torej vsak član pridobi vsaj enega novega člana za 25 letnico DSD., pa bo to že lep napredek. — Pozdrav vsemu članstvu DSD.
John Kramarich, preds.
-o-
IZ URADA DR. SV.
že večkrat pozabljen. Pokažimo da smo edini v tozadevnih mislih in dejanjih. S tem bomo napravili dvojno dobro in bomo letošnji kampanji pripomogli do zaželjenega uspeha. V tem smislu vas iskreno pozdravljam in vam želim vsega božjega blagoslova in mnogo uspeha.
Na zadnji mesečni seji je bilo prečitano pismo: — Vabilo na slavnost 45 letnice in otvoritve novega glavnega urada KSKJ. Članstvo je enoglasno odobrilo, da se ta slav-nosti KSKJ korporativno udeleži celokupno članstvo dr. št. 1, DSD. — Še na nekaj vas moram opozoriti in sicer, da bi bili bolj točni s plačevanjem mesečnih asesmentov. Cast tem, ki so vedno točni. Takim je društvo prvo in šele potem kaj drugega. Zavedajte se velike vrednosti društva v slučaju kake neprilike ali nesreče. Bodite torej v prihodnje bolj točni, da ne bo nekaterim prepozno. Če bo, naj si to vsak sam sebi pripiše. — Z bratskim pozdravom.
John Barbich, tajnik
NAŠE BIVANJE V DALMACIJI — SPLIT
(Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, lil.)
PROBLEMI PRISELJENCA
St., tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue "L". Vsi v South Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu.
Št. 11. Društvo sv. Družine, Pitts-surgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharps-ourg, Pa.; tajnik George Weselich, 5222 Keystone St.; blagajnik Joseph Widina, 5113 Poe Way, Pittsburgh, Pa. — Seja se vrši vsako tretjo nedelo j v piesecu ob 10. uri dopoldne v K. S. Domu, 57. cesta.
Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, 111. — Predsednica Anna Jerisha, 658 N. Broadway Street, tajnica Rose Bailor, 821 N. Center St.; blagajničarka Jennie Krall, 1265 N. Hickory St. Vse v Joliet, 111. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa.
Št. 13. Društvo sv. Ivana Krsti tela Chicago, 111. — Preds. Andrew Glavach, 1784 W. 21st St.; tajnik John Densa, 2730 Arthington St.; blagajnik Joseph C. Foys, 1828 W. Cermak Rd., Chicago, 111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St.
Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, Easi Pittsburgh, Pa. — Preds. Joseph Pavlakovich, 308 North ave.; taj. Michael Kelly, 612 Sycamore St., East Pittsburgh; blag. George ICavan, 1500 Oak Ave., Turtle Creek, Pa. — Seja se vrši vsaki) drugo nedeljo v mesecu v Croa-tion American Citizen Club, Braddock Ave., East Pittsburgh, Pa.
Št. 16. Društvo sv. Tere2lje, Chicago, 111.—Predsednica Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Avenue, tajnica Amalia Anzelc, 1858 W. Cermak Rd.; blagajnica Theresa Pintar, 1930 W. 22nd Str. Vse v Chicago, 111. — Sej? se vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana.
Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111. — Mrs. Katarina Bajuk, preds.. 28 La Fayette Street, tajnica Mary Skoflanc, 1014 Walnut Street, blagaj-ičarka Katherine Danyun, 1011 Pine Street. — Vse v Ottawa, 111. Seja se
DRUŽINE ŠT. 1, DSD.
Joliet, 111.
Tem potom prijazno vabim vse članstvo našega društva na prihodnjo sejo 28. maja ob eni uri popoldne v navadnih pro štorih. Udeležite, se te seje vsi brez izjeme, ker imamo več vaižnih zadev za rešiti. — Dobro je vam vsem znano, zlasti tem, ki so se udeležili zadnje seje 23. aprila, da je bilo prečitano na omenjeni seji pismo iz glavnega urada DSD., v katerem je bilo omenjeno, da praznujemo letos 25 letnico našega obstoja ali srebrni jubilej poslovanja naše bratske organizacije Družbe Sv. Družine. Zato se glavni odbor obrača na vsa podrejena društva za bratsko naklonjenost in pomoč, da bi se zlasti v letošnjem jubilejnem letu pokazali v pravem duhu in ljubezni do svoje dične podporne organizacije DSD. — Kot je mnogim znano, je bilo društvo sv. Družine ustanovljeno v Jolietu dne 29. novembra 1914, inkorporirano v državi Illinois 14. maja 1915. Večini izmed vas je tudi znano, da je glavni odbor na svoji letni seji sklenil, da bodi edina skrb vseh samo za bodoči napredek naše podporne organizacije. — Ker se nahajamo v jubilejnem letu in praznuje naše društvo sv. Družine št. 1. 25 letnico svojega obstoja, je bil sklep glavnega odbora, da se razpiše v letošnjem letu (1939) ve-
Preklical svoj "prvi papir" tekom Svetovne vojne
VPRAŠANJE: Dobil sem prvi državljanski papir 1. 1913, 1. 1918 pa sem. ga dal razveljaviti, da ne bi služil v vojski. Ali morem postati a-meriški državljan?
ODGOVOR: Po zakonu, ki ga je Kongres sprejel 1. 1918, vsak inozemec, ki je podanik kake države, ki je bila ne-utralna tekom Svetovne vojne in ki je preklical ali povrnil svoj prvi papir, da bi se izognil naboru, ne more nikdar postati ameriški državljan. Najbolj važne neutralne države so bile Norveško, Švedsko, Dansko, Nizozemsko in Švica.
Posojila za izboljšanje prsti
VPRAŠANJE: Slišal sem, da farmar, ki želi saditi alfal-i'o ali pa kupiti apno in druga oplodila ali gnojila, more dobiti posojila od federalne vla-'dfe. Ali je to res?
ODGOVOR: Farni Security Administration daje posojila farmarjem, ki hočejo storiti potrebno za oplojenje ali kon-serviranje prsti. Prosilec pa mora biti priporočan od poljedelskega konservacijskega odbora dotične county. Vaš o-krajni poljedelski agent Vam more dati potrebne informaci-pe, kje in kako naj zaprosite za tako posojilo.
Poroka z inozemcem po 22. septembru 1922 ne prizadeva državljanstva
VPRAŠANJE: Moj oče je postal ameriški državljan 1. 1907, ko sem bila 10 let stara. L. 1920 sem se poročila z ameriškim državljanom, sraz-stavila sem se pa od njega dve leti kasneje. L. 1931 sem se zopet poročila, topot z inozemcem. Ali sem ameriška dr-
žavljanka? Ako sem zgubila državljanstvo,kako naj ga dobim nazaj?
ODGOVOR: Vi niste nikdar zgubila ameriškega državljanstva, kajti po 22. septembru 1922 ženska ne zgubi državljanstva, ako se poroči z inozemcem, pa, ako je inozemka, ne postane državljanka vsled poroke z državljanom. Ako hočete imeti svoj lastni državljanski papir, morete zaprositi za takozvani certifikat deri-vativnega državljanstva. Prošnja na posebni tiskovini se vloži pri priseljeniškem in naturalizacij skeni komisarju.Pristojbina za ta. certifikat stane $5.00.
Vporabil je povratni permit, ki je bil izdan za drugega
VPRAŠANJE: Neki moj prijatelj je prišel pred mnogimi leti v Združene Države na podlagi povratnega permita, ki je bil izdal za drugega človeka. Ali more postati ameriški državljan?
ODGOVOR: Vaš prijatelj ne more postati ameriški državljan. Poleg tega, ako je prišel v Združene Države po 1. juliju 1924, je podvržen de-portaciji, ako si je priskrbel vstop v Združene Države na prevaren način. Ker ni bilo permitov pred tem datumom, stvar z Vašim prijateljem ne izgleda dobro.
F.L.I.S.
i'»tw>ww»«w»»»»»»»»»t
denarne pošiljatve
nakazujemo za Jugoslavijo, Ita-- lijo in vse dele sveta po dnev- ( t nem kurzu. Prejemniki dobijo < ' lenar na dom po pošti. Včeraj , io bile naše cene:
ZA DINARJE:	I
Za $ 2.30................ 100 Din |
Za $ 4.50................ 200 Din
Za $ 6.60................ 300 Din I
Za $10.25................ 500 Din
! Za $20.00................1000 Din !
Za $39.00................2000 Din
;	ZA LIRE:
'	Za $ 6.30.................. 100	lir
i	Za $12.00................. 200	lir
'	Za $29.00.................. 500	lir
! Za $57.00..................1000 lir
> _
i Vse pošiljatve naslovite na: i
JOHN JERICH
! 1849 W. Cermak Road, !	CHICAGO, ILL.
NA PRODAJ
zidana hiša na prometnem kraju v Chicagi, blizu slov. cerkve in šole. .Trgovski prostori v pritličju. Stanovanje za dve družini. Kurjava na vročo vodo. Proda se poceni. Poizve se v upravi tega lista
S parnikom Jugoslavija smo se vozili od osme ure zjutraj do pete popoldne iz Dubrovnika v Split. Vožnja je bila zelo prijetna, kajti vozili smo se vso pot ob obali in tako imeli pred očmi vedno krasna mesta, ki leže ob dalmatinskem obrežju. Večkrat se je parnik med potjo tudi ustavil in tu in tam naložil, ali tudi izložil potnike. — Na tem par-niku so se vozili ljudje vseh narodnosti in iz raznih delov sveta, kateri so prepotovali že vso Evropo in si sedaj prišli ogledat lepoto tega dela Jugoslavije. — Jaz sem se na tej vožnji seznanila z neko gospo, ki je potovala s svojim soprogom iz Avstralije. Bila je že na Švedskem in si o-gledala vso Anglijo. Pravila mi je, da jo je vzelo ravno šest tednov, predno je iz Avstralije prispela na evropska tla. Začudila sem se tako dolgi vožnji, kajti spomnila sem se na našo vožnjo iz Amerike, ki je trajala samo nekaj dlje kot šest dni, pa smo že vsi nestrpni gledali na zemljevidno karto, da smo ugotovili, kje se nahajamo in kaj je vzrok tej zamudi. Ona mi je pa še dalje pripovedovala, kako se človek na morju popolnoma udomači, četudi vidi okrog sebe samo vodo in nič drugega. Navadi se na vse običaje, če mora tako dolgo potovati in šele po tednih zagledati suho zemljo.
Kakor na vseh večjih parni-kih, tako so tudi na tem, ki smo se mi vozili, imeli pri obedu dva "sitting". Naša skupina si je izbrala prvega. Tu se je serviralo prav imenitno. Toda kmalu je bilo konec te prijetne vožnje; že smo se približevali Splitu. Komaj smo izstopili, so nas obsuli številni agenti ali 'porterji' -vsakovrstnih hotelov ter nas na vsak način skušali zvabiti vsak v svoj hotel. Vsak n'am je po_svo jem načinu vedel opisovati u-godnosti in komoditete svojega hotela. Končno smo se odločili za hotel Ambasador. Je to skoraj novo poslopje, zgrajeno po najnovejšem sistemu in tik ob morju, kjer imajo izletniki vedno pred očmi modro Jadransko morje. Po dnevu in po noči lahko opazujejo zanimivo kretanje ladij. Vse sobe so opremljene z novim pohištvom, s kopalnicami, telefoni, sprejemnimi sobami. So velike dvorane, dvigala (elevators) in še mnogo mnogo drugih ugodnosti, ki so vse na razpolago potnikom. Tukaj se dobi vsa komoditeta tudi za najbolj razvajene potnike. Poleg tega smo pa še imeli slovenskega ravnatelja doma iz Maribora, ki nam je bil v vseh slučajih na razpolago. Bil je pravi tip gen-tlemana. Skrbel je zlasti tudi za to, da smo imeli dobro hrano, napravljeno po naših željah. Obedovali smo najraje zuilaj na verandi pred hotelom ob morju.
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI našega ljubljenega in nepozabnega sina in brata,
Louis C. VerMc
ki nas je za vedno zapustil 16. maja 1936, v starosti 18 let.
Mesec usodni je zopet v deželi, svoje lepote razsiplje nam kras; mi pa ne moremo biti veseli ker je najtužnejši mesec za nas.
Kje obraz je orii mili, katerega smo vsi ljubili; pa si vzel od nas slovo in preselil se v nebo.
Kje naj iščemo tolažbe, rane srče so pekoče; iščemo jo*, toda najti iste ni nikjer mogoče.
Le počivaj v miru božjem nam predragi sin in brat misel in spomin na Tebe ostane vsem za vedno nam.
Žalujoči ostali:
ostali:
JOSEPH in APOLONI A VERBIC, starši; brat sestre.
j n
Joliet, tU, 26 maja 1939.
Ker smo torej dobili tukaj toliko postrežbe, smo se odločili, da ostanemo malo dalj časa. — Dekleta so se hodila vsaki dan kopat v morje. Obiskale so tudi Bačnice-toplice. — Ves čas kar smo ga preživeli v Splitu, je bil samo ena velika zabava, vedno kaj novega za mladino. — Izlet-nice so drugo jutro po prihodu šle v mesto, ogledati si razne zanimivosti, kajti Split je v gotovi meri zelo sličen Dubrovniku. Ima razne lepe promenade, obkrožene z lepimi palmami, cipresami in smrekami. Toda, četudi je Split tako zelo sličen Dubrovniku, vendar ni tako prominen-ten, ne tako slaven in tudi ni tukaj tolikega prometa. Tudi cene v hotelu in na drugih zabavah so mnogo bolj zmerne kot v Dubrovniku, da si človek lahko privošči nekoliko več dni oddiha.
Pri sprehodu po mestu smo zopet videle rimsko zidovje in razne palače še iz rimskih časov. Videli smo tudi razne kipe, ki so bili pripeljani iz Egipta. Tukaj smo videli tudi kip škofa Gregorija. Vse te stvari so naš jako zanimale. Dosedaj smo po raznih mestih videli velike krasne katedrale, toda tukaj smo videli najmanjšo katoliško cerkev, ki je pa zidana kot vsaka druga velika cerkev, ki se je pa zaradi svoje majhne oblike zelo razlikovala od drugih cerkva.
Čas našega bivanja v Splitu, čeravno je trajal nekaj dni, nam je kljub temu vse prehitro potekel in morali smo delati načrte na naše nadaljno potovanje. Razen Mrs. Prisland, Her-mine Prisland, Evelyn Fabian in Alice Zeleznik, smo se po tr^eh dneh pripravili, da obiščemo še Plitvička jezera. Omenjene so ostale, tukaj v Splitu še čez noč, da so prihodnji dan šle na ladjo v Rim, Benetke, Flo-renco, itd., medtem ko smo se Ostali podali na vlak. — (Ker je dopisovalka tega popisa tudi obiskala omenjena mesta na Italijanskem, bo podala opis teh enkrat pozneje.) — Tukaj torej smo se ločili, tukaj se je naša skupina razdelila v dve. — Isti večer smo tudi videli, ko je krasna bela ladja pripeljala v Split vojvodo Kent in njegovo soprogo Marino iz Anglije, kjer st?. vedno preživljala svoje počitnice.
Ob našem odhodu so nas do vlaka spremljale Mrs. Prisland in ostali, toda v naše začudenje, na vlaku ni bilo prostora. Pomagali so si pa s tem, da so takoj priključili še en voz in kmalu smo imeli Split za nami, kakor tudi dosedanje naše sopotnico, ki so si izbrale drugi cilj potovanja. —- Na vlaku, četudi je bilo že polnoči, nismo mogli tak--j zadremati, kajti vedno in vedno so nam silili v ospredje lepi spomini in dogodki, ki smo jih preživljali v Splitu; na lepe hotelske sobe, od katerih smo se težko ločili, na prijaznega ravnatelja, ki nam je ob slovesu tako naročal, da moramo kmalu zopet priti v Split in na vse, kateri so bili nasproti nam tako prijazni. Dekleta so se pa pogovarjala in si obujala spomine na lepe urice, katere so preživljala na plesu, kajti niso mogle pozabiti, da čeravno tako daleč od Amerike, plešejo tukaj ravno tako in godba igra prav tisti "Jazz". Vse to, čeravno resnično, se je zdelo vendar tako neverjetno in bi skoraj rekle, da ni bilo res, ampak samo neko omotične sanje. Pa je le bilo živa resnica. — Vsi taki doživljaji so nam v dokaz, da se domovina z dneva v dan modernizira. -— Naše doživljaje ob Plitvi-čkih jezerih bote Čitali v eni prihodnjih številk.
Filozofi, otroci in umobolrJ se ne čudijo ničemur.
Stran '4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 26. maja 1939
"Podkrnoški gospod'
Dolores Viesers
ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj.
"Vem, vi ste velik mož. Toda, če vas ljudje hvalijo, moram biti čestokrat žalostna. Zakaj mislim si, da vam mora biti kaj težko prenašati samega sebe. — Bilo bi vam laže, da se darujete drugam."
Lenart nato ne ve kaj odgovoriti. Morda je ne razume popolnoma. Toda vidi ji v očeh tako pravo dobroto in tako globoko vednost mnogih skrivnosti, da se mu razkadi vsa trma.
V Žrelcu zazvone zvonovi jutranjico.
"Zdaj moram iti," reče Hema in poda bratu roko. "Srečno hodite!"
"Vas ne bi pospremil?" vpraša Lenart.
"Ne, ne, — bom kmalu doma."
Zdaj pritegne Lenart čisto rahlo njeno roko k svojim ustnicam:
"Bodite zdravi . . ., draga sestra!"
Hema mu prikima še enkrat z žarečim obrazom, se tesneje zavije v plašč in odide v sonce.
Lenart zre za njo. Čisto mirno gre čez polje v sivem plašču, izpod katerega ji gleda modra obleka.
Gre z jerbaščkom in vrčem čisto tiho in krepko čez ravan, kakor je hodila svoje dni gospa Hema s Krke, ki ji danes pravijo svetnica.
Ob lesi, ki se pride skoz njo s travnika na barje, stoji stara Suza. Vreteno ji ple-;e na gladko shojenih tleh, sama pa gleda z urnimi, plahimi očmi zdaj na barje, zdaj ;ja čez na kmetijo. Kadar pride kdo po kolovozu, se potuhne pod leskov grm in sopotniku, ki se hoče drzniti na nevarno )ot proti Velesam, reče:
"Ne smete čez barje? Ne hodite čez nost, je trhlen. Pojdite rajši tam mimo brestov."
Vedno okrogleje pleše vreteno in vedno bolj boječe gresta očesci stari Suzi sem in tja. Sonce hoče že zatoniti za gozdove.
Tedajci se zasveti v rjavem trstju. V si-vobeli, težki platneni obleki prihaja Alenka po ozki stezi. Gre kakor v sanjah, plavajoč, zibajoč se, z žarečimi lici in blišče-čimi se očmi. Suza odpahne leso.
"Brž, brž, Alenka! Koliko sem pretrpela strahu! Tako dolgo — Alenčica, tako dolgo!" šepeče očitaje. Hlastno natakne verigo od vrat.
"Pojdi zdaj brž domov!"
Vendar Alenka se nasloni na steber.
"Ne še, Suza, prosim, prosim, mamka! Saj si tako modra!"
Starka jo pogleda. Srce ji je težko.
"Oče bo vprašal, srčece," reče v skrbeh.
Alenka je ne sliši.
Tedaj počene starka na kamen. Je bolje tako. Stara pesem ji pride na misel.
"Zakaj so ti lica tako rdeča, tako rdeča, jurjevica?"
"Ah, oče, od divjih jagod, verjemi mi, oče!"
"Zakaj so ti lica tako vroča, tako vroča, jurjevica?"
"Ah, oče, od lepega sonca, verjemi mi oče!"
"Zakaj so oči ti .. ."
"Si ga videla, Suza?" vpraša deklica in hipoma poklekne k starici.
Suza prikima:
"Videla sem ga, ko je jahal mimo. Je ja-ko lep, detece."
"Kakor svetli Beli bog je!" klikne A-lenka pridušeno.
"Kakor Beli bog," ponovi za njo stari-ca. "Ampak — jurjevica — kaj pa bo iz tega?" vpraša potem vsa zaskrbljena.
Alenka dvigne vroči obraz.
"Ne vem," reče in se nasmehne, da starka vztrepeta zastran tega smehljaja.
"Ne vem ničesar. Vem samo, da sem bolna, kadar ga ni, in da kopnim od sreče, kadar pride."
"Alenčica---"
Deklica prižme lice dekli ob suho ramo:
"In — Suza — si moreš misliti — on me ima tudi tako rad! Veš, kaj mi je danes rekel?"
"Kaj, detece?" iztisne Suza iz sebe in bi vendar rajši prav ničesar ne vedela.
"Rekel mi je, Suza, da je bil prejšnje čase čestokrat močno žalosten. Močno žalosten, veš, Suza, tako, kakor si človek sploh misliti ne more. Brala sem mu na očeh. Zdaj pa misli zmeraj samo name in zdaj je močno srečen, ker ga ljubim."
Stara Suza pogladi deklico po razplete-nih laseh.
"Rada verjamem, gospodarica," šepne v grozi. "Ampak srčece, on te vendar ne more vzeti za ženo! Ne more! Kaj bi ljudje rekli? In gospodar. In Janko, ženin! Gospodarica ljuba, ljuba gospodarica, daj se izprositi, ne hodi nikdar več k njemu! Reci mu, naj nikar več ne pride! Povej mu--"
Alenka dvigne roko. Oči ji ta trenutek popolnoma počrne:
"Oče! Janko! — Če hočeš, Suza, tako jim povej, da ljubim Podkrnoškega. Saj me lahko potem tepo ali vržejo v Živo Blato, toda srca mi ne morejo vzeti!"
"Ampak Alenčica," beblja starka, "kako si moreš le misliti, da bom kaj povedala? Ampak tesno mi je pri srcu, tako tesno, detece! Ne vem, kaj je, nekaj obla-
zuje ponoči hišo.--Srčece, ne hodi
predaleč od doma--kako nevarno je
vendar barje!"
Alenka nežno ovije roko okrog nebogljene starice in jo poljubi na lice. Suza se blaženo smehlja:
"Pojdi zdaj, gospodarica. Ne smeš hoditi po megli."
Korakate počasi čez travnik proti dvoru. Vsaka prede svoje misli. Pri vodnjaku ju prestrašijo hlapci, ki stoje okrog pastirčka.
"Kaj je?" vpraša Suza.
"Sem pokaži, Halek!" veli veliki hlapec.
Rjavi fantina ponosno stegne roko:
"To sem našel, ko sem šel za lisko na barje," zakliče zvonko in kaže nenavadno veliko podkev.
Suza mu jo hoče vzeti.
"Haha," se zahiheta," "podkev pomeni srečo."
Rada bi si vtaknila železo pod predpasnik, pa gibčni Halek ga ne izpusti.
"To ti mora biti norec, kdor s takim konjem jezdari čez barje," meni konjar Mirko in obrača podkev na vse strani. Pri tem meni pomišljaje se:
"Če me oko ne vara, jo je krivil podkrnoški kovač. Mu poznam roko."
"Ti pa že ne boš starosti delal od same prebrisanosti," mu oponese Suza. "Konj je konj in kovač je kovač. Kdo ve, koliko časa že leži tamkaj."
Čez dvorišče zazvizne nenadoma žvižg.
(Dalje prih.)
OTOK GOBAVIH — TRDNJAVA
V zalivu južnoafriškega mesta Cap leži otok Robben Iland. ki ga je ljudska govorica imenovala 'otok obupanih', ker so sem prevažali kaznjence in gobavce. Pred nekaj leti je otok imel 2500 prebivalcev, med katerimi je bilo 600 kaznjencev, 500 duševno bolnih in 1000 gobavcev. L. 1934. se je prebivalstvo mesta Cap pritožilo, da duh bolnikov prihaja s tega otoka prav v mesto. Nato je oblast vsa poslopja na otoku podrla in pomilovanja vredne prebivalce preselila drugam. Na prazen otok so se takoj naselili ščinkavci in pomorski ptiči v veliki množini. L. 1937. so se začela tu graditi industrijska podjetja orožarn in tovarn streliva. Sedaj pa nameravajo otok popolnoma preurediti v utrjeno pomorsko oporišče, nekako ta-
ko kot Singapur, ki naj 'bi varovalo pomorsko pot iz Evrope okrog Afrike v Azijo, če bi bil Sueški prekop kdaj neraben.
SADJE IN ZNAČAJ
Sadje in zelenjava sta telesnemu zdraviju zel,o v prid, to je že stara stvar. Da pa moreta spreminjati tudi človekov značaj, tega do danes nismo vedeli.
Neki danski učenjak je pre-iska'1 te učinke sadja in zelenjave. Dieta z naJvadnim krompirjem je nekega nervoznega in neodločnega moža spremenila baje v miren in odločen značaj. Beluši naprav-ljajo človeka baje vestnega, korenje turobnega,hruške krepijo smisel za logiko. S'adki ananasi pa delajo boječega moža baje celo hrabrega. . .
-o--
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
«1
mniniiiiHiiinuiiiiiiiinnmnHniiiaiimiiiiiiii^^	«•
h


Sveto pismo - novi zakon
V&ebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sestavil č. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 541 strani in je primevne žepne oblike.
STANE S POŠTNINO J J QQ Naroča se na naslovu:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	. Chicago, Illinois
........................................................................................................................mm.....illlliniilliiiiiiiiniilililllllinillllllllllltllllllllllllltllllimimm........fc^iiiiiiimmmii...........
Zanimivi romani
katere je spisal
Vas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta. — V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer srečujete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so:
BELA REKA (4 kni'ge) s slikami 624 strani. Vsebina: — ===== Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. — Ob
Črez mejo. Cena 4 knjigam....................................$1.50
(4 knjige) s slikami 630 strani. Vsebina: — Miss Alma. — Derviš. — Spletke in
Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50
Uruguaju.
DOLINA SMRTI
zanke. — Pekel.
IZ BAGDADA V ŠTAMBUL
Mohamed Emina. Družba En Nasr.
(4 knjige) s slikami 627 strani Vsebina:—Smrt Karavana smrti. — Na begu v Evropo.

Cena vsem 4 knjigam...........'.............................$1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM (4 knjige) s slikami 598
strani. Vsebina: — Jezero
smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. — Pri Šamarih. Med jezidi. Ceim vsem 4 knjigam....................$1.50
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV
(4 knjige) s slikami 577 strani. Vsebina:—
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. — Ob Vardarju.
Cena vsem 4 knjigam ..........................................................................$1,50
PO DIVJEM KURDISTANU
(4 knjige) s slikami 594 strani. Vsebina:—Ama-
dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena vsem 4 knjigam ............................................................................$1.50
SATAN IN IŠKARIJOT
(12 knjig) s slikami 1704 strani. Vsebina: — Izseljenci. —
Vuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden. — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena vsem 12. knjigam ..................................................................................$3.50
SOBOLJAR IN KOZAK A«) s Slikami 592 stra-
=============== ni. Vsebina: — Kozak številka
deset. — Na sledu. — Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse
4 knjige ...................................................................................................$1.50
SUŽNJI (I2 knjig) s slikami 1885 strani. Vsebina: — V Kairi.
Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po puščavi. — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov.
—	Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje.
—	Ljubite svoje sovražnike. — Na seribah. — Ugnan. Vseh
12 knjig ....................................................................................................$3.50
V CARDILLERAH
— Lov na Sendadora.
(4 knjige) s slikami 625 strani. Vsebina: — Gran Chaco. — Puščavnik. - Božja sodba. Vse 4 knjige................$1.50
V GORAH BALKANA (4 knjige) 576 strani s slikami.
1 Vsebina: — Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golobnjaku. — Mohamedanski svetnik. Vse 4 knjige ..................................................................................$1.50
WINNETOU (12 knjig) s 1753 stranmi s slikami. Vsebina: - — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Win-netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetoua smrt. — Winnetoua oporoka. Vseh 12 kiijig ...........................'.. $3.50
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU (4 knjige) 624
■ strani s slikami. Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse štiri knjige ....................................................................................................$1.50
Ž U T I (4 knjige) s slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z — medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Vse štiri knjige..........................................$1.50
Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročajo skupno z vsemi zvezki ali knjigami, ki so navedeni pri zgo-rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana je cena 45c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke vsakega romam, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, kakor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz-ven če naročnik želi, da se mu pristojbina za C. O. D. njemu zaračuna. Naročila naslovite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
Pisano polje
JL
Sličice.
Iz "Prosvete" so. Dve sta podobni neki tragediji. A. Va-lentinčič, Sharon, Pa., pripoveduje nekako: "... Z Jakobom Petrovškom iz Šmarja sva govorila . . Bil je korajžen . . Pri Krištofu je bilo včasih dobro gospodarstvo. . sin narodno zaveden, se udeleževal shodov. . in imel tudi govore. Rekel je, da bo Jaka še dolgo "m v peti klerikalcem". Saj veste, kaj to pomeni. Ampak. "Zadnje čase se je vdal pijači, ki ga je spravila v preran grob s tem, da se je v kašči ali žitnici obesil". Sami sodite. Nekaj tragedije.
Druga slika. Mary Zabric piše iz Park Hilla, Pa.: "Ivanka S. Doma je bila iz Sežane pri Trstu. Bila je .vseskozi naprednega mišljenja". Saj veste in razumete. "Izrazila se je, da bi šla rada na plesno zabavo, katero smo Progresivne Slovenke napravile na 15. aprila. Ali usoda je hotela, da je ravno na 15. aprila za vedno mirno zaspala. . Dne 19. aprila na. . .Cemetery. Pokopana je bila po civilnem obredu." Tudi tragedija. Na ples. . v smrt.
Ali imajo take tragedije le — eno dejanje?
Tretja slika je precej po^ dobna neki — komediji. Zapisano je: "Ampak br. Kerže je dobro vedel, kaj je predlagal in ved!eli so tudi dele-gatje,kajti svobodomiselna načelna izjava je bila sprejeta soglasno". Sam Molek pa v dolgih kolonah "dokazuje" g. Iveržetu, da on baje nič ni vedel, kaj je predlagal, ker ne razume te šmentane podlage, in vsi delegatje so "vedeli". Hm? Glavna predlagatelja se prepirata, kaj je ta podlaga, in prav vsi delegatje bi bili vedeli?? Stavim, da noben ni vedel. Sajj se poznamo in vemo, kako se take robe "sprejemajo". Roke kvišku še za
lastno smrt. Komedija.
* '
Se ponavlja. Se non e vero. . Bilo je, ko se je pojavil Darwin. Vse je bilo v darvinizmu. Nobenega Boga, vse je le — materija, Goethe je tedaj rna-terialistom zabrusil: "Der Materialist weiss sonst nichts, als Gott zu laestern und den Dreck zu preisen". Bilo je v tisti evolucionarni in materialistični zarji, da sta se srečala na izpredhodu župnik in grof. Grof je spadal med "prosvitle-ne" že prej, zdaj je bil ves v darvinizmu in materializmu. Na župnika je gledal pomilovalno, in dasi uljudno — noblesse oblige — se je igral z njim kakor mačka z miško. ZuPničič se je komaj upal di-
hati. Seve,tak nazadnjak pred takim grofovskim naprednja-kom. "Človek je le kup gnoja", se je vnemal grof, "vse drugo je kikenkoken". Župnik je čutil udarec, da je vsa njegova fajmoštrija z Bogom in dušo in večnostjo le firlefanc v grofovih očeh. Bil pa je ponižnega in mirnega značaja in je pustil grofu besedo, da se je izpraznil. Končno se poslovita,saj je bilo že temno. Mirno in uljudno pravi župnik: "Lahko noč, gospod kupec dreka". Sakramiš, je grof poskočil. Kar sapo mu je vzelo. Še palico je dvignil, "e. .er. . o. .kako se morete tako pre-drzniti, ali ne vidite, kdo stoji pred vami?" Ponižno in mirno odgovori župnik: "Gospod grof, zatrjevali ste, da je človek le kup gnoja.. . in tako le sem vas imenoval". Brez vsake nadaljne besede, je šel župnik na eno, grof pa na drugo stran.
Se ponavlja. Ne morejo dosti dopovedati, da je prišel človek le od opic, da je le opi-ca-človek, in opica in vse je prišlo le iz neke megle brez vsakega Stvarnika, da so si ti opica-ljudje razvili le malo bolj možgane, in vse to, pravijo in trdijo, da razumejo prav do zadnje pičice, in trdijo, da drugi ničesar ne l-azu-mejo, da je človek le opica na dveh nogah, ampak če jih imenuješ -'opice, opice - člove-ke ali opičarje, kar je v slovenščini vrlo pravilno, pa je ogenj v strehi, da skakajo kakor kaki jesiharji. Ali naj bi bili morda le drugi kaki — opičarji, sami pa naj bi bili pravi aristokrati, grofje??
V bistvu hočejo biti, v posledicah pa so hudi. Lahko noč. . i
-o-
Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec"!
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši- ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLACO CELI DAN V URADU.
guzaj
je tiskan v knjigi in tisti, ki so popraševali po tej knjigi, jo zdaj lahko dobijo.
Povest "Guzaj" je znana iz objave v "Amer. Slovencu". Knjiga stane s poštnino. .. 60 centov. Naroča se od:
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111.
ROJAKI SLOVENCI!
R.Y v ALT.
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street,
JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
Učbenik
Angleškega
Jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblik«.
Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški an* gleičini. Slovar je priredil in leatavU znani profesor J. Mulaček, ld je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani.
CENA:
Trdo vezan v platno-. $1.50
Broširan mehko...........$1.25