LjUBLlANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Leto 1921.	V	Ljubljani,	dne	24.	novembra	1921.	Štev.	10.
64.
v
Župnim
Cerkveni zvonovi.
Ministrstvo ver v Belgradu je sporočilo semkaj z razpisom z dne 9. septembra 1921, V. K. št. 2462, sledeče:
^Ministrstvu ver je došlo sporočilo, da se še nahajajo v Nemški Avstriji in na Ogrskem cerkveni zvonovi ne le iz bivših okupiranih delov prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore, ampak tudi z onili naših področij, ki so pred zlomom spadale v zvezo Avstro-ogrske monarhije. Na osnovi člena 184 sen-žermenske in člena 168 trianonske mirovne pogodbe se more povrnitev takih zvonov, ki izvirajo s teritorija Srbije in Črne gore, zahtevati v vsakem slučaju, ako se le dokaže njihova identičnost, dočim se morejo zvonovi iz ostalih naših državnih področij po členih 191 in 192 senžermenske, oziroma 175 in 176 trianonske mirovne pogodbe, od Nemške Avstrije odnosno od Ogrske zahtevati le tedaj, ako so zgodovinske in umetniške vrednosti.
Poznano je sicer, da je tudi bivša avstro-ogrska vojna uprava na svojem teritoriju štedila in izvzemala od rekvizicije v vojne namene zvonove zgodovinske in umetniške vrednosti, pa zato vendar ni izključena možnost, da je tudi iz teh naših krajev odnešen kak cerkven zvon, ki bi se mogel — v kolikor ni že uničen — v smislu navedenih določb mi-mirovnih pogodb zahtevati nazaj kot starina ali kot umetnina.
Radi tega je katoliškemu oddelku ministrstva ver čast zaprositi prečastni naslov, da izvoli od podrejenega duhovništva dobiti in sem dostaviti kolikor mogoče točne opise takih zvonov od zgodovinske ali umetniške vrednosti, katere je morebiti bivša avstro-ogrska vojna uprava cerkvam odvzela za časa vojne.«
Radi tega se župnim uradom, oziroma cerkvenim predstojništvom naroča, da v slučajih, ko so dani zgoraj navedeni pogoji, sestavi in pošlje semkaj točne podatke takih zvonov. Poročila naj obsegajo:
uradom.
največji premer zvona, težo v kilogramih, starost (letnico), napise (slike) na zvonovih. Ako je znana, naj se navede tudi signatura, ki jo je zvon dobil ob odvzetju. Poročil pričakuje ordinariat do 10. decembra t. 1.
Govori laikov na pokopališčih.
Dogaja se, da pri pogrebih govore na cerkvenem pokopališču laiki, ne da bi prej to javili cerkveni oblasti (škofijstvu ali župniku). Po kanonu 1211 cerkv. zakonika pa morajo škofje in župniki, oziroma poklicani cerkveni predstojniki skrbeti, da v pogrebnih govorih ne bo ničesar, kar bi se ne strinjalo s katoliško vero ali pieteto. Zato se določa sledeče: Laik, ki namerava na cerkvenem pokopališču govoriti, mora dobiti za to od pristojnega župnika odobre-nje oziroma dovoljenje. Oglasi naj se pri župniku, ki mu bo pojasnil kanon 1211 cerkv. zakonika. Če župnik misli, da je potrebno, sme zahtevati tudi spisan govor. Na temelju napovedbe vsebine govora ali spisa se more dati dovoljenje za govor, ako so izpolnjeni pogoji zgoraj navedenega kanona.
Župnik naj tudi, kadar se mu zdi potrebno, vpraša onega, ki pride pogreb naročat, če bo morda kdo govoril na pokopališču. V slučaju, da bo kdo govoril, naroči župnik, naj pride govornik do njega. Župnik se potem ravna, kakor je zgoraj povedano.
Ko bi kdo govoril na pokopališču, ne da bi se bil prej oglasil pri župniku, naj župnik molče počaka ob grobu kot uradna priča govora. Molče naj .se umakne le tedaj, ko bi govornik kaj takega govoril, kar se ne ujema z vero ali pieteto.
V	obeh slučajih pa naj župnik naznani ordinariatu zadevo, da bo ordinariat ukrenil, kar bo v smislu določil cerkvenega prava potrebno.
Župni pečati.
Nekateri župni uradi rabijo še stare župne pečate, ki imajo nemška krajevna imena. Pokrajinska
uprava za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, je v več dopisih glede posameznih župnih uradov ordinariat na to opozorila.
Župnim uradom se zato na podlagi v Škof. listu že objavljenih naredb glede službenega jezika in glede krajevnih imen naroča, da naj rabijo le pečate s samo slovenskimi napisi, oziroma s samo slovenskimi krajevnimi imeni. Nemško besedilo na pečatili se ne sme rabiti. Ker so nekateri stari kovinski pečati, ki ne odgovarjajo tem predpisom, umetniško zanimivi, naj se shranijo v arhivu ali pa naj se pošljejo ordinariatu v shranitev. Ordinariat je pripravljen tudi posredovati pri nabavi pravilnih župnih pečatov. Ta odredba naj se takoj izvrši.
Zavarovanje cerkvenih in n a d a r b i n -s k ih poslopij.
Ker so cerkvena in nadarbinska poslopja zavarovana proti požaru marsikje za prenizke vsote, se cerkvenim predstojništvom naroča, da naj dotične pogodbe revidirajo in poskrbe, da se rečena poslopja zavarujejo za času primerno vsoto.
Škof. ordinariat, dne 10. novembra 1921.
f Anton Bonaventura
škof.
65.
Letno poročilo Marijine kongregacije bogoslovcev in duhovnikov.
Okrilje naše kongregacije postaja članom vedno bolj ljubo. To izpričuje redno pošiljanje posvetitev članov-duhovnikov in zanimanje bogoslovcev samih. —
V	študijskem letu 1920./21. smo pričeli tudi s praktičnimi shodi v dvorani, ki naj usposobijo člane za dobre voditelje. Lepo so razvili svoje delovanje odseki, ki so priredili tudi tri krasne akademije. Pri misijonskem odseku sta po dvakrat predavala tudi prevzv. g. škof dr. Njaradi in g. urednik Terseglav. Evharistični odsek je oskrbel več referatov, ki so se vrstili okrog praznika presv. R. T. Najlepši uspeh evharističnega odseka je gotovo ta, da so člani jako
marljivo in redno prostovoljno adorirali. Sploh smatra kongregacija za važno nalogo, navaditi člane na redno adoracijo, ki naj jih spremlja tudi v pastirstvu. — Kongregacija je sklenila izdati življenjepis sv. Gabrijela od Žalostne Matere božje, po katerem naj bi segle zlasti Marijine družbe. Ta sklep bo udej-stvil novi odbor, če ne pride kaka izredna težkoča. Dva člana (Krauland, Repnik), ki bi letos bila posvečena, je poklicala božja previdnost v večnost. — Odbor za študijsko leto 1921./22. je sledeči: Vovk Anton (III.), načelnik; Demšar Janko (IV.), tajnik; Moder Anton (III), blagajnik.	Načelnik.
€6.
Slovstvo.
Za resnico. Osemnajst obrambnih govorov. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril dr. Mihael Opeka, stolni kanonik in učitelj homiletike na vseučilišču v Ljubljani. 1.—3. tisoč. V Ljubljani 1921. Založila prodajalna K. T. D. H. Ničman. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. Cena 28 kron.
Knjigo, ki se je že v dnevnem časopisju jako pohvalno ocenila, ordinariat prav toplo priporoča gg. duhovnikom. Govori so tudi formelno krasni zgledi cerkvenega govorništva. Literatura, ki je navedena na koncu knjige kot uporabljena, bo tudi drugim pridigarjem dobro služila. Knjiga je prav primerna za darilo izobražencem, ki so v verskih dvomih, pa so blage volje in iščejo resnice.
Svetilnik na morju življenja. Spisal Anton Čadež, mestni katehet v Ljubljani. 1921, 16°, strani 176. Cena 16 K. Knjižica je namenjena mladini, ko izstopa iz šole. Vsebuje na prikladen način obravnavo tvarine, ki je za mladino v teh letih vsega premisleka vredna. Že naslovi posameznih oddelkov to povedo: Slovo (od šole). Na razpotju. Goljufiva vaba. Mati. Tvoj prijatelj. Dva lopova. Na straži. Viteštvo. Biser: Delo. Delopust. Pri Dobrem pastirju. Trnki. To vem. Korenjak. Moje društvo. Duhovna mati. In potem? Vprašanje. — Na koncu je molitvenik z vsemi potrebnimi molitvami.
Gg. duhovniki in katehetje se na to knjižico opozarjajo, da jo priporoče mladini, ko zapušča šolo.
67.
Direktorij in šematizem za leto 1922.
Župni uradi naj po dekanijskih uradih nemudoma semkaj naznanijo, koliko izvodov liturgičnega dire k torija za leto 1921. naročajo.
—	Škofijski šematizem se radi velikih tiskarskih stroškov še ni dal v natisk. Ker je pa sploš-
zadnjih, ordinariatu došlih tozadevnih poročilih, izvršilo mnogo izprememb, naj jih župni uradi čimprej naznanijo neposredno ordinariatu. Dekanijskim uradom naj pa hkrati z naročili za direktorij naznanijo, koliko šematizmov naročajo. En izvod je za vsak
na želja, da se. izda, se bo to zgodilo. Ker se je po župni oziroma duhovnijski urad obvezen.
68.
Razne opomnje.
Družinska knjižica. Ljubljanski župni uradi st) izdali za svojo porabo Družinsko knjižico, v kateri naj bi se zaznamovali vsi matični podatki dotične družine. Za mesta in industrijske kraje, kjer se ljudje vedno selijo, je taka knjižica naravnost potrebna in v veliko olajšilo pri vpisovanju v matice in pri sestavljanju rodbinskih listov. To družinsko knjižico dobi v Ljubljani vsak novoporočeni par. Knjižica obsega v prvem delu kratko pojasnilo o njeni uporabi, nato opomnje o listinah, potrebnih za poroko in nekatere svetopisemske izreke o družini. Drugi del je Poročilo o stanju družine. Župni uradi, ki bi želeli takih knjižic, naj jih naroče pri župnem uradu v Trnovem v Ljubljani.
Naznanila o izstopu oziroma prestopu iz ene veroizpovedi v drugo. Kolkovna prostost. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo sporoča z odlokom z dne 21. septembra 1921, št. B II 607/3 ex 1921 (dopis pokr. upr. za Slov., odd. za prosveto in vere z dne 7. 10. 1921, št. 5431), da so prej ko slej naznanila in potrdila o izstopu iz cerkve ali verske družbe oziroma prestopu iz ene izpovedbe krščanske vere v drugo po tar. post. 44 g, oziroma 117 k pristojb. zakona, pristojbine prosta.
Poprava matic. Dogaja se, da se pri popravah župnijskih matic določene opomnje na zadevnih ma tičnih izpiskih jako nerazločno pišejo na sprednji strani teh listin med druge vpise. Župni uradi se zato opozarjajo, naj v slučajih, da je na sprednji strani premalo prostora, dotično opomnjo na hrbtu listine jasno in čitljivo napišejo.
Naznanila porok v smislu kan. 1103, § 2. Glede na odlok sv. stolice, objavljen v »Škof. listu« 1921, str. 77, se župni uradi obveščajo, da naj naznanila porok na župne urade v domači škofiji še nadalje neposredno pošiljajo, ne potom škof. ordinariata.
Katoliški vojni duhovni urad Dravske divizijske oblasti, kjer so shranjene tudi matice z bivšega juž-nozapadnega bojišča, v kolikor so ohranjene, je v Ljubljani, Sodna ulica 13.
Policijsko ravnateljstvo je izročilo ordinariatu platneno pregrinjalo za misalni pult z uvezenimi ornamenti (cvetlice v oglih, v sredi Srce Jezusovo), vezenina poškodovana. Ako je v kaki cerkvi tak prtič zmanjkal, naj dotični župni urad to ordinariatu naznani.
69.
Raziskavanje po maticah.
Ana Rutar iz Tolmina št. 26, stara 76 let, je je mogoče, da je imenovana že umrla, se župni uradi bila v oktobru 1. 1917. pred neko italijansko ofenzivo naprošajo, da o tem matice pregledajo. V pozitivnem iz hiralnice v Idriji odvedena od vojakov v zaledje slučaju naj dotični urad smrtne podatke čimprej neznano kam, in se od tedaj o njej nič ne ve. Ker semkaj naznani.
70.
Konkurzni razpis.
Razpisujejo se župnije: Bukovščica, Po- sko lastništvo turjaške graščine, prošnje za ostale lom, Turjak, Zagradec in Vranja peč. župnije pa na ordinariat.
Prošnje za župnijo Turjak je nasloviti na patron-	Kot	zadnji rok za vlaganje prošenj se določa
s tem 20. december 1921.
71.
Škofijska kronika.
Imenovan je bil za spirituala v škof. duhovskem semenišču v Ljubljani dr. Janez A r n e j c , bivši župnik v Žrelcu pri Celovcu, in je bil sprejet v kler ljubljanske škofije.
Za dekana semiške dekanije je bil imenovan Jakob Pavlovčič, župnik na Suhoru, ker je bil prejšnji dekan in prošt p. Valerijan Učak, izvoljen za priorja križniškega reda v Ljubljani.
Umeščen je bil Franc Majdič, beneficiat na Vačah, na župnijo Motnik dne 15. septembra 1921.
Imenovana sta bila: p. Gregorij Cerar, župnik -vikar v Podzemlju, za župnika-vikarja in prošta v Metliki; p. Remigij Jereb za župnega upravitelja v Podzemlju.
Premejčeni so bili kaplani: Janez Sadar iz Toplic v Kranj, Franc Šušteršič iz Trebnjega kot beneficiat na Vače, Valentin Kajdiž iz Kranjske gore v Šmartin pri Kranju, Franc Kolenec iz Borovnice v Gorje, župni upravitelj Franc Pavlič iz Motnika v Trebnje.
Nameščeni so kot kaplani: Anton Vadnal na Krki, bivši župni upravitelj v Podkraju Jožef M a r -k i č v Borovnici, Janez Sedej, bivši mornar, kurat, v Šmariji.
Druge osebne spremembe. Ivan Dežela, kaplan v Gorjah, je odšel za župnega upravitelja v Godovič, Janez Kovač, prefekt v zavodu sv. Sta-
nislava, za župnega upravitelja v Št. Vid pri Vipavi, Rafael M o r e 1, kaplan v Šmariji, za kaplana v Trnovo na Notranjskem, Anton Dolinar, kaplan na Jesenicah, in Filip Terčelj, kaplan v Škofji Loki, sta odšla nadaljevat študije. Pavel Gril, kaplan v Kranju, je odšel v Prevalje.
Resigniral je na župnijo Turjak župnik Franc Pavšič in je bil imenovan za župnega upravitelja v Polomu.
V	stalni pokoj je stopil Alojzij Pehani, župnik v Knežaku, in se naselil v Žužemberku.
Sv. mašniški red je prejel Jožef Lovšin iz Ribnice, diakonat pa Franc Hiti dne 10. oktobra 1921. Glej Škofijski list 1921 str. 27, Novomašniki.
Konkurzni izpit so dovršili: P. Remigij Jereb, župni upravitelj v Podzemlju; Josip Klemenčič, kaplan na Dobrovi; Valentin Tomc, kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani.
Umrli so: Matija Kolar, stolni dekan itd. v Ljubljani, dne 14. avgusta 1921 (pomotoma izostalo v št. IX. Škof. lista); Albin I lovski, župnik v Bu-kovščici, dne 20. oktobra 1921 v Leonišču v Ljubljani; Janez J e r e t i n a , prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 2. novembra 1921, pokopan v Dobu; Janez Piskar, župnik v pok. v Št. Lovrencu na Dolenjskem, dne 14. novembra 1921.
—	Priporočajo se gg. duhovnim sobratom v molitev.
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 24. novembra 1921.
Vsebina: 64. Župnim uradom. — 65. Letno poročilo Marijine kongregacije bogoslovcev in duhovnikov. — 66. Slovstvo. — 67. Direk-torij in šematizem za 1. 1922. — 68. Razne- opomnje. — 69. Raziskavanje po maticah. — 70. Konkurzni razpis. — 71. Škofijska kronika.
Izdajatelj šk. ordinaria!. — Odgovorni urednik Josip Dostal. — Tiskala Jugoslovanska tiskarna.
LJUBL1ANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Leto 1921.	V	Ljubljani,	dne	24.	decembra	1921.	Štev.	11.
72.
0 božji službi pri podružnicah in ekspoziturah.
Z	okrožnico z dne 13.	decembra 1919, št. 6399,
je	šk.	ordinariat pozval župne	urade, naj sporoče,
če je pri kateri podružnici ali ekspozituri v župniji navada, da imajo na sveti večer mašo o polnoči, veliki teden liturgično opravilo in procesijo na prazni!-: presv. Rešnjega Telesa ali v nedeljo med osmino.
Iz	poročil, ki so došla	šk.	ordinariatu, se vidi,
da	je	v ljubljanski škofiji	pri	več podružnicah in
ekspoziturah v navadi polnočna maša o Božiču, pri nekaterih tudi liturgično opravilo zadnje tri dni velikega tedna in procesija na praznik presv. Rešnjega Telesa, oziroma v nedeljo po prazniku.
Po cerkvenem zakoniku (kan. 821, § 2.) sme biti o Božiču sv. maša o polnoči samo v konventnih in župnih cerkvah.
Sv. opravila velikega tedna se smejo vršiti v vsaki cerkvi, kjer se stalno hrani presv. Rešnje Telo. Toda v cerkvah, ki niso župne, se morajo vršiti ta opravila slovesno, tako kakor ukazuje Missal e Romanum. Zato pa je treba poleg mašnika oficiatorja vsaj še diakona in subdiakona. Manj slovesen obred je za liturgično opravilo teh treh dni dovoljen samo za župne cerkve.
Presv. Rešnje Telo se po kan. 1265, § 2., pri podružnicah in ekspoziturah n e sme stalno hraniti.
Da bi se služba božja v vseh cerkvah v škofiji vršila v soglasju s kanoničnimi določili, se je škofijski ordinariat obrnil do sv. stolice, razložil omenjene liturgične navade in prosil, da bi sv. stolica te navade dovolila za one podružnice in ekspoziture, za katere škof to spozna za potrebno.
Na to prošnjo je Sacra Congregatio de Sacramentis odgovorila dne 13. decembra 1920: Ordinarius se gerat ad normam Canonis 5. Codicis Juris Canonici.« S pismom z dne 18. decembra 1920 pa je ista kongregacija škofa pooblastila, da sme dovoliti, da se presv. Rešnje Telo stalno hrani v onih podružnicah, kjer to zahteva duhovna korist vernikov.
Z ozirom na ta dvojen odgovor kongregacije de Sacrameytis določa škofijski ordinariat:
1. Presv. Rešnje Telo se sme stalno hraniti v podružnicah in ekspoziturah, kjer se je hranilo že dosedaj. (Biti pa mora v vseh teh cerkvah vsaj enkrat na teden sv. maša.)
2. Polnočna maša na sveti večer je dovoljena za tiste podružnice in ekspoziture, kjer je to stara navada, centenaria et immemorabilis consuetudo«.
3. Liturgično opravilo zadnje tri dni velikega tedna po manj slovesnem obredu, t. j. brez diakona in subdiakona, se sme vršiti pri onih podružnicah in ekspoziturah, kjer je to stara navada, »centenaria et immemorabilis consuetudo«.
Za druge stvari, katere župni uradi omenjajo v svojem poročilu k pozivu škofijskega ordinariata z dne 13. dec. 1919, št. 6399, se daje čč. gospodom na znanje:
1. Kjer je pri podružnici kaka procesija že v navadi, naj se tudi v prihodnje vrši vse tako, kakor doslej. Novih procesij pa naj noben ekspozit ali vpokojen mašnik ne uvaja brez vednosti in dovoljenja škofijskega ordinariata.
2. Blagoslov sveč na svečnico, blagoslov pepela ha pepelnico in blagoslov oljk na cvetno nedeljo n i functio parocho reservata. Smejo se torej ti blagoslovi vršiti tudi v cerkvah, ki niso župne, toda le na slovesen način, kakor to veleva rimski misal. Preprosto, kakor v župnih cerkvah, brez diakona in subdiakona, se smejo vršiti ti blagoslovi le pri onih podružnicah in ekspoziturah, kjer je stara navada,
centenaria et immemorabilis consuetudo«.
To določilo velja tudi za redovne družine, če nimajo posebnega dovoljenja sv. stolice, da se smejo omenjena liturgična opravila v njih cerkvah ali kapelah vršiti preprosto, neslovesno.
Škofijski ordinariat v Ljubljani,
dne 10. decembra 1921.
73.
Praznik sv. Družine ter godovi sv. Gabriela nadang., sv. Ireneja šk. muč. in sv. Rafaela nadang.
SACRA CONGREGATIO RITUUM.
Urbis et Orbis Nunnulla festa cum Officiis et Missis propriis ad universam Ecclesiam extenduntur.
Decretu m.
Sanctissimus Dominus noster Benedictus Papa XV plurimorum Sacrorum Artistitum votis pre-cibusque obsecundans, atque peculiaribus validisqu? rationibus permotus, ex Sacrorum Rituurrv Congregationis consulto, Festa prouti sequuntur, cum Officiis et Missis propriis et approbatis, ad universam Ecclesiam amodo extendi atque Calendario et Proprio Sanctorum Breviarii et Missalis Romani in futuris eejitionibus et respectivis locis inseri statuit ac decrevit:
I. Dominica infra Octavam Epiphaniae, Sancfco Familiae Iesu, Mariae, Ioseph, duplex maius (cum iisdem privilegiis ac iuribus praefatae Dominicae), Com. Dominicae et Octavae.
II. Die 24 martii, S. Gabrielis Archangeli, duplex maius.
III. Die 28 iunii, S. Irenaei Ep. et Mart., duplex, Com. Vigiliae, reposito Festo S. Leonis Papae et Conf. in diem natalem 3 iulii.
IV. Die 24 octobris, S. Raphaelis Archangeli, duplex maius.
Neminem latet, quantum sit aequum et salutare domesticae familiae ipsique societati consociationem Sanctae Familiae ab Apostolica Sede constitutam, legibus firmatam atque indulgentiis et privilegiis speciatim pfo sodalibus et parochis honestatam, fovere ac' propagare, et ad hunc etiam finem in universa Ecclesia peculiari ritu liturgico, atque iugi ac fructuosa beneficiorum meditatione et virtutum imitatione, Sanctam Familiam Nazarenam recolere ao celebrare.1 Nec minus, congruum est etiam ad incrementum pietatis, ipsiusque a Sancta Familia consociationis, divinam missionem utriusque Archangeli, nempe S. Gabrielis ad annuntiandum Dominicae Tu carnationis mysterium, et S. Raphaelis cuius conlati’ in Tobiae familiam beneficia in Sacris Litteris de scribuntur, religiosa celebritate commemorare.
1 Cf. Decr. autli. S. R. C., nn. 3777, 3778, 3802 (vol. III).
Hanc occasionem nacto Beatissimo Patri placuit etiam grato animo et liturgico more honorare illum S. Polycarpi Smyrnensis Episcopi discipulum, Lugdunensem Ep. et Mart. qui in suo opere Adversus iuiereses lib, III, magnificum testimonium in perpetuam memoriam de Romana Ecclesia reliquit, scribens:	Ad	hanc	enim Ecclesiam propter potentiorem
principalitatem necesse est omnem convenire Eccle-tiam, hoc est eos qui sunt undique fideles... Hac (Romanorum Pontificum) ordinatione et successione ea quae est ab Apostolis in Ecclesia traditio et veritatis praeccnatio pervenit usque ad nos.«1
Nec omittendum est quod ex authenticis constat documentis S. Eleutherium Romanum Pontificem a Lugdunensi Ecclesia per litteras de nonnullis quac-elicnibüs consultum S. Irenaeo litterarum latori Ap..: tolicas traditiones quas Romana Ecclesia servaverat illibatas, aperuisse.-’
Itaque idem Sanctissimus Dominus noster omnia quattuor supradicta Festa, sub respectivo ritu, Officio e! Missa, approbata et universae Ecclesiae Latini i iius concessa, ab utroque Clero saeculari et regulari o’iisque omnibus qui ad divinum Officium recitandum ex praecepto adstringuntur, iussit peragenda inde ab anno 1922 proxime sequenti; facta tamen potestate Ordinariis locorum et Superioribus maioribus Ordinum seu Congregationum regularium quatenus in Domino ipsi hoc expedire judicaverint, huiusmodi obligationem pro suis subditis differendi in ulteriorem annum 1923. Servatis de cetero Rubricis atque Apostolicae Sedis Decretis, memorata Fe ta quoquo modo respicientibus. Contrariis non obstantibus quibuscumque.
Die 26 octobris 1921.
f A. Card. Vico,
Ep. Portuen. et S. Kufinae, S. R. S. Praefectus.
L. + S.
Alexander Verde,
Secretarius.
0; (;it‘nia. Za ljubljansko škofijo se praznovanje edlc-ži za I. 1923. Sme se pa opraviti tudi že v 1. 1922. Giej direktorij I, 1922, str 102.
1 I. P. Migne, Cursys Patrologiae, ser. graeca, vol. VII, col. 849, 851.
- 011'. propr. Hom. (27 maii) Šs. Ioannis I, Urbani T et Eleutherii Pp. el Min., lect. VI.
74.
Organistovske zadeve.
Podporno društvo organistov v Ljubljani je poslalo ordinariatu vlogo z dne 7. decembra 1921, ki se glasi:
Podporno društvo organistov s sedežem v Ljubljani je na svoji zadnji seji 24. novembra t. 1. sklenilo obrniti se na preč. knezošk. ordinariat s sledečimi prošnjami:
1. Glede podelitev organistovskih služb želi društvo organistov, naj bi se župni uradi obračali na naše društvo, da bi moglo tudi društvo pri tem vprašanju kaj odločati in naj bi se službe organistov nikoli ne oddajale kar privatno, poljubno, pod roko«.
2. Kot organisti naj bi se nastavljali predvsem in kolikor največ mogoče le izšolani in izprašani organisti.
3.	Organistovske službe oz. mesta naj bi se razpisovale v »Cerkvenem Glasbeniku«. Vsaka izpre-memba naj bi se sporočila ali organistovskemu društvu ali uredništvu »Cerkvenega Glasbenika«.
V	Ljubljani, 7. decembra 1921.
Stanko PrSmrl,
t. č. predsednik.
Ordinariat ustreza tej prošnji in naroča, naj župni uradi ravnajo v smislu prošnje. Osebne izpre-membe organistov naj se pa naznanjajo ordinariatu, ki bo o tem obveščal imenovano društvo organistov.
75.
Orglarska šola.
Prispevki, ki jih plačujejo župne cerkve v smislu sklepa na konferenci dekanov 1. 1915. (Škof. list 1915, str. 134) so znašali 1. 1918. K 5992-—, 1. 1919. K 3760'—, 1. 1920. K 3692-—, 1. 1921. K 5919-—.
Kljub državni podpori je znašal primanjkljaj zadnjih treh let nad K 10.000-— K. (Prim. poročilo občnega zbora Cecil. društva v »Cerkvenem Glasbeniku« 1. 1921, str. 78.)
Iz tega je razvidnö, da je potrebno poskrbeti za zvišanje dohodkov za vzdrževanje orglarske šole.
V	ta namen se določa sledeče:
Od leta 1922. dalje bodo plačevale župne cerkv? za vsakih 100 duš v župniji po 1 dinar, najvišji pri spevek pa ne bo presegal 100 dinarjev.
Pripominja se dalje, da se ta prispevek ne bo več zaračunaval pri rešitvi cerkvenih računov, amp-vk da bodo »Škofijskemu listu< v januarju pridejane poštne položnice, po katerih naj se dotični zneski takoj vpošljejo ordinariatu.
Škofijski ordinariat v Ljubljani,
dne 15. decembra 1921.
76.
Duhovne vaje
so napravili 1. 1921.: Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof dr. Andrej Karlin.
Ahačič Matej, Ambrožič Jožef, Anžič Jožef, Arh Josip, Arh Luka, dr. Arnejc Janko, dr. Ažman Ciril.
—	Bernik Franc, Bertoncelj Valentin, Bonač Fran, Brajec Josip, Breceljnik Alojzij, Brence Janez, Bukovec Martin, Bukowitz Henrik. — Cegnar Janko, Cuderman Josip. — Dr. Čekal Ferdinand, Čepon Anton, Černe Leopold, Černilec Janez, Češarek Franc, Čuk Karel. — Msgr. dr. Debevec Josip, Dežela Ivan, Dobnikar Franc, Dolinar Franc, Dolinar Janez, Dovč Janez. — Erjavec Ivan, Erker Josip, stolni kanonik, Erker Josip, župn., Mozelj, Erzin Leopold. — Frančič Janez. — Gliebe Josip, Gnidovec
Albin, Gogala Ivan, Gole Anton, Golf Anton, Govekar Leopold, Grča Blaž, Gross Karel. — Hladnik Janez, Hönigmann Franc, Hostnik Anton, Hybasek Vojteh.
—	Janež Dominik, dr. Janežič Ivan, Jarec Alojzij, Jemec Anton, dr. Jere Franc, Jereb Janez, Jeretina Ivan, Jerič Alojzij, dr. Jerše Josip, Juvan Franc, Ju-vanec Josip. — Kajdiž Andrej, Kajdiž Valentin, Kalan Janez, Kepec Janez, dr. Knific Ivan, Knific Jožef, Kokel Franc, Komljanec Anton, Koprivec Peter, Koritnik Anton, Kosobud Kazimir, Košir Franc, dr. Kotnik Jakob, Koželj Franc, Krajec Andrej, Kramar Janez, Krhne Franc, Krumpestar Franc. — Lakmayer Franc, Langerholz Janez, Lavrenčič Ivan, Lavrič Vinko, Lederhas Ludovik, Lesar Janez, dr. Le-
sar Josip, dr. Levičnik Alfonz, Logar Jožef, Lovšin Ivan. — Marčič Valentin, dr. Merhar Alojzij, Miglič Jakob, Mikš Ivan, Mrkun Anton. — Noč Matija, Novak Matija. — Oblak Janez, Oblak Valentin, Ogrizek Jakob, Omahen Ignacij, Omerza Franc, dr. Opeka IVjihael, Orehek Andrej, Oven Josip. — Pahor Oskar, Pavlič Anton, Pavlin Jernej, Pavlovčič Jakob, Pečarič Franc, dr. Pečjak Gregorij, Pengov Fran:, Perko Ivan, Perko Pavel, dr. Perne Franc, Plan-tgrič Jožef, Platiša Ivan, Plešic Anton, Podlipnik Josip, Poje Jožef, Poljšak Anton, Porenta Gašpar, dr. Potočnik Ciril, Presetnik Franc, Prešern Jožef, Primar Ivan, Pucelj Janez. — Ramoveš Andrej, Remškar Valentin, Rihar Ivan, Rihar Matej, Rihar
Štefan, Rupnik Karel. — Saje Mihael, dr. Samsa Janez, Selan Anton, Selan Matija, Soukup Janez, Spar-hakl Karel, dr. Srebrnič Jožef, Stroj Alojzij, Sušnik Franc, Sušnik Janko, Sušnik Matej. — Šavli Andrej, Šimenc Josip, Šinkovec Avguštin, Širaj Andrej, Šolar Josip, Švigelj Viktor. — Tomazin Matej, Teme Alojzij, sen., Tome Alojzij, iun. — Urbanec Franc, dr. Ušeničnik Aleš, dr. Ušeničnik Franc. — Vavpetič Franc, Vidmar Franc, Vodopivec Ivan, Vrankar Josip, Vrhovec Franc. — Watzl Franc, Wester Alojzij.
—	Zabukovec Janez, Zalokar Anton, Zevnik Mihael, dr. Zcre Ivan, Zupanc Andrej, Zupančič Valentin. — Žitnik Franc, Žnidaršič Anton, Žugelj Nikolaj, Žužek Karel.
77.
Razne opomnje.
Naročnina na Škofijski list 1922 znaša 18 Din. Za vplačilo so pridejane tej številki lista poštne položnice. Župni uradi in drugi naročniki naj blagovolijo naročnino čim prej poravnati. Župni uradi, ki še dolgujejo zaostalo naročnino, naj svoj dolg nemudoma plačajo.
Opomin. Župni uradi naj čimprej poravnajo svoje dolgove ordinariatu na raznih taksah itd., da se bodo mogli računi skleniti. Tudi naj se brez odloga vpošljejo zneski raznih nabirk, ki jih je ordinariat letos odredil, ako se to še ni zgodilo.
Računanje. Od 1. januarja 1922 dalje bo škof. ordinariat izdajal račune v dinarskih zneskih. Župni uradi in gg. duhovniki se naprošajo, da naj računajo svoje denarne pošiljatve ordinariatu tudi v dinarjih.
Knjige v zalogi škofijskega ordinariata. Cene teh knjig so naslednje:
Krščanski nauk za prvence, broš. 2 Din., vez. 3 Din.
Vole, Kratke zgodbe sv. pisma, broš. 2 Din. Katoliški katekizem 5 Din.
Sv. pismo, I., III., IV., V., VI., (II. zvezek je pošel) zvezek, broš. ä 3 Din., 15 Din.
Rituale dioecesis Labacensis iz 1. 1844., broš. 3 Din.
Wolf - Cigale, Nemško-slovenski slovar, broš. 20 Din.
Wolf-Pleteršnik,' Slovensko-nemški slovar, broš. 60 Din.
Poštne položnice škof. ordinariata so župnim uradom na razpolago. Za deset položnic je vposlati znesek 2 Din. 50 p. Pošiljale se bodo le proti vplačilu tega zneska; zato naj se vpošlje hkrati s prošnjo za položnice.
78.
Škofijska kronika.
Sprejeta sta bila v kler ljubljanske škofije: Lav-	Umrl	je	p.	Emanuel	Jarc	O.	F.	M.	dne	12.	de-
rencij Kos, kaplan v Zagorju ob Savi (iz tržaške cembra 1921 v Sostrem, škofije); Anton Štritof, župnik begunec s Koroškega, bivajoč v Št. Vidu pri Brdu.
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 24. decembra 1921.
Vsebina: 72. O božji službi pri podružnicah in ekspoziturah. — '73. Praznik sv. Družine ter godovi sv. Gabriela nadang, sv. Ire-neja šk. muč. in sv. Rafaela nadang. — 74. Organistovske zadeve. 75. Orglarska šola. — 76. Duhovne vaje. — 77. Razne opomnje. — 78. Škofijska kronika.
Izdajatelj šk. ordinariat. — Odgovorni urednik Josip Dostal. — Tiskala Jugoslovanska tiskarna.