MUZEJSKI RAVNATELJ 1 f t T T? » !\Wf L J d C L w n f JU003!. A V T J Številka 30 cenL Letnik Lil List izhaja vsaki S masece L 22.—^ L 6.50 več. — r< v ftirokosti 1 kol niče, zahvale, peH*^" ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—, celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno 30 st. — Oglasnma za 1 mm prostora vske in obrtne oglase L I.—, za osmrt-1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—. prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. Poduredništvo v Gorici: ulica Giosufc Carducci St. 7, I. n. — Telef. St. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. ŽfiTNA BITKA In pomen uporabljanja umetnih gnojil Pasivnost italijanske trgovinske bilance, na katero so vplivale predvsem velike množine uvoženega žita, ki je bilo potrebno za notranji konsum, katerega n i mogla kriti razmeroma skromna poljedelska proizvodnja naše države; nepovoljne posledice, ki jih je ta pasivnost imela za državni finančni in gospodarski polclaj; pouk, ki g-a je dala vojna, ko je v skoro ■vseli evropskih, vojskujočih se državah bilo občutiti veliko pomanjkanje žita — ta in druga Izkustva so povzročila, cla je ridanja vlada začela posvečati največjo pažnjo poljedelskemu vprašanju. Žilna bitka, ki se je pričela pred dvema letoma je dvignila to vprašanje na takšno mesto, kamor spada: poljedelstvo je stopilo med najvažnejše probleme italijanskega narodnega gospodarstva. To je bilo mogoče doseči šele tedaj, ko je bila premagana stara mentalitet*, ko so prišle ob veljavo težnje nekdanjih dni, ki so hotele napraviti iz Italije za vsako ceno indnstrialno državo; tudi če ni- • bili d rini pogoji za razmah industrijo. Premagati to' mentaliteto ni bilo težko delo za sedanjega- načelnika vlade. Izjavil je brez obotavljanja, da je Italija poljedelska država in da je treba začeti s politiko «ruralizacije», kar bo imelo za prebivalstvo dobre posledice toliko v gospodarskem, kolikor v zdravstvenem in moralnem pogledu. Poljedelska bitka je sedaj v polnem razmahu: s poljedelskimi potovalnimi šolami, s tiskom, s filmom («Luce») in z drugimi sredstvi se širi ideja «ruralizacije», dela se propaganda za razvoj poljedelstva in za njegovo izboljšanje. Tudi zakon igra pri tem važno vlogo: ni d >!go tega. ko bil objavljen ukaz, s katerim se prepoveduje ustanavljanje novih industrijskih podjetij v krajih z manj ko 10.000 prebivalci, če pristojno ministrstvo ne izda posebnega dovoljenja. Namen tega zakona je na dlani: preprečiti ustanavljanje novih pokrajinskih industrijskih središč, mest, ki bi ljudi vabila iz vasic in s polja v mestne ulice in tovarne, iskat takozvano «boljšo sreČo». Stvar z žitno bitko pa ni tako lahka, kakor bi morda na prvi pogled izgledalo. Kmet, in ne samo naš, marveč vsak kmet je že po naravi konservativen; orje in gnoji, seje in žanje, kakor so to delali njegovi očetje. In namen žitne bitke je predvsem izboljšati sedanji način obdelovanja zemlje, doseči, da bo zemlja dala kar največ pridelka. Mnogo truda in prepričevanja bo treba, da se bo kmet (in če rabimo tu besedo kmet, ne mislimo posameznika, marveč ves kmečki sloj) odpovedal tradiciji, da bo začel tudi sam razmišljati, kako bi čim več iztisnil iz svoje zemlje, kako bi Čim koristneje uporabil pri po -iročke, ki mu jih nudita moderna tehnika in kemija. Med najvažnejšimi nalogami fcitne bitke je prav gotovo tudi vprašanje propagiranja, razšir-jevanja umetnih gnojil, do katerih vlada med ogromno večino poljedelcev še zmerom' nekakšno nezaupanje. Res je med poljedelci, in posebno v naših kraj ili, prav mnogo takih, ki jim na eni strani denarne prilike ne dopuščajo, da bi si nabavili umetnih gnojil, na drugi strani pa nimajo toliko podjetnosti, da bi v to svrho najeli posojilo; mnogo pa je tudi takih, ki bi si lahko nabavili u-metnih gnojil, a tega ne store iz samega nezaupanja in negotovosti. Mislijo si: saj ima zemlja v sebi že toliko moči, da žito zraste, krompir in koruza. Kaj fc-i še umetna gnojila uporabljal, ko ne vem, ali bi se mi stroški izplačali. To so omahljive i, ki se jim nezaupanje poraja iz nevednosti. Tem treba povedati, da se Umetno gnojenje vedno izplača, ker pridejo z umetnimi gnojili v zemljo one snovi, ki jih rastlina rabi za svojo rast. Čim več Je takšnih snovi — seveda do gotove meje — tem bujne j še bo rastlina crastla in obrodila. Številke v takšnih zadevali največ povedo. Zato naj navedemo, kar izkazujejo statistike, sestavljene na podlagi 40-letnih izkustev: z umnim umetnim gnojenjem se na vsak ha zviša pridelek žita za šest, o-sem do devet stotov, kar kaže, da se umetno gnojenje res izplača. Agrarna komisija v Vicenzi je pred kratkim objavila zanimive podatke o uspehih umetnega gnojenja in obdelovanja na 100 poskusnih poljih (vsako polje meri 3862.57 k v. metrov), ki jih je ta komisija ustanovila. Povprečni pridelek žita na vsakem izmed teh polj je znašal 9.75 stotov (vrednost L 1072^, dočim je znašal pridelek na drugih, nezadostno gnojenih in obdelanih poljih povprečno samo 5 stotov (vrednost L 550). Če od vrednosti pridelka poskusnega polja 1072 lir) odštejemo 206 lir stroškov za uporabljena umetna gnojila, vidimo-da je čisti pridelek znašal 866 lir, in je bil torej pridelek na drugih poljih (550 lir) za več ko 300 lir manjši. Mar se umetno gnojenje ne izplača? Žitna bitka ima na tem in na drugih poljih še mnojo ledine, ki jo je treba razorati. Šele takrat, ko se bo kmet prepričal, da dela v svoje dofero, če se odpove tistemu, kar ie v tradiciji zaostalega in ne odgovarja več novi dobi, novemu načinu obdelovanja zemlje, ki sloni na dolgoletnih izkustvih, šele takrat bo mogoče reči, da je žitna bitka dovojevana in da je dosegla popolno zmago. Interes in dolžnost vseh je. da prispevajo k tej zmagi v čim izdatnejši meri. Trgovinska bilanca poslednjih osmih mesecev RIM, 22. Kakor poroča agencija «Roma», je znašala v prvih osmih mesecih tega leta vrednost italijanskega uvoza 14 milijard 541 milijonov 246.890 lir, vrednost izvoza pa 10 milijard 208 milijonov 635.812 lir. Deficit italijanske trgovinske bilance v prvih osmih mesecih tega leta, ki znaša 4 milijarde 332 milijonov 611.078 lir, se je zmanjšal v primeri z deficitom v prvih 8 mesecih leta H926., ki je znašal 6 milijard 818 milijonov 407.946 lir. za nič manj ' nego 2 milijardi 485 milijonov 795.868 lir. _ Pogodba o~znižanja pili med fašistovsko konfederacijo trgovcev in konfederacijo fašistovskih sindikatov RIM, 22. Med fašistovsko konfederacijo trgovcev in konfederacijo fašistovskih sindikatov je bil dosežen sledeč sporazum: 1. Smatra se, da je zapadel z dnem 31. oktobra t. 1. dogovor Lantini-Pezzoli z dne 9. junija t. 1., s katerim političnem položaju, ki se je od poslednjega zasedanja ministrskega sveta razvijal v znamenju miru in reda in je dejal, da je ljudstvo zadržalo svoje zgražanje in svojo bolest kar priča njegovo zrelost, kljub usmrtitvi Sacca in Vanzettija, kljub pomanjkanju, ki ga občutijo povsod, kjer se borijo za svojo finančno obnovitev, in kljub atentatu na dva ravenn-ska fašistovska voditelja in u-moru italijanskega podkonzula y Parizu grofa Nardinija. Pri poročilu finančnega ministra on. Volpija je bila določeno, da se državnim nameščencem odvzamejo draginjske doklade, o-ziroma znižajo plače. Tudi direktnim upokojencem bodo znižane njihove pokojnine. S tem bo država znižala svoje tozadevne izdatke za 200 milijonov lir. Naslednji dan se je vršila druga seja ministrskega sveta. Sklepal je o ustanovitvi občinskih svetov, katerih člani bodo imenovani na predlog posameznih fašistovskih sindikatov. Razne občinske uprave bodo morale odpustiti gotovo števi lo uradnikov, ker bodo obsegi posameznih občin spremenjeni Pri poročilu pravosodnega ministra je ministrski svet sklenil, da se kazni za .politične zločine, ki so bili izvršeni v nacionalne svrhe, ne vpišejo v kazenske sezname. Svoja poročila so podali tudi ostali ministri. Ob tej priliki ponovno omenjamo osnutek odredbe za obvezno zavarovanje proti j etiki. Načrt je velikega socialnega pomena, če pomislimo, da bo zavarovana proti je-tiki skoro polovica vsega prebivalstva Italije. Ustanovljenih bo 200 do 300 zdravilišč, ki bodo mogla naenkrat sprejeti v zdravljenje 18.000 jetičnikov in 2000 od jetike okrevajočih ljudi. Bolnike bodo zdravili brezplačno in družine j etičnih delavcev bodo prejemale polovič no delavsko plačo kot posebno podporo. Vendar pa država pri vsem tem ne bo ničesar utrpela. Stroške, ki jih bo zahtevala ta borba proti j etiki in ki bodo znašali 300 milijonov lir na leto, bodo plačevali prizadeti slo ji sami na način, kot odrajtu-jejo na pr. svoje prispevke za bolniško blagajno. Uresničiti pa bo morala ta velikopotezni načrt Nacionalna blagajna za socialna zavarovanja. Jetika se je razpasla v poslednjih letih predvsem v krajih, ki so bili najbolj prizadeti od poslednje vojne. So to predvsem naši kraji. In če upoštevamo, da se pri nas popije največ alkoholnih pijač in pokadi največ tobaka, potem je razumi j i vo, da mrejo naši ljudje kar od kraja in da vsakega tretjega izmed nas pobere ravno bela kuga. V četrtek so se zbrali v rimski liktorski palači predsedniki fašistovskih konfederacij, ki tvorijo osrednji medsindikalni odbor. On. Turati, glavni tajnik fašistovske stranke, jim je sporočil, da je načelnik vlade odločil, da bodo dobivali oni delavci. ki bodo pozvani v službo fašistovske milice, kot nagrado tri četrtine svojega dnevnega zaslužka. Kot znano, je na poslednji seji tega odbora general Bazan v imenu poveljni-štva fašistovske milice zahteval, da se izplačuje onim delavcem nagrada v znesku dveh tretjin njihovega zaslužka, a so zastopniki delodajalcev proti temu ugovarjali, in je bilo končno sklenjeno, da bo o tem vprašanju odločil načelnik vlade. Glede vprašanja cen pa so na četrtkovem sestanku sklenili, da se bodo stalno nadzorovale le cene neobhodno potrebnih življenjskih potrebščin, cene drugih življenjskih potrebščin pa se bodo skušale le ustaliti. Tudi ta teden je prinesel nekaj novega v pogledu rimskega vprašanja. Fašistovska stranka je zavzela napram njemu svoje načelno stališče. Njeno uradno glasilo «Foglio d'Ordini», ki je izšlo v četrtek zvečer, je prineslo uvodnik, v katerem rea-sumira dosedanje zaključke polemike med vatikanskim .^"»asi-lom in drugim italijanskim ča sopisjem ter označa. kot smo dejali, stališče fašistovske stranke: «Rešitev rimskega vprašanja je težavna, toda ni nemogoča.» "20. septembra 1870. je itali janski kralj Viktor Emanuel vkorakal s svojo vojsko v Rim in ga proglasil za prestolnico Italije. S tem se je nehala papeževa država in njegova posvetna oblast: Porodilo se je rimsko vprašanje. Papež namreč do sedaj juridično še ni priznal svojih bivših dežel kot last italijanske države. Italijanska liberalna vlada je takrat sicer uvidela, da je treba papežu priznati y Italiji posebno immmitttiihaiinmuaM —»mg ZAVOD D..BOW(«A-FWini TBST VU f.PJUJ 2S TCLIMT4d-03 , _____11 n n i tUKURinf ft n f m rt iTJU* triu i r OIDRAVtJENje ZAJAMČENO V TBEM DN£M ' ra«njAv unmiiDJiMii iewHMns«TMUMC!7ji ir. KiiinroauttiiujniHJimiiiUMHiuniitii BERLITl-SCHOOL Trst, Via Fabio FiUi 23 - telef. 44-82 Pouk In prevodi v vseli jezikih.87i RYS ]e orlgioalao mazilo RYA KURJA OČESA § Dobiva se v vseh lekarnah« po znižani ceni L 3.— fMSttll SPOtlZA - Via Ter l. Piera 10 • Trst Zapomnite si! Ako hoćete prihraniti na stotine lir pri nakupu pohištva, tedaj je neobhodno potrebno, da se obrnete naravnost na VELIKO TOVARNO POHiŠTVA luksusnega in nav dnega z LASTNO ZALOGO G. BIECHER TRST - Via deli' tstria št. 73 - TRST Prodajajo se tudi posamezni kosi. 1037 Embalaže in točne pofii:jatvc na deielo. 1 Gospodinje!! Pri nakupu perila in manufakturnega blaga dajajte prcdno>t velikim skladiSćem' v Trstu, Via Genova štev. 21 (prej Campanile) MARIAACCERBOj kjer se služijo slovenske odjemalke že * toliko let. Bogati dohodi perila, plaina visokega 150, kotenine po 4*90. gobastih, damaskiranih brisač L 7^0, ham-burške volne L 3 50, nogavic in volnc-nln po najnižjih cenah. (1086) stališče. 31. maja 1871. je poslanska zbornica izglasovala takozvani garancijski zakon, v katerem pa si je napram sveti stolici pridržala nekatere pravice. Papež tudi tega zakona ni hotel pripoznati. V poznejši dobi so hoteli italijanski državniki rešiti to pereče vprašanje na eden ali drugi način. Uspelo jim ni. Sedaj pa se je oprijela rimskega vprašanja fašistovska vlada. Način, s katerim se jc načelo to vprašanje; je . lojalen na obe strani in namiguje na eventuelno ugodno rvfeitev 57-letnega spora. Včeraj se je vršila v glavnem mestu Sicilije proslava, posvečena manom italijanskega državnika Frana Crispija. Proslave se je udeležil tudi kralj. Fran Crispi je bil med glavnimi voditelji italijanskega preporoda. Uradno glasilo fašistovsko stranke pravi v svojem članku, posvečenem njegovemu spominu: «Danes ustanavlja fašizem novo sveto, idealno legijo svojih največjih predhodnikov, V katero ho jutri mesto Paler-mo zaznamovalo ime Frana Crispija.» INOZEMSTVO Skoro ves predpretekli teden je jugoslovenski skupščinski verifikacijski odbor skrbno reševal svojo nalogo: proučevanje veljavnosti pri posU^j'11 volitvah izvoljenih poslanskih mandatov. V torek pa se je sestala jugoslovenska nar. skupščina in verificirala od 315 izvoljenih mandatov 312. verifikacija dveh mandatov je bila odgodena, mandat Miloša Vuki-ćevića, sina ministrskega predsednika, pa ni l>il odobren, ker Vukićević še nima 30 let in torej po določilih jugosjovenske ustave ne more biti ic vol j en za poslanca. Verifikacijska debata se je končala v sredo, dan nato pa je jugoslovenska narodna skupščina volila svoje stalno predsedništvo. Izvoljen je bil za predsednika dosedanji začasni predsednik dr. Ninko Peric, bivši zunanji in prosvetni minister, s 199 glasovom proti 100; 13 poslancev ni glasovalo. Za podpredsednika sta bila izvoljena demokrat Marković in musliman dr. Ilrasnica, za tajnike Pušenjak, Popovir, dr. Stevčić in Valter. Jesensko zasedanje jugoslovenske narodno skupščine je bilo odgodeno za nekaj dni. Istega dne. v četrtek, je imel demokratski poslanski klub sejo, ki je trajala skoro ve-s dan in je bila zelo živahna. Načelnik demokratske stranke in njenega fKislanskega kluba Lj. Davidović je na tej seji podal ostavko na svoje mesto. Na seji je bil namreč zahteval, da se razčistijo odnošaji med demokratsko stranko in vlado, da IL •EDINOST* V Trsta, dne 23. oktobra 1§27. demokratski ministri podajo o-stavke in da o teh dveh njegovih zahtevah demokratski poslanski klub glasuje. Poslanci niso glasovali. Sklenili so pa, ko je Davidović demonstrativno zapustil sejo, da mu bodo izrazili zaupnico in ga prosili, naj umakne svojo ostavko. Naslednji dan je prejel stari voditelj demokratov nešteto udanostnih brzojavk, in minister Kumanu.-di je izjavil, da bodo demokratski ministri, če se izjalovi njihova akcija za izpolnitev vseh obveznosti. katere so radikali prevzeli ob vstopu demokratov v vlado, podali ostavko in se 11-klonili sklepom demokratski poslanskega kluba, ki jim je stavil glede tega ultimatum: Dne 25. oktobra se mora odloČiti, ali bodo radikali izpolnili prevzete obveznosti ali pa L- !o morali demokratski ministri podati ostavke na svoja mesta. Kljub temu pa Ljuba Davidović doslej še ni umaknil svoje ostavke. Spor med Jugoslavijo in Bolgarijo še vedno ni urejen. V Bolgariji je bilo sklicano z ozi-rom na proglasitev izjemnega stanja v dveh bolgarskih obmejnih krajih sobranje. V sobranju je ministrski predsednik Ljapčev v sredo izrazil obžalovanje radi atentatov makedonskih komitašev v Jugoslaviji. Jugoslovenski poslanik v Sofiji, je dejal LjapČev, je postopal zelo prijateljski. Povdaril pa je, da ogrožajo taka dejanja v največji meri interese bolgarskega naroda. Na bolgarski strani na-glašajo, da bo mogel biti spor rešen šele po povratku bolgarskega kralja Borisa v domo-*vmo. Povodom umora albanskega poslanika v Pragi Cena bega je nastala med evropskimi listi Časopisna polemika, ki pa je v poslednjem času ponehala. Francoski list- d orožjem, po odpustu, superarbitriju, vsled ran ali oboljenja v vojaški službi, ozirama brat po poli padlega za nacionalno stvar v goriotnenjenih okolščinah; u) zakonska aH legitimiran sin pohabljenega očeta in upokojenega vsled vojaške službe ali za nacionalno stvar V gorioznačenih okolščinah; v) nezakonski sin pripoznan od očeta brez legitimnih ofc*ok in u-pokojenega vsled vojaške službe ali nacionalne stvari v gorioznačenih okolščinah; z) brat po poli pohabljenega vojaka in upokojenega vsled vojaš-kes lužbe oziroma nacional, stvari v gorioznačenih okončinah. (Nadaljevanje sledi v četrtkovi številki «Edinosti».) K. fBfattitt - Dol: Zglasite se v Vaši občini, kjer so Vam dolžni napraviti tozadevno prošnjo na naborno komisijo, a opozarjamo Vas, da morate imeti predvojaški tečaj, drugače boste v najboljšem slučaju služil tri mesece več. Josip Makovec - »bolje: Posredovali smo, da pride do konkordata rekvizicij. Nadejamo se rešitve v kratkem. Tfefništve. Iz tržaškega življenja Trije samomorilni poskusi Včeraj predpoldne okoli 10. ure je neki vojak, dodeljen postaji golobov-pismonoš v Zavijah, našel kraj steze v bližini tamošnje smodnišnice mladega mo&kega, ki se je zvijal v bolečinah in bolestno hropel. Poleg njega je ležala steklenica. Vojak je takoj uganil, za kaj gre, namreč, da se je nesrečnik zastrupil. Zato je pohitel telefonirat rešilni postaji za pomoč. Kmalu potem je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je dognal, da se je nesrečnik zastrupil s so-litr. kislino; izpral mu je želodec in ga dal iiato prepeljati v mestno bolnišnico. Tam je bil kandidat spoznan za 31-letnega brusača Antona Brida, stanujočega v ulici Pozzacchera Št. 2. Pri njem so našli pismo, iz katerega je razvidno, da je nesrečnik storil obupni korak radi spora z ženo. Pismo, ki ga je naslovil na Ženo, je Brida zaključil tako-le: «če priđeš, me boš našla na pokopališču pri Sv. Ani.» Stanje nesrečnega brusača je obupno. — S samomorom je hotela včeraj rešiti uganko življenja tudi 21-letna dninarica Ana K., stanujoča v ulici Malcanton št. 15. Okoli poldne se je podala k Sv. Andreju ter tam izpila znatno količino oc-tove kisline. Njeno ječanje jo kmalu potem privabilo nekega mostnega stražnika, ki je, uvidevni, kaj se je zgodilo, telefoniral po zdravnika rešilne postaje. Ta je nesrečni mladenki izpral želodec in jo dal nato prepeljati v mestno bolniSnico. Njeno stanje jo sicer nevarno, a zdravniki upajo, da ne bo najhujšega. K.-eva je izjavila, da si je stregla po življenju radi brezposelnosti. — Predpreteklo noč okoli 24. ure se je 43-letna Candida Fortul, stanujoča v ljudskem prenočišču v ulici G. Gozzi, sprla na pomolu Bersaglieri s svojim ljubimcem, prem ogar jem Martinom Bressi-chem. Ni znano, kaj je dalo povod prepiru, zdi se pa, da so bili vzroki za Fortulovo dokaj kočljivi, kajti ženska se je hudo raz- vnela, in naposled jo dala duška svoji žalosti in jezi s tem, da je skočila v morje. Nenavadnemu prizoru je bil priča čuvaj kr. Javnih skladišč Marijan Grandis. Videč, da se ženska potaplja, je Grandis takoj skočil v vodo in spravil Fortulovo na varno. — Medtem so drugi obvestili o dogodku rešilno postajo. Zdravnik ki je kmalu po tem prihitel na lice mesta, je dal prepeljati Fortulovo v mestno bolnišnico, kjer si bo v par dneh opomogla, ako si ni nakopala nevarnega prehlada. Bresich je bil aretiran. Vesti z Goriškega GoriSke mestne vesti Ta pa Je znal. Na jako zvit način je izmaknil neki neznanec razprodajalki tobaka in poštnih ter uradnih pristoj-binskih znamk precej mastno vso-tico čez 800 lir. Bilo je to v četrtek. V prodajatoieo, ki leži v ulici Maz-zini šL 12 v bližini županstva je stopil mlad, nizek in dostojno oblečen gospod. Za vrati je pustil skoro novo kolo in se približal še mladi razprodajalki Tereziji vdovi Toth in jo naprosil, naj mu napravi za 800 lir administrativnih znamk, čefl da jih bo kupil. Medtem je rekel, da bo skočil do bližnjega županstva, kjer ima opravke. In res — med tem ko je bil odsoten, mu je vdova napravila zadostno levilo znamk. Kmalu nato se je vrnil ter se lotil preštevati znamke, Če se ni morda vdova kaj ušlla. Medtem pa so. prišli ljudje v prodajalno in vdova je pričela stre-či, te»m bolj, ker je on sam dejal, naj kar drugim postreže. Ko je tujec preštel znamke, je navidezno vse skupaj zaprl med zbirko kol-kovnih pol, jih zavite tako položil kraj sebe in dejal, da nima dovolj potrebnega denarja, naj pa razprodajalka hip počaka, da bo skočil do bližnje «Banca d'Italia», kjer bo zmenjal denar, medtem pa pusti kot garancijo, da se bo vrnil, svoje kolo. Odšel je s svojo advokatsko torbo pod pazduho. In ga ni bilo pol ure, pa še druge pol ure. Končno je vdova, ki se je že jela razburjati in .je nekaj slutila — odprla zavitek kolkovnih pol. Kako pa se je prestrašila, ko je našla vmes mesto znamk v vrednosti 800 lir — le kos časopisa. No pa se ji ni zdelo še tako hudo, ko je videla, da ji je tat pustil vsaj skoro novo kolo. Kaka pa so je začudila, ko je prišla kvestura in ji ga je odpeljala. Kolo, ki ga je tujec pustil v njeni prodajalni, je bilo namreč — ukradeno. In morala ga je vrniti lastniku. Tako da ji ni ostalo drugega kot — 800 lir zgube. Poseben poučni tečaj pri Uršn-linkah V zavodu pri Uršulinkah se prično drugi pondeljek, 7. novembra, poučni tečaji, in sicer: polletni vzgojni in gospodinjski tečaj, tečaj za vrezavanje in šiviljstvo po antropometrični Gentilije-vi metodi; tečaj za čipkarstvo in umetna dela. V gospodinjski tečaj se sprejemajo deklice od 16. leta dalje; v ostale tečaje pa vse tiste, ki so končale obvezno ljudsko šolo. Kdor hoče vedeti podrobnosti, naj se obrne na vodstvo zavoda od dne 24. do konca tega meseca, in sicer od 9. do 12. dopoldne in od 14. do 17. Istotako glede vpisovanja. Kolesar in korijera. Da je ni izkupil tako kot njegovo kolo, ki se je razbilo na drobne kose, se ima pač zahvaliti samo prisotnosti svojega duha. Vozil je namreč s svojim kolesom v polnem diru po ulici Coronini. Na vogalu, kjer se cepi ulica in zliva v ulico Pavi«, je priletel ob kori jero, ki je vozila iz Brd. Posledica tega je bila, da se je znašel na tleh, kolo pa popolnoma zdrobljeno. Potolkel se je precej močno po rokah in ostalih delih telesa. Piče se Pesanz Severin in je star 25 let. Padec ga je vendar toliko zdelal, da je moral dospeti Zeleni križ, kateri ga je odpeljal v bolnico. Zopet človeška lobanja. Nekaj posebnega je to, da so kar na več krajih skoro kar naenkrat našli več iz svetovne vojne pozabljenih kosti. Po večini se pri človeku najlažje ohrani lobanja, ki se še najbolj upira trohnenju. Te dni so namreč znova pri sti-kanju po neki podzemski jami v neki vasi pri Komnu našli človeško lobanjo. Orožniki, katerim sO najditelji to novico naznanili, so takoj preiskali okolico, če bi morda ne našli še kakih drugih človeških kosti. Pa niso našli ničesar. Strokovnjak, ki je pregledal lobanjo, je mnenja, da je lobanja bila 20-Ietnega mladeniča in da je Že več let izpostavljena vremenskim neprilikam. Iz tega je raz-» vidno, da je lobanja kakega v vojni padlega vojaka Pokopali so jo na vojaško pokopališče. Med fiahtOi Te dni je Roia Comelli, 25-let-na, iz Tolde, prišla v Gorico, da bi si poiskala dela. S seboj je prine«-sla 300 lir. „ Ker je imela v Gorici svojo ilahto — svaka Franca Ci-lentija namreč, sorojaka — se je napotila k njemu in mu izročila denar, on pa ji je obljubil, da bo skrbel za hrano in stanovanje. Lepo je šlo dalje, dokler je Roža de- lala in sadove svojega dela prinašala svojemu svaku. Zgodilo pa se je, da je imela poroditi in je morala v bolnico. In ni več mogla delati in tudi služila ni več. In ko se je vrnila k svojemu svaku, jo je ta lepo vrgel skozi vrata. Medtem pa je ona zvedela, da je svak v času, ko je bila ona v bolnišnici, pisal na njen dom v njenem imenu po pomoč. In res so mu poslali 300 lir, katere pa je on kratkomalo porabil. In radi tega se bo moral sedaj zagovarjati pred sodniki. Umrl je! Pisali smo pred dnevi o delavcu De Luca iz Renč, ki se je v ulici Camposanto pri delu ponesrečil. Sedaj je revež . podlegel nevarni rani, ki jo je pri padcu zadobil. Kod dobe karabinerji novo zastavo. Danes jo dobe v Ajdovščini, v nedeljo 13. nov. pa orožniki v Črnem vrhu in Godoviču. Odprte lekarne. Danes v nedeljo dne 22. oktobra bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden Contin, Corso Verdi št. 17; do ene ure popoldne pa lekarni Alesani, via Carducci št. 12 in Pontoni, via Rastello išt. 20. Bližajo se vsi Sveti. Goriški poteštat je zaukazal, da mora biti do 29. t. m. končano vsako morebitno popravljanje in postavljanje spomenikov na mestnem pokopališču, ker se bliža praznik, ki je posvečen spominu umrlih — in ko rnoaa biti pokopališče očiščeno vse nesnage. Po tem pretečenem roku se na pokopališču no bo smelo več delati in popravljati. Zaprli so ga. Orožniki so zaprli Jožefa Pav-letiča, 34-Ietnega, ki je bil pod stalnim nadzorstvom in stanuje v ulici S. Chiara 2. Izvršil je več goljufij ter je bil v bratskem anatom goljufije s Cijanom iz Ajdovščine, ki so ga zaprii v zvezi z roparskim umorom vdove Bratina na Cesti. Smrtna nesreča Ženske današnjega časa se lotevajo najrazličnejših opravil, katera so prej izvrševali le moški. Posebno na športnem polju slede v vsakei|= oziru moškim. Tako se je učila 24-letna Marija IGlesisch v streljanju z revolverjem. Ko se je v soboto dopoldne vežbala z nekim Karlom Vidrichem ponovno v strelskih vajah z revolverjem, jo je na nek čuden, nepojasnjen način zadela krogla v prsa ter ip na rani umrla. Ker sta dekle in Vi jen oče inž. Glesslch jako poanani osebi v mestu, je nenadna tragična smrt vzbudila silno zanimanje in prepolno domnev med prebivalstvom. SV. LUCIJA OB SOČI Običajni Jesenski semenj, ki bi se moral ^iti pri Sv. Luciji dne 30. oktobra, se letos radi misijona prenese na nastopno nedeljo ti. novembra t. 1. PODKRAJ Prefekturni komisar, ki je nadomestil v naši vasi bivšega poie-šlata, je pričel z akcijo za pobiranje prispevkov, ki naj bi se po-rab:li za nabavo zastave, katera bi so poklonila tukajšnjim orožnikom. AJDOVŠČINA Lačen tat. Zadnje čase je prihajalo ajdovskim orožnikom več pritožb od strani različnih gostilničarjev in trgovcev, da opažajo raznovrstne tatvine, ki pa niso nikdar pomenile velikih izgub. Orožniki so iskali, kje bi našli tatu, ki se je večinoma spravljal nad jedila. In so zaprli nekega Franca Brec-lja iz Ajdovščine, starega baje 24 let, po poklicu čevljarja, ki 'je brez dela. Kmalu je Brecelj priznal, da je on tat. Povedal je tudi komu in kaj je ukradel. Kradel pa da je, ker ni imel kaj jesti in ker je bil vrh tega še lačen. Zato se je, kot smo omenili, spravljal večinoma le nad jedila. Ivanu Fur-lanu iz Lokavca je pokradel malo kave, mleka, sira, kruha, vsega skupaj v vrednosti kakih 20 lir. Znanemu krčmarju GusteljnU Cunti je po noči ukradel nekaj kruha in mleka, čeprav Cunta nima mlekarne in ne vodnjaka, pač pa le dobro vino; nekomu je pobral 10 lir« ki jih je hranil na o-mari v kuhinji; Francu Slokarju in Ivanu Zornu iz Lokavca zopet nekaj kruha in sladkorja. Nekoč •• je po noči priplazil lačen v stanovanje Ivana Škerla. Kako se je razveselil, ko je načel na mizi pripravljeno večerjo za gospodarja, ki se še ni bil vrnil domov. Ena dve — pa je £e izginila ▼ njegov lačni želodec. Ko jo je mislil po* pihati, je trčil na vratih ob gospo« darja, ki se je vračal domov. P te ga ni spoznal. Gospodar je moral brez večerje spat, brezposelni Čem Ijar pa je z zadovoijstvom tlstlj noč zaspal. — Zaprli so ga in g* naznanili sodnijski oblasti. CERKNO Te dni je pogorel tu kmet J*. kob Bevk, kateremu je ogenj na/J pravil precejšnjo Škodo. Če bi ne bili tako pridno krotili ognja, bi bi bila Škoda ogromna, kajti v ne-» varnosti je bilo tudi kakih 7 dru-» gih hl£. Moramo pa se zahvaliti ognje-gascam in miličarjem, ker so jako pi^dno delali. Ravno tako tudi 2: polku gorske artiljerije, kateri je sedaj v Cerknem in je mnogo pri pomogel, da se ]e ogenj naglo u-> krotil. Ogenj je bil tako v pol ure pogažen in nevarnost odvrnjena. IDRIJA Ker je nameraval prekoračiti mejo in iti iskat dela v Jugoslavijo, je bil od idrijskega sodnika kazno^ van Leopold Bačna s G mesevi zapora de dva druga. Pisali smo svoj čas, in sicer precej netočno, ker nismo mogli dobiti natančnih podatkov, o Petru Celiku iz Cerknega, ki da se je baje postavil po robu javnim organom. Sedaj je Čelik moral pred sodnijo v Idriji, kjer je njegov zagovornik predlagal t? prič, ki bi pričale zanj. Izmed teh še^ stih pa je drž. pravdnik zahteval, naj se dve obtožita in privede ta na zatožno klop. Sodnik je ugodil njegovi želji. Zato bodo vse skupaj sodili drugič. STRMEC POD LOGOM POD MANGARTOM Jesen je letos pri v pravem pomenu besede lepa. i ivič že zaradi lepega vremena, v katerem je le redkokdaj zakrila kaka meglica veličastni Mangartov vrh nad nami, in na r'rugi strani glavo njegovega soseda Jalovca; drugič pa predvsem zato, ker se je tudi le^ to-nji pridelek naše visoke v gore postavljene vasice je krompir, «čompe». Jesen se je tako zelo izkazala z obilnim pridelkom naših «čomp». Medtem ko moški iz na£e vasi dobijo delo v rudniku v Kajb-lju, se ženske pečajo doma z našim bornim poljedelstvom, predvsem s sajenjem krompirja. Na ta način pomikamo dneve našega življenja naprej. Zelo veseli smo bili tudi naših fantov letnika 1907, ki so se vrnili zopet domov. Totla s tem veseljem je tudi združeno iNi predno so odSli k vojakom, zaposleni v rajbeljskem rudniku. Ka so se vrnili, pa jih uprava rudnika noče vzeti več v delo. Potrebno bi bilo, da bi se tudi ta stvar uredila in bi naši fantje, ko bi sa "vrnili od vojaščine, zopet lahko stopili v delo, kot je bilo to takrat^ ko je bil rudnik Še pod državno upravo. Delavski sindikat v Haib-Iju naj bi sporazumno z upravo rudnika to vprašanje rešil na kak povoljen način. S tem, da fantje >>oiteno zadostijo svoji državljanski dolžnosti ter služijo kot fantje državi, pač ne zagreše nič hudega. Prosimo sindikat, naj bi to dopovedal rudniškemu podjetju! Znanost injimetnost S književnega trga. Književno podjetje »GoriSka ma-tica» bo izdala prihodnje leto v desetič svoje knjige. Vabi svoje dosedanje naročnike ter posebno pa nove na naročbo sledečih knjig za prihodnje leto: 1) Koledar, slavnostna številka ob desetletnici, z novelami in Črticami Verge, Capuanija, Grazio Deledde in drugih italijanskih pisateljev opisujočih italijansko kmečko življenje. 2) Dr. Bačar: Zdravje in bolezen v domači h izd, III. zvezek, nov zvezek k nameravani zdravstveni domači knjižnici vsakega našega doma, ki bo obstojala iz šestih zvezkov. 3) Janko Furlan: Danska in 7"ancL Zy nlovina iz življenja milega danskega naroda v boju in zmagi za gospodarsko bodočnost in srečo malega danskega kmeta. 4) Vladislav Stanislav Reymond: »Pravica«, povest je iz življenja in trpljenja poljske kmečke gmajne. Pisatelj je svetovno znan in je nositelj Noblove nagrade. 5) Pripovedke zgodovinskega in prirodoslovnega značaja. Dve neobvezni knjigi. 6) France Bevk: črni bratje in sestre, roman iz štirinajstega stoletja. Silna, močna knjiga. Knjiga ne bo za ljudi slabih živcev ter tudi ne za one, ki trpe na hudih sanjah in strahu pred strahovi. Verna sestra «Krvavih jezdecev«. 7) Just Ušaj: Kmečko branje. Obširna čitanka za vse panoge kmečkega gospodarstva. Neke vrste kmečki brevir, svetovalec vea-» kega razumnega kmeta._ BORZNA POROČILA Amsterdam 733-739, Belgija 252.50-256.50, Francija 71.70-72, London 88.02-89.22, New York 1824-18.30. Curih 351.85-353.05, Španija 312-318, Atene 24.25-24-75, Berlin 433.50-43950, Bukareftt 11.22*-11.62H, Praga 54.10-54.40, Ogrska 317-323, Dunaj 255.30-2ffl.30. Uradna cena zlata (21. 10) 352.55; vojnoodSkodn. obveznice 71.85. \ V Trstu, dne 23. oktobra 1927- tEDINOST* m. Gospodarstvo SEMENSKI KROMPIR Kakor lanskega leta, bo Tržaška kmetijska družba tudi letos skrbela za uvoz inozemskega krompirja za seme. Ker pa je vlada dovolila uvoz semenskega krompirja le iz Nemčije, Holandske in Angleške, vabimo kmetijske zadruge in posamezne kmetovalce, da že sedaj določijo količino, ki jo nameravajo naročiti, ker se bo naročilo le toliko blaga, kolikor bo pred-znamovanega. Iz Jugoslavije je za letos uvoz k-<^npirja za seme prepovedan. Semenska rž In pšenica Opozarjamo kmetovalce, ki si želijo svoj pridelek izboljšati s zamenjavo inozemskih semen, da imamo na razpolago še nekaj semena pšenice in rži naročenih iz Nemčije, in sicer: Semensko rž «Petkuster Saat-roggen», katera fclasom opisa u-speva zelo dobro v vsakih, tudi revnih tleh, bodisi na težki ilovnati ali laliki peščeni zemlji, ter Semensko pšenico «Square head Kolben», ozimna, katera prenese tudi najostreišo zimo in obrodi v Nemčiji celo do 5000 kg po ha. Glasom opisa zavoda, od katerega smo dobili to seme, se je ta vrsta pšenice obnesla tudi tam, kjer druge vrste niso uspele. Priporočam« našian kmetovalcem, da poskušajo z manjšimi množinami. Umetna gnojila Sprejemamo naročila za vagon-ske pošiljatve superiosfata, kalijeve soli in amonijevega sulfata. ihomasovo žlindro smo letošnjo zalogo že razprodali in imamo le še za na drobro razprodajo. Kmetijske stroje in orodje. Tudi letos smo prijeli novo zalogo plamoreznic, plugov, bran, mlečnih posnemalnikov, transportne vrče za mleko itd. Stroje katerih nimamo v zalogi, lahko naročimo po želji stranke. Za morebitne informacije ali kakršnakoli gospodarska navodila se lahko obrnete na urad Tržaške kmetijske dražbe v Trstu ul. Torre bianca 19, tel. 44-39. Ali sms pisatelj o suojih delili naslikat! žive ljudi? To vprašanje ni tako brezpomembno. Podpisani sem občutil to posebno živo. Doižile so me (nepoklicane osebe sicer) ponovno in ponovno, da sem v svojih delih naslikal ljudi, ki še žive. telo za «Jakca in za njegovo ljubezen« so Že iztaknili žive tipe in so mi jih z očitkom servirali, seveda vselej tisti ljudje, ki niso prizadeti in ki se strahovito bojć, da bi bili lahko v bodoče prizadeti. Zadnjič me je neha ženica ustavila na cesti. «Vi, gospod,» mi je dejala, «ali ste me res opisali v neki knjigi?» Jaz se prav res ne spominjam; morda, da jc bil v resnici opisan tak slučaj, ki se je usodno strinjal z njenim življenjem, ali ne njenega obraza nisem opisal, ne njenega imena o-menil. «Neka gospodična mi je pravila«, je dejala. Tista gespodič-na je res hvale vredna, da pazno čita moje povesti, za kar sem ji gotovo hvaležen, a je ob enem tudi obsodbe potrebna, če jih bere z^olj tako, kot posluša žensko obrekovanje in zgolj radi tega, da opozarja ljudi, kaj se je o njih reklo ali zapisalo. Praga gospodična, če brskam po romanih, bom stokrat našel vaš obraz in vendar ni rečeno, da je Strindberg, Zola ali Peladan narisal ravno vas, ampak vrsto ljudi, med katere spadate tudi vi, ki imate svoje sestre v in-irigantstvu tudi na Francoskem in na Švedskem. Mene sicer take besede ne zganejo, nerodno je samo, da imajo človeka za nekakega obrekovalca, kar pa ni; to bomo pozneje videli. Menda sem že nekje napisal sledeče Strindbergove besede: «o najnižji ceni pri Ant. Križaju v Ajdovščini. 1393 GLASOVIRJE, harmonije, orgije itd. popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Gorica, Piazza Vitioria 16, IL_1453 FOTOGRAFIČNI atelje (nasproti Teatro Nazionale) Fratelli Longo, Trst, Viale XX Settembre 59. Specijaliteta za otroke. Povečanja. Posnetki v naravi. (1142) ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Polonio 5, Trst. 1452 PRISTNI čebelni vosek plačuje J. Pavie-tič. Št. Peter pri Gorici št. 101. po najvišjih cenah. STABIUMENTO musicale «Giuseppe Verdi«. Via Imbriam 18, vogal Carducci. Muzikalije, godala, orkester, violine itd. 1024 ČEVLJARNICA «Buon operaio». Trst, Riborgo 31. Velika izbera čevljev. Nizke cene. 1022 TOVARNA pohištva, furlanska, z zalogo v Trstu, Via Ginnastica 21. Poročne sobe, obedne sobe, sobane, kuhinje in posa-mezrn kosi. Cene zmerne. Plačevanje na obroke. 1073 BRIVSKEGA pomočnika ali poldelavra sprejmem takoj kot samostojnega za pedrttfaico, Ivančtč Izidor, brivec, Ka-aaL W03 GOSTILNA zraven sodnije, s toči nad 150hl vina, se proda radi družinskih razmer za polovično ceno. Natančnejša po-jasnOa daje županstvo v Štanjelu. 1461. HIŠA s pritiklinami (vrtom tn gozdičem) se proda v Sežani. Jako pripravna za letovišče, v kraju zavarovanem proti burji. Pojasnila daje Ivan Kocjan v 2ir-jah št 1, pri Sežani. 1463 GOSTILNA z dekretom bara, za razpe-čavanje močnih alkoholnih pijač, vrt, meblirano stanovanje, z nizko najemnino, se proda radi odhoda. Cena po dogovoru. Posredovalci izključeni. Via Scuole nuove 8 od 10. do 14. 1464 KINO »IDEAL* . Opčine. Danes od 16. naprej «Skokot v solncu», roman v petih delih. V vlogah Livio Pavanelli m Elena Lunda. - Izredna prilika v pondeljek in torek od 17.30 naprej: Elitni program s superfilmom * Plamendramo v štirih dejanjih, s svetovnoznano Pola Negri. V fl fl f Socie ta Ligure Lombarda, H V M 4 Trst, Piazza Scorcola 3, Te lefon 32-37 je najboljši po moči, trajanju in izdatnosti. 1443 LDLALNICA - pralnica oblek in penila. Delo točno. Via Xydias 4, Cirillo. 1027 DEČEK, star 14 let, z ljudskošolsko izobrazbo, zdrav in krepak, želi vstopiti kot vajenec v kako trgovino, najraje špece-rijo, v mestu ali na deželi. Naslov: Beze-->U Ivana, trgovka v Idriji, 1426 ŠOFER išče službe pod šifro «Zanealjiv». Pisma poslati na goriško upravo. 1445 HIŠA sredi Postojne, pripravna -za obrtnika ali za vino toč, se proda. Istotam dvevprežen voziček. Več pove lastnik, Postojna 172. 1446 ŠOFERSKA šola v Dutovljah in Sežani. Henrik Filipčič, mehanik. 1447 KLAVIR, znamka «Scbnabel», dobro o-hranjen, se proda ugodno radi selitve. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1450 KMEČKA družina za polovični pridelek se išče. Posestvo obstoji iz vinogradov, njiv, travnikov, gozda, 9kupaj 14 ha. Pojasnila daje Rudolf Tavčar, Ivanji-grad, p. Komen (Comeno). 1451 PAZITE J Najboljše, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Carducci 36. 1158 ISACCO ABINUM, velika delavnica, vatirane odeje, žimnice in vzmeti. Trst, via S. Maurizio 7. 1239 Velika partija pletenin, nogavic, sukna za moške obleke, pogrinjal, izdelanega perila in na meter, crepe de chine, bombaža za odeje, fuštanja i. t. d. Največja izbera. Najnižje cene. FONDACO <«» D! COPElilEHZA Trst — Via Genova 21 A 1 e Ž POTREBŠČINE kovače, mehanike In mizarje V pondeljek 24. oktobra 1927 m bo razprodajalo sledeče blago v skladišču manufaktur št. 5 Trst, Via S- Lazzaro fttev. 5 10.000 tn fuštanja .Lucfa" . po L 2*90 m 5.000 . fuStanja „Vittofia- . , 3 40 . 2.000 . flanelona za molke srajce...... , 5.30 • Lavvn-tenis, visok 75 cent. v vseh barvah . , 1.90 . Lavvn-tenis, \isok 80 cent. v vseh barvah . , 2.40 » Lawn-tenis, .Pirenef 86 c. . . 5*30 . Pogrinjala, p o 1 volnena 140X190. • • . 14 20 Pogrinjal«,volnena 140X190 , 41-50 Pogrinjala, . 140X240 .145-— Belo platno za rjuhe, visoko 150 cent. . . po L 4*70 m Madapolan, vis. 80 c. ,Extra' po L 2*20 . Nogavice, moške in Ženske, srajce, robe) PoMbne cane za raiprodajalc«. Obiščite nas, predno zapravite vaš denar! J Trst — Via San Lazzaro štev. 5 m« ■amo prt PELLER. KAHAN & C. d. z o. z. Trst. Vin S, Mlcot* it. « Laataa skladišča v prosti loki. TOVARNA RKMSCMfilD • NEitfUA Tvrdka G. Struchel Succ.Trst Via Mazzlftl m — via S. Catarlna 7 NAJNIŽJE CENE! ZAJAMČENO BLAGO! Volneno sukno, barSuoi, Peluchas, Karmkul, Aairaban, svilenine, koiubo-vfne, zavese, preproge, volnene pogrinjala, predposteljniki, perilo, volnene In bombaZaste pletenine, nogavice, rokavice, PnU'owers, Gilets, šerpe, SaH, čipke, pasi; gumbi In drobnarije. 1081 STROKOVNA. ŠOLA ZA UMETNOST ČESANJA IN NEGOVANJA LEPOTE pod vodstvom profesorja dunajske In pari&ke akademije FERDINANDA PEROUTKA Popoln pouk za oba spola vseh predmetov potrebnih za izvrševanje lastiljarske ga poklica, negovanja rok In masiranja obraza. Dnevni in veCerni tečaji za začetnike in v poklicu že izvežbane. Posamezne lekcije. Število gojencev Je oaaaejeiao ODPRETJB TEČAJEV V TOREK, 8. NOVEMBRA 1927. RAVNATELJSTVO ŠOLE v TRSTU - Corso Vite. Em. Ul it. 31/1, tel. 17-92 daje potrebna pojasnila ustmeno aH pismeno in sprejema vpisovanja. TVRDKA UflNKLER. CORSO VITT. EM, III = TRST = nudi največjo Izbero ženskih zimskih PLAŠČEV Vzorci od L 80* naprej | IIIHMimillBIIMillllMIlHBlimiBBIIU SIRUP PAG LIANO prof. GIROLAMO PAGLIANO Firenze, Via Pandolfini šk 18 Najboljše odvajalno sredstvo. Obvaruje in odpravi takoj influenco. Izborno čistilno sredstvo za kri, čisti čreva, ozdravi telesni zapor. — Sloves, ki ga uživa tn sirup 2e nad 30 let, jamči za njegovo Izdatnost. — Varujte se po nare d b I __PODLISTEK_ trni lovec Zgodovinski roman Iz kanadsko prošlosti (27) Spisal Jame« Oliver Curwood Prevel France Magajna. »Pa tisti človek, ki mu pravijo Crni lovec in s katerim se David, tako tesno pajdaši, je, kakor čujem, tudi Anglež, ki prebije mnogo svojega časa med njimi ?» «Da,» je rekla Anica. Le s težavo je spregovorila to besedico. Obrnila sta se in luči dvorca so jima s k ari mesečino medlo sijale nasproti. Bigot je pogledal doli na lepo glavico, ki je bila tako blizu njegove rame. Ne da bi Anica kaj slutila, se je nalahko skloni! in ae rahlo dotaknil z ustnicami njenih svetličnih se las. alzdajstvo — in zato potrebujem ob svoji strani mlade moči in poštenosti V Davidu je vse to in Vi ga boste podžigali k vztrajnosti^ je rekel. «On je eden izmed ti«tih, ki ne prodajo svoje dude In na kupSujejo z življenjem domovine, in ker je tak, za kakršnega ga smatrate, bo žel zaupanje, ki bo pomenjalo zanj čast in čast tudi za Vas, kajti baš zavoljo Vas i-mam vanj neomejeno vero.» «Ne bova je izdala, nego če ojačala, gospod!» Bigot se ji je smehljal in smehljala se je tudi ona od same radosti, ki je bila v njenem srcu, saj na Bigotovem obrazu ni opazila drugo kot odkritosrčnost, nežnost in čast, o kateri je s tako spoštlji-vostjo govoril. «Vi ste najkrasnejSa cvetlica, kar sem jih še videl na tem svetuj je rekel in celo sedaj je spoštovanje zvenelo v njegovem glasu. «David sme biti ponosnejši na Vas kot Ludovik na svoje kraljestvo 1» Za korak je dHstopil od nje in ločeno sta stopala proti dvorcu, dokler nista dospela do eence dvorca, kjer mu je Anica Želela lahko noč. Bigot se je kakor dvorjan globoko priklonil in ostal. Komaj se je pa obrnil proti trati, se mtu je obličje spremenilo. Vse ono, kar je zadrževal v sebi, kar je s silo obvladoval in krotil X tistih trenutkih, ko mu je kri divjala po žilah kot ognjeni tok, se mu je sedaj prikazai j na obrazu. Tam, kjer je ob Aničini navzočnosti trepetala plemenita nežnost, je zda) gorel ogenj strasti in zmagoslavja, ki ga je vsega izpre-menil. Nikdar Še ni lepota in nedolžnost tako vzdramila zlih želja v duši, ki je že brozgala po najnižjih globinah pohote in zapeljava-nja. Zdaj se je prvič v njegovem življenju porodila osupljiva resnica, da ga je usoda končno le ujela v nepremagljivo past — da bi za Anico St. Denis žrtvoval ne samo naklonjenosti in bogastva, temveč vse, kar mu je neomejena moč kralja in gospe Pompadur dala v roke. Ko ga je Vaudreuil videl prihajati skozi mesečino in mu je šel nasproti, je Bigotov obraz Šo vedno nosil znake zmagovitega veselja. «No, kaj boste zdaj rekli o mojih očeh in moji paznosti?» je vprašal s svojim gladkim, opolzlim in prešernim glasom. «Krasna mesečna noč, lepo dekle — in priložnosti Kaj hoče človek več, celo Vi, Bigot!« , . Nadzornik ovi prsti so krčevito zagrabili za mehkužno meso Vau-drculove lakti. , »Hvala Bogu, da sto jo opazili, ko se je izmuznila po stopnicah!» je vzkliknil s pritajenim glasom. «VaudreuiJ, nocoj Vam obljubljam, da bo guvernerstvo Vaše tako gotovo, kakor je gotovo, da je Anica St. Denis moja!» Neizsleden smehljaj na Vau-dreuilovem zabuhlem obrazu se ni izpremenil. «Torej se je zgodilo?« ^Zgodilo se je, kakor ste napovedali! Tesno pri meni je bila in njena roka je počivala v moji! Moral senk se boriti kot tiger, da je nisem objel. Ako bi to storil, bi jo izgubil. Tako je pa moja! Zaupa mi; veruje. Slike, ki sem jih ji bil naslikal, so jo spravile v ogenj! Drugega ni treba zdaj kot poslati tistega mladega divjeka v Quebec, ga tam povišati in potem...» «Tako je,» je pritrdil Vaudreuil. •Druge poti ni. In to mora temeljito izvršiti Ie spreten in pretkan možT» in globoko se je priKlonil poklonu, ki ga je s temi besedami dal sebi, , IV. «EDINOST» V Trstu, dne 23. oktobra 1927. Razne zanimivosti Novi davek na Francoskem Pavel Ancel je hotel živeti na račun sodržavljanov, ki niso bili tako prebrisani kakor on. Hodil je po podeželskih mestih, predstavljal se kot vladni uradnik, postavljal v tem ali onem stanovanju svoj radio aparat, postavil se nato pred zakonski par, ki je bival v stanovanju in izjavil, da je prišel po davek na zakonce, ki niso cerkveno poročeni. Da je zakonce Še bolj omamil kot odposlanec davčne oblasti, je govoril brezžično sko zi svoj aparat s svojim davčnim predstojnikom, prosil ga za popust in po daljnem govoru naznanil zakonskima, da so bile njegove prožnje brezuspešne in da morata plačati 4000 frankov novega davka. Seveda je večina plačala zahtevano vsoto, ker se je bala, da bi ta narastla z obrestmi in globami. Ljudje so pa začeli govoriti o novem davku, o tem je zvedela tudi policija, ki se ji je pa kmalu posrečilo prijeti prometnega sleparja in izumitelja popolnoma novega davka. Amerikanska zakonodaja. Sodnija v Los Angelesu (Kalifornija, Zed. države) je pred kratkim obsodila ločeno gospo Daisy Lorentzen, da mora plačevati svojemu bivšemu možu po deset funtov šterlingov na mesec. Ta razsodba temelji na kalifornski zakonodaji, po kateri mora plačevati žena svo emu ločenemu možu mesečne prispevke za vzdrževalnino, ako so njeni dohodki višji od onih njenega moža. To naziranje tamošnjih sodnij jo popolnoma v skladu z mnenjem amerikanskih ženskih udruženj. Najl.rž ne bo več pasel V mali vasici v bližini liromber-ga (Poljska Sležija) je pasel va-ščanom ovce star pastir. Vsi svojci so mu biii umrli, le o sinu, ki se je bil že pred več leti izselil v Ze-dinjeno države Severne Amerike, ni vedel, ali še živi, ali je mrtev. Te dneve je pa povabil župan pastirja v županstvo in mu naznanil žalostno vest, da je njegov sin umrl v Ameriki, in veselo vest. da mu je zapustil pet milijonov dolarjev. Kdor drugim sredo prerokuje V Turinu in sicer v ulici Mana Vittoria je živela v neki podstrešni sobici Albertina Galva-gno že trideset let. Te dneve ji je gospodar odpovedal sobo to pa iz higijeničnih ozirov, ker je bilo v njej nakopičene le preveč nesnage. Galvag-no se je protivila izgonu in se obrnila na pomoč v tej zadevi na Dobrodelno udruženje, od katerega je dobivala že dvajset let redno mesečno jKHiporo v znesku desetih lir. Odposlanci te^a društva so šli v stanovanje, kjer je prebivala Galvagn-o, da se prepričajo o resničnosti gospodarjeve trditve. Gospodar ni nikakor pretiraval. V sobi je bilo toliko nesnage, da so odposlanci skoraj omedleli. Sredi cunj, praznili steklenic« plesnivih krušnih skorij so dobili tudi bankovce in teh je bilo za eno vrečo. Gal-vagno je trdila, da je denar prislužila s tem, da je drugim prerokovala srečo. Pri čiščenju se je dobila tudi hranilna knjižica z vlogo 40 tisoč lir. Odposlanci so prenesli denar v vreči na neko banko, kjer se bo najprej .vreča in njena vsebina temeljito razkužila in nato preštela zaloga bankovcev. Mestna policija se pa trudi, da izčisti podstrešno sobo, kar se ji pa ne bo tako kmalu posrečilo. Iz plemiških krogov Prihodnji teden se poroči 62-letna sestra bivšega nemškega cesarja Viljema, princesinja Viktorija Schaumburg-Lippe s tri in dvajsetletnim Rusom A-leksandrom Sovbkovom. Ženin je bil častnik pri belih gardistih, pozneje je nastopal kot plesalec v Parizu, na Dunaju, na Rivieri. Pri tenisu sta se spoznala on in princesinja, ki se je zaljubila črez ušesa v slokegra in prožnega Rusa. obdarovala ga z dragocenostmi z denarjem in sklenila, da ga vzame. Teg# ali nobenega, si je rekla in bila vsa srečna, da je Rus privolil v ženitev. Koliko stane blisk Močan blisk razvija ob času nevihte približno 800 kiiovatnih ur siie in bi stal po obstoječem ceniku stockholmske elektrarne približno 240 švedskih kron (približno 950 lir). To je ugotovil švedski učenjak in strokovnjak za nevihte in bliske dr. Stenquist, ki ob enem tudi priporoča, naj bi ljudstvo ob nevihtah ne uporabljalo telefona. Nesmrtni ki francoske akademije Finančna komisija francoskega parlamenta se je pri posvetovanju o proračunu spomnila tudi štiridesetih nesmrtnikov /rancoske akademije in jim po- trojila njihove dosedanje mesečne dohodke, ki so znašali le sto frankov. Poleg teg-a dobe odslej nesmrtniki (po večini pisatelji) odškodnino v znesku 25 frankov za vsako sejo, katere se udeležijo. S tem ukrepom se je marsikateremu članu prej o-menjene štiridesetorice izboljša položaj, kajti marsikateri ne-smrtnik Je vkljub svojim zaslugam za narod v tej ali oni stroki stradal. Zločini na Angleškem. Ugotovilo se je, da je na Angleškem vedno manj zločinov Leta 1926. je bilo za 882 man, obsodb kakor eno leto prej t. j leta 1925. in 3479 manj kakor v letu 1924. Kot glavni vzroki ponehanja zločinov se navajajo: uvedba pogojne kazni, večje u-poštevanje duševne manj vrednosti. ugodno posledice vzgoje po jetnišnicah in skrb za odpuščene kaznjence. Ker so se protivili poroki V vasi Meszagoly na Poljskem je umoril tridesetletni kmečki sin Zagelovic svojega očeta in svojo mater, ker sta se protivila njegovi poroki z neko revno deklico. — Mlada Egip-čanka v Kairi je iz maščevanja, da se je njena družina protivila njeni poroki, zastrupila dve sestri in štiri brate z arzenikom Usula jim je strupa v jed in samo ena sestra ni bila takoj mrtva. Zverinska vrtnarica Pred pariško poroto se je vršila razprava zoper 471etno o-troško vrtnarico Bouvier. Nadzorovala je neki otroški dom in trpinčila malčke, ki so bili izročeni njeni oskrbi. Razprava je odkrila strahovite podrobnosti. Vse otroke brez razlike je mučila, privezovala jih je k drevesom, bičala jih do krve, ščipala z razbeljenimi kleščami in potapljala jih. v gnojnico. Neki mali deklici je odtrgala prst, načela ji z nožem jezik in ji iz-vinila roko. Obsojena je bila na 15 let prisilnega dela. Občinstvo je bilo tako razkačeno na obtoženko, da jo je hotelo linča-ti v razpravni dvorani, kar so komaj preprečili justični vojaki. Iz knežje palače v ubožnico V miskolški ubožnici je umrla te dneve grofica Gothard Kun v 62. letu. Bila je hči sed-mograškega veleposestnika Ivana Barcsay-a. potomca sedmo-graške knežje rodbine Akuzija Barcsava. Uživala je najboljšo ^vzgojo in bila učenka slavnega skladatelja Frana 'Liszta. Bila je lepa in mlada in noben ženin ni bil dovolj dober zanjo. Poročila se je z že priletnim grofom Kunom, a se je kmalu skesala in se poročila, ko se je bila ločila od prvega moža, s huzarskim častnikom Ludvikom Gencsi-cem. Grof Gothard Kun je kupil svoji ločeni ženi grajščino. Potem je pa prišel preobrat. Grof Kun je umrl, oče je izgubil vse premoženje, njen drugi mož se je zadolževal bolj in bolj, grad se je prodal in njen sin se je u-strelil. Njena hči je vzela učitelja in živi še sedaj v zasedenem ozemlju. Ko miš ubo^a je zapustila nekdanja grofica Sed-mograško, živela nekaj časa pri prijateljicah, dokler ni zaprosila miskolško ubožnico za sprejem. Od vsega svojega bogastva in od vseh svojih mladinskih spominov si je ohranila samo še pečatni prstan, ki ji ga ie daroval na očetovem gradu nadvojvoda Jožef Habsburški. Huda žena Policija je zaprla v St. Denisu (Francija) žensko, ki je zadavila deset mesecev starega o-troka svoje hišne gospodinje, s katero se je bila malo prej sprla. Morilka je priznala svoj zločin možu, ki je nato naznanil svojo ženo policiji. Romantično je Sla v smrt V hotelu Santa Lucia v Neapo-Iju so dobili baronico Apoloni jo Marhart iz Berlina mrtvo v postelji. Devet in trideset let stara gospa, ki je slovela svoje dni kot krasotica, je šla sama v smrt. O-blekla si je bila svojo najlepšo in najdragocenejšo obleko in legla, izpivši strup veronal, v posteljo. Za svoj pogreb je zapustila 2000 mark in pismo s prošnjo, naj bi se s svilenim trakom zavezani zavojček položil k njej v grob. Policija je odprla zavojček in dobila v njem fotografije tenorja Benjamina Giglisa. Moža išče Po amerikanskih in inozemskih listih kroži sledeča vest: Gospodična A del a Borges je u-stanovila, preselivši se iz Am- sterdama v Ameriko nekak hotel za družine. Hotel je bil pre cej dobro obiskovan. Nekega dne se pa pojavijo pri gospodični redarji in ji povedo, da t\ploh ona ne more biti lastni ca, ker dovoljuje postava hotele edino le poročenim ženam. Na-s^etovali so žalostni gospodič nf Borges, naj se poroči tako-le n\ videz. Neki bdvetnik ji je tu/ii v resnici priskrbel mornarja Maksa, ki je obljubil, da jo poroči, toda deset dolarjev od škodnine mu morajo dati. Ade le in Maks sta se poročila, policija je dala nato Adeli dovoljenje za hotel, Maks je po poroki šel z ladjo zopet po svetu in se ni nikdar več prikazal Precej premožna se je črez le ta vrnila Adele zopet v svojo domovino. Zaljubila se je v Fer-nanda Monsoerja in ga poročila. Na Maksa ni niti mislila več. Z vso zadevo se je pozneje začela baviti sodnija in seda, išče Adele po časopisih svojega prvega moža, Maksa, čigar priimka pa ne ve povedati, samo zato, da bi se po vseh pravilih ločila od njega. Če se nahaja Maks slučajno v Trstu, naj bo s tem opozorjen, da lahko zasluži še 10 dolarjev, to pot pa za ločitev. Loterijske izžrebane dne 22. BARI FIRENZE MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIA 26 39 9 69 66 39 70 23 številke oktobra 1927: 79 28 24 63 71 68 13 50 60 68 76 67 28 76 78 23 58 32 12 68 50 10 32 79 78 88 40 89 12 60 39 58 Knrotajte In Me „EDINOST" Avlomobilna Crta Trst-Lokev-DIvača-Senožeče PODJETJE BRUNELLI . Odhodi Iz Piazza Oberdan Vozni red od 1. oktobra do 31. marca. Iz Trsta ▼ Senožeče ob 16 I a. Iz Bazovice ob 1645. Iz Lokve ob 17 — Iz Di vače ob 17-10. Iz Senožeč v Trst ob 7*30. Iz Divače ob 7-50. U Bazovice ob 815. Listki za tja In nazaj :Trst-Divača in nazaj L 13-—■. Trst-SenožeČe in nazaj L 16*—. SCBTE BOSOLIllI — GOBICA Apnenice y Solkanu. - Uprava ▼ Gorici, Via G. Caprin St. 5, tel. it. 314. Apnenice, ki delujejo noč in dan, se nahajajo ob cesti, ki pelje iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskuševališča od 13. aprila 1926., št. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev okis (96.50%). Apno je prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hraniti-m pripravno za katerokoli rabo. Prodaja se tudi ostanek (spurgo), ki je dober za zidove in kot gnojilo. Pri cenah je 1132 konkurenca izključena. Oscar Canarutto urar-zlatar Trsk • Via M. R. Imfcriani ikev. 13 s podružnico v Via Giacinto Gallina 5. Kupuje, prodaja in zamenjuje vrednostne predmete. (1089) Električne svetiljk« In Žarnic« za Radio „METALLUM" Glavna zaloga v Trstu "06 A. Ulcigrai, Via D. Polonio 3 ZOBOZDRAVNIK Dr. Sardoč sprejema ob sobotah popoldne in nedeljah ooto) v POSTOJNI (ambulanca dr. Fr. Gruden) NA OBROKE. Obleke, dežni plašči, tkanine, perila, platno, dežniki, obuvala, gilet volneni in svileni i. t. d. Znižane cene! Pogoji ugodni* Vto Rima St 3. tretje nođstrovie Laureat Puccetti, Milano, via Marcona 83. GLUHOST Brez operacije in bolečin zamore jo GLUŠC1, ki so poskušali vsa brezuspežna sredstva, zopet pridobiti sluh, po učinkovitem načinu: ušesna proteza, ki je uspeh dolgoletnih in truda-polnih znanstvenih raziskovanj proti giuhosti, šibkemu sluhu in brenčanju. Interesenti se lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega specialista za uSesno protezo. Laurenta Puccetti, ki bo s praktičnimi poizkusi pokazal ta novi način. Brezplačne konzultacije od 9 do 16: Gorica, četrtek 27. oktobra, Hotel Unione, via Garibaldi 10. Trst, petek 28., sobota 29. in nedelja 30. oktobra, Hotel Vanoll, P.a Unttš. (uo5> NOVI POHODI MANUFAKTURNA TRGOVINA TRST, Fiazza Ponterosso 5 Platno Madonna, najfinejše 80 cm. po L 3 50 158 . . 6-80 » . , 180 . . 9 50 • . 130 „ 5*50 Platno za rjuhe posebno močno 150 „ 6*30 Madapolan ta perilo močno . » 2*50 Pelle uovo........4*50 • „ najfinejše . , , 5*20 Platno trpežno...... 2*30 • , debelo . . » 2*80 Rigadin istrski......3 20 Posteljna pogrinjaia, izbrana. . »20*— Velika izbera volnenih pletenin (izredne cene) bombaževin in beržuna. Specijaliteta telesnega in posteljnega perila. Bogata izbera nogavic za moške, ženske In otroke. Vezenine, čipke, vložki, itd. itd. Oglejte si I»rez ofcvsze za nakup 1 ZLATARNA Albert Povh Trst, Vin Mazalni 48 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja In prodaja zlatenino. — Cene zmerne. Dr. Iuan Sinorclilnlcli Radiolog Mognazo in ztotfsaje z žarki X (Prej zdravnik v Ruđolfspital-u na Dunaju in zdravnik sanatorija S. Giusto in mestne bolnice v Gorici.) sprejema od 1 oktobra vsaki dan od 8.30 od 12 in 15 do 18, v nedeljah od 9—12. OOMCA, VI« StntlRdrio St. 34 (hiša Đader) (1050) Al Grnn R&armio S. LEVI Trst, Via S. Lszsaro 9 NOVI DOHODI 9£6 V3LNENME v vseh barvah od L 2.20 do L 2*50 PARTIJA FUSTAMJA, doubie face . 4.70 do L 4.90 AMP0UN centim. 80 . od . 2.20 do L 3.50 PLATIO MADONNA št 12. 80 centim. po L 3.— PLATNO za poročno perilo 150centim. po L 5.50 PLATNO „Dowlas", debelo, vis. 160 po L 6.50 SUKNO .pettinato", fino, meter . .poL 4.— AORGHi za srajce.......po L 3.70 B0RGHI za delavske hlače po 7.-, 9.—, 10.— 12 — in 15.— L metet Veliki izbera W1PSIL SPECIALCTETA : Pletenine, volnene in fuStanJasfe ter ienskt in olro-iki nogavic«. BIflso prve vrste. - Postrežba tečna. Zosozdrauniski fimfiulaiori] Trst« Via Sottefontane 6 od 9-13 in od 15-20 Ob nedeljah in praznikih od 10-12. Deželani dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. ioes Ljudske cene. Olajšano plačevanje. Najnovejši dohodi dunajskega POHIŠTVA navadnega in faksusim 933 Najzmernejše cene. Na debelo. Na drobno. R. CAMPONOVO Trst. Viole XX. settembre 33. & C.2 Tm, Vio Coroneo it 5 ===== Zaloga peči, štedilnikov, majoitčnih in keramičnih plošč, pečic iz litega železa in cevi. (H25) ■IIHIMIIB i A. CRISMAHCiCH i I Via Solitario 16 Najboljše cene v Trstu. E9 ■■ Zganja.....L 12-— ■■■ Maršala...... 5-20 H Vamaoaflflft . . . . „ 5-23 E8 Sirupi po L a-— kg. «• BB vin«, likerji in spirH f na Isbaro. (994) ra i no. uma nam Kemlina pralnica za obleke I F.SAMOKEC-ŽIBERNA TRST, Via Cesare Battisti 20 Prodajolno z usnjem In čeolMIml potrebščinami P. Rehar Trst, Via Scalinata 3 CO OO t- E. PECENCO Stroji za šivanje, vezenje In pletenje, za dom In vsako obrtnijo. Potrebščine. TRST« Via Huda vecchia 3 Napeljave z motor, pogo- 741 nom. Popravila. ■ 'ta ma(latr«toat) ■ ■■ Brezplačen pouk v vezenja Odlikovana tvrdka 9Č8 G. TEMIL GORICA - Via 6. Carduccl it 6 Dliavarnlca. - Delavnic«. i Toaletni predmeti najboljših tova-ren. Bogata zaloga nožev, škarij, : brivnih britev in žepnih svetiljk. Brusarnica in nožarnica. POZOR!! Za izvršena dela jamči. Mesrfarffs 8, 10 in 12 col, z ver?go (tudi na obroke). — Noži za vsakovrstne s!amoreznice po vzorcu. — Pasti „GRELL** za kune In Il&ice. — Lutzove peči. — Amerikanske žage „Remscheld", amerikanski aparati za brušenje žag. — ^eleznine. H. KRIŽE — POSTOJNA,