BI. StnfUra. I LMIInl, i toirt, II. mana ISIS. XLUIII. ieto. ^S^H^^HB ^^^^^h ^^^^^^^L ^^^^H^^^^b ^^^^^^^^H ^^^^A ^^^^H ^^^^^^^H ^^^^H^^^^H ^^^^^H ^^^^ft ^^^^H ^^^^l ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^^^^. .Slovenski Narod" vdja v Mafcljaal iu dom dostavljen: eelo Icfo naprej • • • # K 24 — pol leta „ • • . • . 1>— četrt leta m • • • . . 6*— na rcesec M > • • • v 2*— v upravniStvu pre^enun: celo teto mpici - 0 . . K 22*— pol leta v • • • • , 1I-— Cetrt leta » • • • • » 5*50 na roesec » • • • • , 1*90 Dopisi naf se frankirato. Rokopisi se ne vračaj«. Ktcđni&vos Knaflova »lica *L 5 (v priiličju kvoj teitloo iL 34. lifealfe ¥«ak daa ivećer Ufit^t neđclfe la praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vr«ta jta enkrat po 16 vin.t za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večfcrat no 12 m Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri veciifcjtnsercijah po dogovoru. Uptavnišivu naj se pošiljajo na ročnim reklamacije, inserati Ltd, to je administratore stvari. . „ • • - «_—> F— me ma fttertlka «#!• to vtaarttv. . ■ K* pismena narobila brez istodobne ^ajoslatsc n.irocnine s« oe OZira. .Slovenski Narod" velja po poitli za Avstro-Ogrsko: eelo Ieto skupaj naprej • K 25*— pol leta m „ , . . 13-— četrt leta m „ . . „ GSO na mesec m M » • • 2*30 za Nemčljo: ćelo Ieto naprej - - • K 3&w za Ameriko in vsc druge dežda: celo ieto naprej . . . . K 35.— Vpr.isanjem ^iede instratov se naj prilozi ?.a odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (ipodai, dvonšče levo), Snaflo7a n'ica St, 5, telefon št 85. đ^:19^b^a^B^B9 ^BIB^B^V ^B^B^B^^^B^B^V fl^B^L^Lk ^B^B^B^^B^B^LT ^B^B^B^B B^L^BBBB B^L^BHBl G3B^feaB^B^B^Bll ^B^B^B^BT ^B^^BBw^B^B^Br B^B^Bb ^B^B^B^bV^B^L^Bh B^B^BB^fl^B^B^H B^B^H 0b prelazu Uzsok se naše čete potolkle Ruse in viele 500 mož. — Srditi boii v dolini r > Opor in južno od Dnlepra. — 1000 Rusov vjetih. — Angleške ladnje obstreljujejo We-stende. — Odbit franeoski napad pri Mesnilu. — Število ujetnikov pri Au*ustowu se je zvišalo na 5400 mož. — Zavrnjeni ruski napadi pri Przasznyszu. NAŠE ĆETE 5O ZAVRNILE VSE RUSKE NAPADE V SREDNJIH KARPATIH. — 1500 RUSOV VJETIH. Dunaj, 15. marca. (Kor. urad.) Uradno razglašajo, dne 15. marca opoiVJue: V zapadnem odseku karpatske fronte ie včerajšnjl dan potekel mir-neje. Severno od gorskega prelaza Uzsck so se vneli resneisi boji. Tu so moćne i uske čete opoldne izvršile nspad in so prodrle blizu do naših pozicij, kfer so se sprva vzdržale. S protinapadom, ki so ga popol-dne nenričakovano izvršile naše čete, širo po srditem boiu vrg!i 50-vražnika na ćeli fronti ter vieli 4 častnike In 500 mož. Tuđi ob naših pozicliah na obeh stntreh reke Opor so se vršili ljuti bo}l. Nasprotnik, k? !e preko Stn/*a pritetnil nadaifna ojačenia, ie v zadnjih dneh v dolini in na obkrožujočih ]o višinah opetovano izvrši! navaie z močnelšimi četami. Vsi ti Doskusi. da bi proti pre-laznim višinam pridobil na prostoru, so se ponesrečili z najtežjimi izguba-mJ zanj. Včerai izvršenega napada, Y\ se Je zopet popolnoma razbil v našem ognju, pač sovražnik z ozirom na 1 vellKs lzg:i!^, ki jih Je pretrpeU ne bo ; ! več ponavijal. V teh bciih smo vjeli okros 1G00 vjetnfkov. Na Dozici'ah južno od Dnjestra se vr?e borbe. Naval. ki so ga pričcle naše čete. \e vrlđo* ii ra prostoru. V raznih frontnih odsekih smo Ruse potisnilf. V Poljski in zapadni Galiciji so se vršMl saTro topovski boji. Namestnfti nače!ni!:a gc^eralnega štaba rl. R 6 f e r, fmL • " .- 1 ■ • PRI PRZASZNYSZU SO NEMCI ODB¥LI RUSKI NAPAD, — STCVI-LO PRI AUGUSTOWU VJETIH RUSOV SE JE ZVIŠALO NA 5400. Berofin, 15. marca. (Kor. urad.) Poročilo Wolffovev:a urada: Veliki glavni stan, dne 15. marca. Vzfaodno bojišče: Stevi?o ruskih vjetnikov v bojlh severno od A«s:ustowske?i;a lesa se ! ie zv'šaJo na 5400. Severno in severrozapadno od PrzasznvFza so IzvrJHi Rusi napad z močnimi cetami. Vsi napadi so se izjalovili. Sovražnik ie itnel težke izs^ibe. Južno od Visle nobeae izpre-memfce. Vrhovno armadno vodstvo. * BOJI V KAgPATlH. V Karpatih so fcoii na nc!:aterih točkah. Rusi so zopet pričeli z močno protiefenzivo. Silni iuski šunki proti našim pozicijam 50 đckaz, da se Rusi boje za železnice T svojem zaledju in da se nočcio dati nc.iisniti v gali-ško nizino, kjer . f>i z nastopom spomladi obticali v močvirju. Naisilneiši boji so se vršili zadnje dni na crti Lupkov-Uzsok, kjer so naše čete na cesti Ci ma-Baiigrod-Lisko dosegle prav lepe uspehe. Tuđi vzhodno od te crte pri Viskovu in v dolini reke Opor ter rv: Nadv.orni so se nričeli novi boji.. V sredniem in vzhodnem delu gozdnatih Karpatov se naše čete dosegle zelo važne uspehe. Sedaj so dobii Rusi zoret močna ojačenja ter skuša .i o z vso silo ustaviti našo ofenzivo ter zopet zasesn izdubljene pozicije. Doslej se jim to ni posrećilo ter so bili Rusi ooraženi tako severno od prelaza Uzsok. kakor tuđi na o^eh straneh ceste \z Volovca preko Sta\\\-ke in v dolini reke Opor ob cesti proti Tuhii in Školam. . . * ♦ Poroč?la raad^srskih listov o bojsh v Karpati. Dne 15. t. ni. poroča ->Az Est« iz Ungvara: Povsod leži visok sneg, zlasti v Ga1 ičiji. Dopoldne sije većinom a solnee, popoldne pa se navad-no oblači in dostikrat tuđi sneži. V okolici preora Uzsok se mora boriti tren z velikimi težkočami. Neštete sani izrrleda.io kakor ca bi bile na poti na tečaj. Reka Ung je zamrzla. Zdaj pa zdaj se pretnrajo telefonske žice pod težo snegra. F^atrulje morajo tele-fen neprestano popravljati. Smučarji patrulirajo v gorah. Sila bo:ev ie odjenjala, samo ponoći je slišati boj topov. Zadnje dni so poskusili Rusi predreti zahodno ad prelaza Uzsok. Tretjino njihovih čet so podrli naši trpovi, ostali so prodrli kakili 500 m ter se zakopali. Zopet so poskušali Rusi učinkovati s svojimi masami. Resi pnšiljajo sem svroie naiboliše in izborno opremliene vojake. Pa tuđi te čete žrtvuTejo njih voditelji brez usmiljenia. Ruska artilerija išče brezuspešno naš tren. Razpoloženje naših vojakov ie izborno. \z Budimpešte prihaja se tale brzojavka: Iz vnjnega poročevalske-j?a stana se peroča sem: Ker sedaj sneg zopet kopni, smo najbrže že preko prave zimske vojne. Kar so morale čete v boju z elementi pretr-peti iu kar so z \ so svojo energijo tuđi res pretrpele, je brez primere. \ ru.sko-iapoiiski vejni je prenehala vsaka vojna operacija pri 7° mraza. Ko je pritisni! mraz, so v balkanski vojni tuđi prcnehaii vsi boji. Naravno je tore*, da pri sedanieni vremenu ni mogoce misliti m velikopoter.-ne boje v Karpatih. V glavnem se vrše snmo akcije, ki imaio namen osvojili gorske prelaze. Zadnje dni so se vršili boji samo ob cesti skozi Csisno in Bali^rod. ki tvori zvezo z žeiezniško prodro Sii.nok-Lisko-Prze-mysl. Pri Csizni pod naitežavnejši-mi razn:erami izvejevani uspehi govore za izborni duh naših čet. Boj; ob prelazu Uzsok. *Pesti Mirlap prinaša poročilo svojega poročevalca s severnega ho-ji.^ča. ki pnvi: Rusi razvijajo na delu fronte pri Uzsoku kljub hudini snežr.im mete/em in strašnemu mra-zu živahno delavnost, ker licčejo. pa naj stane Še toliko žrtcv. dobiti v roke cesto v Turko in prelaz Uzsok. Pozicije naših čet so izborno utrje-ne ter odbi:aio rasi zato tuđi vedno. vse napade. Prelaz pri Uzsoku velja za nc/ravzeten. BOJI V GALICIJI. Napram bojem, ki se vrše pone-kod v Karpatih, stonajo boji v Galiciji popolnoma v ozadie. V Galiciji je začel kopneti sneg. Težkoče. ki so vsled rega nastale, o-virajo skoraj vsako akcijo tako naših, kakor ruskih Čet. Zato se oinejujeta nasprot-nika na tem delu fronte več ali mani na artileriski boi. Kar pa se je tu vršilo manjsih bojev, 50 se vsi kon-čali ugodno za nas. NEUGODNA SITUACIJA RUSKE ARMADE NA SEVERNEM POLJ- SKEM. Listi trojnega sporazuma ne ta-jijo, da je postala situvačija za ru>ko armado na severnem Poljskem zopet jako neugodna. Ob Bobru in Narevu je pričela velika bitka. Nad 1 milijon ruskih in nemških vojakov se bori tam za veliko in dalekosežno odločitev. Angleški listi poročajo iz Petro-^rada, da so koncentrirali Nemcf. ki raz-polagaio 7. izbomimi žclezniškinr zvrezanil, med Narevom in \\rkro 8; do 10 annadnili zborov. s katerinv o^ro;:aio Przaszyz od zapada in od vzhoda. Ibilv Mail-- napoveduie. da se bodo morali Rusi, ako ne dobe pravočasno zadostnih ojačen] iz Pr-zaszv^za umakniti. Silni ntmški oddelki se valijo-ludi na Lonižo. Daih' Mail- je mne-nja. da hocejo Ncmci za vsako ceno forsirati pot na Varšavo in sicer to-krat ob desnem brejru \ islc. Bojna fronta na severnem Polfskem. V severni Poljski so pričeli novi veliki boji. Sovražnika sta se spo-p-jdla z vso silo in Ijutostio. Rusi ču-tijo očividno. da gre Ncmccm za dalekosežne akcije in odločitve. fronta, na kateri je razbcsne'a nova bitka pričenja ob Njenienu zanadno od Kovna gre od tam proti jugovzhodu na Simno. zapadno od Serejev ter od tam feverno od Lipska na Bobr. Fronta poteka nato paralelno z Bo-brom in Narevom, severno od Prza-sznysza ter doseže reko \Vkro, od-kođer se obrne proti jugu čez Raci-jonž na Visio ob izlivu Bzure. * Novi vpoklici na Ruskem. Iz Christianije se poroča, da bodo sedaj vpoklicani oni ruski čast-niki in vojaški zdravniki, ki iih zaradi skoraj dosežene srarostne mejt' nišo doslej vpoklicali v aktivno službovanje. Iz Christianije poročajo nadalje, da se ie ruski Rdeči križ obrnil do norveških zdravnikov ter jih pozval. naj vstopijo v rusko sanitetno službo, ker pri pri ruski armadi primanj-kuje zdravnikov. * Obrekovar.je Poliakov. Biala, 13. marca. (Kor. urad.) Današnji ga!iški uradni list piše na uvodnem mestu: Že deli časa so različni, gališki deželni upravi so-vražni listi napadali uradnike poljske narodnosti, ki so zaposleni pri tej upravi. Vse te napade je združila v svojem članku berolinska ->Zukunfu-, ki je trdila. da je približno 700 državnih uradnikov poljske narodnosti LISTEK. flintrihanlta. Franeoski spisnl Pierre de Cou-1 e v a i n. " * (Dalje.) Težie doseže bogata deklica, da jjozabiš na njeno bogastvo, kakor deklica brez dote, da pozabiš na njeno ubeštvo. Gospodični Villars pa se je posrećilo. Jacques je čimdalje mani mislil na njene milijone, tem-bclj na njene kreposti in njegovo hrepenenje po njej je postalo tako čisto, kakor je to pri človeški naravi sploh raogoče. Pa tuđi Annie je na svojem licu nosila sledove božanstvenega čuta. Ljubezen je vzklila v njenem srcu. najpopolneiša Ijubezen po svoji pri-prostosti. udanesti in plemenitosti. Brez odpora, pomislekov in strahu se je udala tei novi sreči, v njenem srcu je vzevetelo življenje polno bo-gastva. tako, da si je večkrat rekla, da ni bila se nikdar tako srečna. Vsako jutro se je ob misli, da zopet vidi markija d' Anguilhon, zbudila polna hrepenenja in vsak večer je pod za-prtimi trepalnicami zopet zazrla nje-. gov plemeniti obraz, njegove mile c oči in vrsto nežnih vtisov. čc je od- haial od nje, čutila se je zapuščeno. kakor da ni njene matere. Klare in njenih prijateljev. Njemu je sedaj pri-pisovala tako svoje veselje, kakor svojo žalost. Gospodična Villars. kakor vse Amerikanke, moških ni ravno preveč spostovala. Videla je. kak suženi njene matere je bil njen oče. Vsi njeni mladi znanci so bili zelo ponizni služabniki. Marki pa se ie pokazat gospoda. Izsilil je njeno spostovanje in to spostovanje je bilo začetek Iju-bezni. V svojem občevaniu ž njim se ni posluževala niti svojevoljnih muh niti koketeriie flirta. Skušala je uganiti njegov okus in mu ugajati. Čc je opazila, da se mu je obraz zresnil, je podvojila svojo Ijubezni-vost. vse to, ne da je opazila, da ni-ma več lastne volje. Hvaležna mu je bila za vsako najmanjšo pozornost; cvetlice, ki jih ji Je prinašal od Časa do časa. so jo veselile, kakor b: je ne bili mogli razveseliti najsijaj-nejsi darovi Franka Barnett. Marki ji ni niti z besedico omenil, da jo ljubi, dal ji je pa to razumeti. Večkrat že je pričakovala. da se ji raz-krije. hipno pa je prešel na drugo stvar in Annie se je Čutila nekako potrto. Razmerje med Jacquesom in Annie je imelo tako prijateljsko lice, da je Keradieujevim dolgo ostalo pri-krito* Končno sta uganfla resnico in se na skrivnem veselila sreče svojega prijatelja. Nekega dne se je Ouyu de No?ay zabliskalo v glavi in dobesedno, monoele mu je padel iz očesne duplinc. Odkritie. da je mlada Amerikanka zaljubljena v nietro-vega najbolišega prijatelja, ga je na-polnilo s tak:m zadoščeniem, da bi misli!, da se veseli svoje lastne zma-ge. Gospa Villars in gospodična Mav ste bile morehiti edine, ki resnice niti slutile niste. Klara ni bila samo prepričana, da marki ljubi gospo de Blanzac. dala se ie celo zapeljati na napačno sled. Domišljevala si je, da ju je vojvodinja speljala v Deauville v namenu, da skuje poroko grofa Louis de Vhallans z Annie. Prepričana je bila. da je skrivnost njene lju-beznivosti uganila in se na tihem veselila svoje bistrovidnosti. Da moti njene nacrte, vedla se je posebno ljubeznivo proti njemu in z lahkoto ga je pritegnila naše. Medtem je imel Jacques lahko igro. Uboga Katarina pa je na skrivnem globoko zdihovala in pretakala solze. Irka. naj si je tega ali one ga stanu, ni žena, ki bi Ijubezni ne spoznala, tem manj. če jo je, kakor Katarina, sama okusila. V prvem tre-notku je uganila, da Annie ljubi markija d' Anguilhon; prepričana je bila, da ga poroci. Neprestano jo je mučila misel na žalost gospodičen Villars, Franka Barnett in na vse neprijetne posledice tega zakona. Z materinsko skrbjo je ugibala, da li ta tujec res-nično ljubi deklico ali ga niika samo njen denar. Opazovala ga je, kadar se je z Annie razgovarjaJ in se trudila brati v njegovem obrazu. Ta pre.skušnja jo je nekoliko pomirila. Rekla si je: »Izgleda kakor pošte-njakv (he loosk like a gentleman). Svesta si. da za Annie ni več rešitve, je molila zanjo in jo priporočala vsem svetnikom v nebesih. Kristijana je čutila. da bode njena naloga skoro dovršena in se je veselila. Njeni živci so bili izredno napeti, njena veselost pokvarjena, ne-kaj ji je težilo duha in polnilo dušo s strahom. Pripisovala je to svojo duševno potrtost Jacquesovemu po-ročnemu nacrtu, ki se je Še dalje za-vlekel in okolnosti, da ne more v miru vživati svojega dragega Petit-Porta, Hrepenela je po šamoti, pola-stila se je je čudna želja, da zbeži in se skrije kjersibodi. Upala je, da mlada prijatelja po vseh pravilih za-ročena zapustita Deauville koncem avgusta in da ji preostane dober mesec počitka in miru. Tekom števil-nih razgovorov. pri katerih je gospa de Blanzac razvijala umetnost in Čar, da se mu nisi mogel ubraniti, se ji je posrečilo, pridobiti mogočen vpliv na gospodično Villars. Podrla Je celo vrsto njenih predsodkov proti Ev-ropejcem, ji razložila, da poročena žena riikjer na svetu ne zavzema tako vzvišenega mesta in izvršuje toliko vplivakakorvPranciii. Seznanja-la jo Se z zgodovino odličnih rodbi« v taubourgu ter vzbudila njene simpatije za aristokracijo. Sedaj je po-gosto govorila o markiju d* Anguilhon in deklici ponavljala vse. kar ji je o njej laskavega zaupaL Kakor hitro se je dotaJcnila te^a predmeta, je Annie krepko stisnila svoje ustnice. da kroti svoj nemir in ni odgovorila niti besedice. Nekega popoldneva so bili ba-ron de Keradieu. Guv de Nozav in Jacaues v Havru. baronica, Klara in grof de Challans pa so šli ribe lovit. Annie je sklenila, da ostane doma. Proti šiirim je prišla vojvodinja po njo. da jo z vozom popelje na spre-hod in Annie je privolila. Kakor hitro so konji zavili proti Trouvillu, je rekla gospa de Blanzac: — Mimogrede se oglasimo pri de Froissvjevih; povabiti jih hočem na obed. Videli bodete, kaka ljubez-niva stara dama je kumica našega prijatelja. Gospodfčna Villars je lahno za-rudela. vendar ni prav nič ugovarja-la. Misel. da stopi pred sorodnico gospoda d' Anguilhon jo je h kratu navdala z veseljem in skrbio ter 30 tako zelo zmedla, da je na ostali poti komai sledila vojvodinjinim bese-dam. Srran 2. .sUJVCNsKl NAKULT, dne 16 marca 19i5. 61 Mev. v Galiciji osumfjenih ztoCina veleizdaje in špijonale. Na ta članek je bil prisiljen profesor Leopold p!. Javor-ski, predsednik najvišjega narodr.ega komiteta, poslati glavnemn uredniku tega berofmskega lista odprto pismo, v katerem !e zahteval dokaze za te frditve, 20. m. m. je izdala »Zukunft« poseben zvezek, v katerem je na zvit način odgovajal urednik Harden na ono pismo. V tem zvezku ni ni-kakršnih dokazov. nasprotno pa se vzdržuje prejšnja trditev s pripcm-bo. da se bo krivda onih osumlienih uradnikov mogla dokazati sele po vojni in da se bo sele potem dalo nadalje govoriti o tej zadevi. Takoj na-to vpeljana preiskava pri vseh i:r~-dih dežele je dognala, da se proti nobenemu sodnemu uradniku poljake narodnosti nišo vršile predpre-fskave zaradi zločina veleizdaje in špijonaže, ražen proti enemu sodni-ku, enemu kanclijskemu oficijantu in ^nemu sodnijskemu slugi, a je voja-sko sodišce zaradi pomanjkanja dokazov ustavilo preiskavo. Istotako se vrši predpreiskava samo proti enemu davčnemu uradniku zaradi spijonaže in proti trem poštnim urad-nikom, ki so bili denuncirani in pri katerih se je tzkazala njihova ne-ilolžncst. Ražen teh slučajev ni no-bcn pcštni uradnik poljske narodnosti osumlien preje omenjenih zloči-r»ov. Od vseh poljskih uradnikov državne železnice so bili v preiskavi samo trije poduradniki in en spre-vodnik. a se je preiskava v kratkem vsled pomanjkanja dokazov ustavila. Tuđi na poljske uradnikc političnih oblasti ne leti noben sum. Vcdja nekega ckrajnega glavarstva v vzhodni Galiciji, ki ie vztrajal do zadnjega trenutka na svojem mestu in ki se je odstrani! sele na ukaz vo-Jaškega poveljnika, ko so že frcale ruske kroglje, je bil pozneje prijet od nekega honvedskega oddelka, pri katerem ni zna! nihče ne nemškega, ne pbliskega jezika, a se je kmalu to nesporazumi jen je pojasnilo. Drugi dan so ga izpustili, ko je dobil pri-merno zadoscenje. Istotako se je iz-kazalo, da je tuđi ovadba prcti okrožnemti knrnisarju v Husiatinu zaradi izdaje uradne tajnosti, bila po-poinoma brez podlage. Okrajni ko-misar 5e sedai služi kot rezervni častnik pri fronti. Kcmunike se konca: Tako se kažeio v luči strcgo uradnih dat in izpričeval neverietna natolcevanja in najtežji zločini, kakor ie veleizdaja in katera so se očitala državnim uradnikom poljske narodnosti. Če bi se se nadalje vzdr-ževala taka natolcevanja, potem bi bilo to z namenom storjeno cbreko- vanje, * • Potnožna akcija za Galicijo. Biala, 12. marca. (Kor. urad.) Pod predsedstvom namestnika dr. viteza pl, Korytowskega je imela takozvana gospodarska komisija dvodnevno posvetovanje o obsežni po-možni akciji za deželo. Namestrnk je pcudarjal, da se te prve seje vsled nesporazumljenja nišo udeležili rusinski poslanci, ker so bili mnenja, da obstoja namen. pomožno akcijo vpe-Ifati v zahodnjem delu Galicije. Upa pa. da se bodo udeležili se] po razjašnjenju te točke zastooniki obeh delov dežele. Namestnik je nato raz-pravtjal podrobno o snovi posveto-vanj: o preživljanju prebiva'stva do priftodnje žetve, o asanaciji mest in vas:, o zmetnem sezidanju porušenih prebival;šč in o omogočenju bogate setve spom'adi. Namestnik je nato poudarjal, ća se ]e že marsikaj zgodilo za preživljanje prebivalstva in asanacijo mest in vaši in da se je najvišje armadno poveljstvo odločilo, da ne bo v Galiciji ničesar več rekviriralo. Za nabavo semen za setev se ie osnoval poseben oddelek v polje-đelskem ministrstvu. Tuđi za nabavo poljedelskega orodja, kakor tuđi konj in volov je preskrbljeno. Vojno niinistrstvo bo dalo na razpolago za vojno nesposobne konje. V debati, ki se je nato razvila, se je tuđi po-udarjala potreba, da bi se moralo v enaki meri skrbeti tuđi za od so-vražnika zapuščene dele dežele. V debati se je razpravijalo o drugih točkah dnevnega reda in je namestnik obljubi! kolikor možno vposte-vati stavljene nasvete. Za sezidanje porušenih mest so skleniii ustanoviti poseben cdsek s tremi pododseku Poslanci so se nato zahvalili namest-niku za njegov trud, nakar je bila se!a zakliučena. PONESREĆENI FRANCOSKI NA- PADI PRI LE MESNfLU. — BOJI V FLANDRIJI IN V VOGEZIH. BeroHn, 15. marca. (Kor. urad.) Poročilo VVohlovesa u rada: Veliki g.avni stan, dne 15. raarca. Zapadno boJUče: KopaUSče VVestende ste včerai fcr3rj5p€5no Gtstrelfevali dve 50» vratni topniCarku Dobro napreduje rwr~đ na visino južno od Vperna, kl %? twio v rokah AngJežl. , Franco$ke đelne napade sever-no od Le Mesnila (v Champagni) smo odbili s težkhnl tesnbanif za sovražnika. V Vozezib se na posamnOi toć-kab Scvršc boji. Vrhovno armadoo vodstvo. Poročtlo francoskega seoeralnesa štaba. Iz Pariza porooajo »MUnch. N. Nachrichten«: L'radno porocilo francoskega ge-neralnega štaba z dne 12. marca opoldne se glasi: »V Belgiji ste dve diviziji belgijske armade prodrli na raznih toč-kah za 400 do 500 metrov. zlasti v smeri proti Shorbakke, iugovzhodno od Nieupcrta, Na ostali fronti ni ničesar novega.* Uradno porocilo ob 11. ponoči se glasi: ^Zapadno od Lombartzvde smo osvojili nemsko poljsko utrdbo, leže-čo kakšnih 100 metrov pred našimi strelskimi jarki. Tri kilometre vzhod-no od Armentieresa so angleške čete osvojile pristavo Epinett. V odseku Neuve Chapelle je angleška armada zopet napredovala ter odbila dva moćna protinapada. Angleži so osvojili nemški strel-ski jarek med pristavo Pietre in mlinom enakega imena. Pri tem so vjeli 400 mož, med njimi 5 Častnikov. V Champagni smo v četrtek zveče i: zavzeli več sovražnih strel-skih jar kov severnovzhodno od Le Mesnila in smo zajeli več vjetnikov. Bolj proti zapadu, vzporedno s cesto v Tahure, smo zasedli več nemških jarkov. Na višinah reke Mase smo zopet osvojili del strelskega jarka, ki so ga včeraj zavzeli Nemci. Na Rcichsackerkopfu smo zavr-iiili močni napad in prodrli za kakih 200 metrov. Pri pregledavanju nekega strel-skega jarka v najsprednejši vrsti, 30 metrov daleč od sovražnika, je bi! ranjen poveljnik ene izmed naših ar-mad General M a u m o u r y in po-veljnik nekega armađnega zbora te armade general Villaret. Zdravniki še nišo megli izreci sodbe o nevar-nosti te poskodbe. ■ V sobotc zjutrai izdano po^ocilo pra\i: V Belgiji imata dve belgijski diviziji na raznih točkah zaznamo-vati 400 do 500 metrGv pridobitka na prostoru, in sicer v smeri proti Shaorbakku. 6 kilornetrov južno od Nieupcrta. Na drugih delih fronte se ni zgadilo nič Mstvenega. Porocižo generala Freacba, Iz Amsterdama poročajo ?M. N. Nachrichten z dne 13. marca: Angleški poveljnik general French je izdal to - Ie uradno po-ročilo: *V noči od četrtka na petek so Nemci izvršili več protinapadov na postojanke» ki smo jih mi osvojili. Brez težave smo odbili vse napade, 7adali smo sovražniku težke izgube ter vieli 60 mož. V nočnem napadu smo z neznatn:mi izgubami osvojili vas Epinette. Megla je preprečila nadaljne operacije. Odkar smo izdaji zadnje porocilo, se je položaj na naši fronti med Armentieresu in La Bas-sće znatno izpremenil. One 10. marca ob 8. zjutraj smo napadli nemške strelske jarke v okolici Neuve Chapelle in jih osvojili. Sodelovanje artiljerije in pehote je imelo dobre uspe-rie in je povzročHo, da so bile izgube v primeri z doseženim uspehom zelo neznatne. Razni bataljom* so se med-sebojno izborno podpirali. Naša tež-ka artiljerija je kaj dobro učinkovala. Takoj po osvojitvi Neuve Chapelle je pričela z delom. da izkoristi zma-go. Ko je nastal mrak, je bila ćela vrsta strelskih jarkov v razdalji 4 ki-lometrov v naših rokah. Ustavili smo se kakih I2HD metrov pred prvotno prvo sovražnikovo crto. Tekom dneva smo spravili 750 vjetnikov za fronto, tem jih bo najbrže sledilo še več. Dne 11. marca Je so-vražnik poskrsil, da bi zopet osvojil izgubljeni teren. Ta protinapad pa smo odbili s težkimi izgubami za sovražnika. Neprestano prodiramo dalje. Srditi boji še trajajo. Inicijativa naših čet je občudovanja vredna.« >Lokalanzeiger« priobčuje preko Amsterdama to - le porocilo generala Frencha: Sedma divizija je napredovala v smeri proti Aubersu. Borba Je bla srdita, ker se je sovražnik na našem desnem krilu z dvema divizijama znatno ojačil. Vjeli smo 612 sovraž-nikov. Letalci so bili zelo delavni. Razdejali smo neko železnišJco kri- žišče, • # Bofl na Flanćrsfcetn. Iz Amsterdama poročajo: Akcija Nemcev Je stopila v novo fazo. V petek popoldne je bil izvršen južno od Dixmuidna, ki ]e še vedno v nemških rokah, močan nacad, ki ga je podpirala težka nemška artiieriia. Treha je bilo zbrmti nemške čete v smeri Ypres-La Bassće vsled tega, ker %o anglcske čete pridobile tal. S severnega Flandrskega dirigirajo vse čete v to smer. Skozi Brugge in Courtrais korakajo močni oddefki čet Pri teh krajih kopljejo številne strelske jarke ter stavijo ra njimi betonske fundamente za težke topove. Transporti francosklb čet« Iz Damvranta v Švici poroca neki basejski list dne 12, L m.: Franco-ska meja med Damvantom in V'illars-les-Blamontom je popolnoma zaprta Z3 pešce in vozove. Domneva se, da so večji transporti čet vzrok asta-vitve prometa. Ranjena franeoska generala. Pariz, 14. marca. (Kor. urad.) PoTOčila o ranjenih sreneralih Mau-nouriju in Villarstu so ugodna. Mau-nouri je brez vročine, njegovo levo oko je izgubljeno in spodnja čeljest zdrobljena. FYi generalu Villarstu se je pod ugodnimi pogoii izvršila tre-panacija. AKCIJA NEmSKIH PODMORSKU! COLNOV. Švedski parnik »Hanna«. Farobrodni družbi Menkel ie do^pela od ka.pita.na -Hannet brzojavka, ki naznanja, da se je katastrofa zgodila v soboto ob 2. ziutraj. Parnik je bil torpediran in se je potopil. Pri eksploziji so bili usmrćeni 4 kurjaci, en čolnar in en momariški vajenec, vsi Svedje. Ostalo mošrvo je resi] neki parnik iz Helsingbcrga. Vsi instrumenti in vse listine so se potopile. (Pripomba \V'^ffnvega urada: Ker se ie izvršila eksplozija na spred-njem delu ladje, je mnogo bcfj ver-jetno. da je ladja zadela ob mino.) Mosrvro pamlka ^Hanna«. Kodani, 15. mirca. (Kor. urad.) -National Tidende^ por^ča iz Londona: Resena posadka parnika ->H2n-na* se je pripeljala na krovu ancle-škega parnika -Cyller* v Huli. Šest rrož posadke pogrešaio, in sicer št^ri kurjače. enecra Čolnarja in enega ste-\varda, Meniio. da so bili usmrčeni, ko se je del sprednje ladie pnrušil. Prvi krmar pripoveduie: Ladja je bila poslikana v dezelnih ban*ah in spredaj in zadaj je bilo ime v velikih črkah. I^adja Je bila torpedirana med Scarborough in Flanibcrou^h. Drugi krmar, ki je stal na mostičku, trdi. da je vide!, kako ie pri^el torpedo pod vodo. Svarilo ni prej došlo. Sprednji del ladje se je takoj potopil, ladja pa te ostala še pol ure nad vodo. Posadka je šla med tem časom v čolne. LadH^ki papir?! in instrumenti so bili izgubljeni. * Potopljeni pamik »Bavano«. Iz Amsterdama se poroča: Torpedirana angleska normžna krizarka ->Bayano4r je bila last firme Elders and Tvffes Ltd. v Londonu. Kakor poreča Reutenev urad. je bila ladja *Baimerine<- s prem^gom na potu iz Belfasta v Ayr, ko je resila preostalo mostvo potopijenega parnika ^Baya-no<^. V četrtek ob pol 9. ziutraj je opazila ladja na rtekern splavu več ljudi, ki so dajali z ruto znamenja. Na splava je bilo kakih 24 mož. ^Bal-merine^ je sprejela 18 mož. ostale je spreiela neka pomožna križarka. ki je v istem trenotku priplula. Rešeni so pripovedovali, da sn bili ob 5. zju-traj torpedirani. Pri eksploziji so se odtrgali rešilni čelni in izginili. »Bavano- se te potepil v treh minutah. Moštvo. ki ni bilo usmrčeno. se je v temi bojevalo z valovi in se oprije-malo ostankov ladie. Iz teh estankov so si napravili splav. O svojih tova-riših, ki so tuđi napravili tak sp'av, ne vedo ničesar. najbrže Lokalanzeij;er-3: poroča iz Ko-danja: fz Pariza se poroča, da bo francoskl dekret z določili o blokadi uemških pristanisč. ki bo izšel v par dneh, podpisan samo od Poincarćja, Glasom besedila dekreta, se bo izvršila blokada efektivno začetkom pri-liodnjega tedna. Blokada ima nanien, rreprečiti vsem nevtralnim ladjam, da bi dospele v nemška pristanišča, ali jih zapustile. Vsako tako nevtra!-no ladjo bodo pozvali, na] odplove v kako nevtralno luko, in to tuđi le v slučaju, če ne bo imela na krovu vojne konterbande. NAPAD NA DARDANELE. Iz Rima poročaio ^MiinchetiL-r Neueste Nachrichter.-*: ^Tribuna • javlja čudne podrobnosti o vclikcpofezni ekspediciji tro> nega sporazuma proti Turčiji. Po feh poročilih nameravata Angiija in Francija izkrcati ra polotoku Galip^-Ii 150.000 mož. 110.000 Francozov je koncentriranih v Algirju. Del od teh je že na potu. 40.000 Avstralccv in Indijcev caka v Aleksandriji, da jih odpeljejo proti Dardanelam. ker te čete nišo več potrebne za obrambo Sueškega kanala. Istoča>no zbira Rusija armado 200.000 mož. ki jo namerava izkrcati zapadno od Bospora. Iz Berolina javlja isti list: Po poročilu rimske ^Tribune-ima baie Francija pripravljenih 110.000 mož, Angiija 40.000 in Rusija 200.000 mož za odločilen sunek proti F>ardane'am in proti Carigradu. Te številke se zde na vseh stran eh nekoliko previsoke. Ne %\zž£ na to pa bi 5vari!i pred tem, da bi se to vest podcenjevalo. Priporcčati bi bilo, da bi se računalo s tem. da bo trojni sporazum seoril. kar mu je mo?oče, da spravi Turčijo v težko stisko. Se-veda se Iahko zanaiamo tuđi na to, da bo tuđi Turčija storija vse, kar je v človeških močeh, da prepreci te nakane svojih smrtnih sovražnikov. Iz Aten priobčuje isti list to-Ie vest: Po poroči'ih, ki so došla ^emkaj, se je baje saveznikom posrećilo izkrcati na raznih točkah čete, ki pro-dirajo proti Smirni. Poudarja pa se, da se ni nadeia-tt, da bi mogle anglesko - iranco^ke čete uspešno prodirati, ker }c obram-ba Smirne skrbno pripravljena in ker je turska obrainbna annada do-volj močrta. da Iahko odbije napade še močnejših čet. kakor iih nemara imaio na raznofago zavezniki. Turski đementi angleških In franeoskih poročO. Carigrad, 14. marca. (Kor. ur.) Angleži javljajo v 5rvojih poroci!ih z dne 8. in 9. marca, da so imeli Turki pri Ah vazu ogromne izgube, unajoč, da bodo na ta način prikrili svoj poraz. Ponavljamo, da smo vplenili nri tem podjetju 3 brzostrelne topove, 4W pusk in mnogo vcinega materijala. 400 Angfežev je bilo ubitih. K temu pa je še prišteti število onih mrtvecev. katere so vzeli .\nglezi seboj in o katerih so pravili, da je njih Število le neznatno. Poraz An-gležev pri Ah vazu se torei nikakor ne da prikriti. Francoski in angleski komuni-keji o Dardanelah so smesni. Izjav-liamo formalno, da so vojne ladje *>Agamemnon«. »Lord Neison*, ^CornwaIIis . -Dublin-. -'Bouver<-, ^Suffrerisr in tSaphir* pu^kodovane, da je *Queen Elisabeth^ zadeta od treh težkih granat morala umolkniti in da je lazaretna ladja vCanada*- z izredno velikim številoni ranjencev odplula na Malto. Uspešnost našega ognja priznavajo Angieži. ki so najprvo pompozno naznanjali. da sn prisilili naše baterije k molku. drugi dan pa poročajo, da so iste baterije obstreljeva!i. Ti dokumenti so nai-dragocenejši dokazi, ki so jih megli sovražniki pricbčiti nam v prilog. — Dsncs se ne nahaja niti en vojak niti v dardaneSffc! ožinU niti v njeni olio-lici. Če bi bili zavezn'ki res vse ne-štete baterije, ki jih nava^ajo njihovi komunikeji, prisilili k mo;ku, bi se morali danes nahajati že v Carigradu, ne pa obstreljevati okolico zu-nanjih dardanelskih utrdb. Položaj v Carigradu in Smirni. Carigrad, 14. marca, (Kor. ur.) V nasprotju s tendenciioznimi trdit-vami listov in agentur tripelentente, ki slikajo položaj v Carigradu neprestano kot abrormalen, se da konsta- { tirati, da v!ad3 v Carigradu popolen mir in da se ćelo druzabno živiienje prav nič ni izrremcniio. Smirenski listi konstatiralo isto glede Smirne. kler se je prebivaistvo po prvcin brezuspešnem obslreljcvanju zopet popolncma pomirilo. Prodajalne so odprte, trgovina kaže navadno sliko * in v vseh kinematografih se vrše, kakor pre.j. predstave ponoći. IZJAVE ZA5TOPMKOV STRANK V ITALUANSaTM PARLAMENTU, Rim, 14. marca. (Kor. nrad.> Pred glasovanjem o zakonu glede vojaške in gospodarske obrarube so podali nekateri govorniki še kratke izjave. Barzilni je i?javil. da bo glas^ val za predlogo. Olabovaii za pred-^ logo pomeni gotovo izreci vladi za-upanje. Zat^- opo/;arja vlado; da ie svečano nouJarjala svete aspiracije, katere mora ItaJna uresničiti. (Pri-trjevanie.) Govornik zaupa, da bo akcija vlade rnerila na to, uresnlčit: te narodne aspiracije brez omeutve in brez r»rikra'Šan;a. (2ivahno odo-bravije.) Prepričan je, da se Salan-dra zaveda. kako tehrnos! mora dati njegovim odločlivam zaupanje. ki mu ga izkazujejo on (govornik) in njegovi prijatelji on tej resili uri. (Živahno odobravanje. Gihnric.) Posl. Dari je 4z,javii: Liberalna desnica 57 je svesta izredne revnosti trenutka, v katerem je ćela deže^a dolžna ^e obrati \- slogi in počnem zaupaniu okoli vlade, ki je v tej težki nri pozoren čuvai svetle podo-be domovine. Ta podoba je personificirana v rimskem orlu, ki caka že 5to!etja, da iztvgi* plen ropaželjrim ga'/ranoin. Govornik bo glasova! /a zakon z želio, naj bi sreča spremljala vlado, kadar se izpolni nsoda. po ka-teri kopnii Italija. (Živahno odobravanje 111 pritrjevanie.) PosL Girardini pra\i: Ker smatra vlada, da so pooblastila. ki jih za-htcva, potrebna, se radikalni ne obo-tavliajo privoliti. To pa zato, da bi mo^Ia vlada izvršiti svojo visoko nalogo v slavo domovine in v duhu, ki odeovarjH veličini sedan^h doged-kov. (Živahno odobravanje.) Nato se je vršilo glasovanje. m Garihafdiacf. Kakor poroča milanski »Cor-riere della sera^, je nemška vlada vsled razpusta ^aribaldinske legije v Franciji. ženila, izpustitt vjete ^a-ribaldince iz vietništva. * • PROGRAM NOVE GRŠKE VLADE. Berofin, 14. marca. Londonski listi poročajo \/i A ten: Nova \\oda. odi'lanja vsako intervencijo- doklcr se je bati. da bi mogli nastati kaki zapletliaji 'A Bol^rijo. Kabinet ostane naprs-in Srbiii dobrohotno ne-vtralen, napram troir«e.mn sporazumu k prijateljskim nsltigam pripravljen. Venizelos agitira za vc^ao. Iz Ateu poročajo: Venizelos rapija živahno agitacijo za idejo^ da naj se Gršfca udeleži cperacij proti Carigradu in Smirni. V krogu svojih pristaSev se izjavlja, da bo da! novi vladi zaupnico -*ir! bianco-.-, čim se Gunaris cdloči za vo.ino. Poslanik daie kralju na^vefe. Ženeva, 15. marca. Pariški listi poročajo: Grški poslanik v Pctro gradu je poslal kralju Konstanrinu brzojavko, v kateri jra prosi, da nai odobri Vonizelosovo politiko ter Čim najhitreje opusti nevtralno st^lišče. Ođpoklic grskega inornariskega ataseja iz Carigrada. •Frankfurter Zeitg.v: lavlja: Novi grški ministrski predsednik Guna-ris je odpoklical memariškega atase-ia grskega poslaništva v Carigradu, Kriezisa. ki je, kakor znano, povzro-Cil nedavni grsko - turski incident. * Manifest tnakedonskega komiteiau fz Sofije poročajo: Ekseku-tivni odbor rnakedonskili bratovščin je izdal manifest, v katerem pravi: Od nesrečnega bukareškega miru seni se nahajajo naši bratje pod naj* strašnejšim jarmom; Srbija in Grška sta oropali Makedonijo vseh prav in vzeli prebivalstvu narodnostne pravice. Bolgarske sole in cerkve v Makedoniji so izginile, bolgarska kultura je pregnana — mesto nje pa vlada v naši ljubljeni domovini ro-parstvo. nasilstvo, umor, požig in omejitev osebne svebede. Makedonski komite se obrača do vsega civiliziranega sveta, kate-rega socijalna vest naj bi se obrnila proti tiranom, ki preganiajo ćelo otroke na maternih prsih iti katerim rudi žena ni sveta. Poroliio Crni gori \z fefa 1912. Sofija, 14. marca, (Kor. urad.) Agence teL bulg.^ pereča: Sobra-nju predložena interpelacija gled^ DGsojila Crni gori, danega iz balgar "kega državnega zaklada leta 19j v znesku 2 in po! milijnr-ov 1»? izzvr ;3 živahno debato. Sobranje je od!;-žalo zadevo komisiji, ki naj preir postopanje kabinetov Oešov in V. nev. 61. *te* .SLOVCNSK! fVAKOU*, dne \S. marca !*?l5. Stran 3» Dnovne vesti. — Ccsarjeva brzojavka Terezi-;jyi5kj vojaški akademiji v Dunaj-^kzm novem rnestu. V Terezi ja nski rojaski akademiji v Dunuiskern no-•.em niestu so po svečanostni zaprimi prečitali sledečo cesarjevo brzojavko, naslovljeno na nadvojvodo Karla Stefana. ki }c povzročila nepo-jisno veselje: V duhu prisoten današnji slnvnosti prebiranja častnikov v Terezijanski vojaski akademiji, M^ osrečuje, da vstopata pri tem tuli Tvoja dva sina, nadvojvodi Leon Kzrel in Viljetn Franc Jožet v vrste Moje slavne armade m pošiljani "sled tega važnega povoda TebL \\sern v zavodu zbranim, kakor rudi ikademikom Svoj naisrčneiši poru rav. Naj vedno vodi blagoslov Vsenrogočnega Naše orožje ter prejme nrnovo imenovane časfnike, Vi gredo zdaj nadepolni k Moji. z no-*'imi lavor ikami okrašeni armadi. v -voje posebno varstvo. da v svojem iJadostn^m navdušenju po najboli-Hi moesh moško pripomorej% k rnagi Naše pravične stvari. — V nagovoru na nove častnike, je nadvojvoda Karei Stefan nagla^al, da ??aši hrabri vojniki. brez razlike sta-*iiu narodnosti in konfesije, sedai že ^smj rnesec bojujejo neprenelioma največji in najkrvavejsi boj svetovne /gcclovine proti mnogo premoćnim sovražnikom v ozki zvezi z našimi zvestim; zaveznil\! ter vrše čuđeže hrabrosti in vztrcjnosn. Kakor je U f>09. prineslo našim zastavam zma-,?o, tako naj bo in bo tud! !eto 1915. V to pomagai Beg! Hura! — Ljubljanski cbčinski svet trna v eetrtek, dne 1S. raarca ob 6. zvečer v mestni dvorani redno sejo. Na :Inevnem redu javne seje so: Nazna-rita predsedMva. Poročila: o do?:su magistratovem glede pokritja stro-kov za vojaško nastanitev tekom leta 1914; o odiočci deželnega odbora -:ranjskega glede proračuna niestne-•anca Kušana za zvi^anje ođšk<;d-iiine za mestne vožnje; o prošnji nrevoznika Josipa Turka za zvišanje prizivu Ivana Jerm*:na proti od-■neri pasje takse; o dopisu Tnestnega >t2vbnega urada glede zvišanja cen ■' mestni ljudski kopeli: o dopisih , kr. deželne vfaJe glede izjave* inestne občine v zadevi podelirve ki-"iemato^ri?f?ke koncesije: fotografu Davorinu Ro\šku. optiku Karlu Jur-manu, O?.brijeli Kanzovi v Trstu, in slovenski kršćansko - socijalni zve-li; o prošnji prevoznika Josipa Tur-ka glede zvišanja cdškodnin za wž-Tiio preinoga v inestno elekrrarno in v mestno vodamo v Kleče; o ukre-pih odseka za aprovizacijo mesta z ozirem na obstoječe zaioge žita in moke v Ljubljani: o ukrenin žetvene komisije jarlede o^krbe spcmladan-^kih poljskih dsi v okrnzju ine«ta Ljubljane. — Na dnevnem redu tajne ^eje so: Naznanila predsedstva in poročila: o prošniah nekaterih tnacri-.stratnfli uradnikov zix povračilo vplacanili doklad od plačarine; o prošnji sirote nekega bivšega občin-skega uslužbenca za nadalino preje-manje miloščine: o prošnji nekega občinskega uslužbenca za bolničko podporo; u prošnji nekega magi-stratnega uradnika za priznanje šti-riletnice; o popolnitvi izpraznienega mesta kurjača pri vodovodni zaje-malnici v Klecah in o prošnjah za razne obrtne koncesije. — Sestanek deželnih glavarjev v Goticj. Na inicijativo goriškega deže!nega glavaria Faiduttijaf so se sestali v nedeljo v Gorici deželni glavarji južnih in zapadnih kronovin, da se posvetujejo predvsem o raznih aprovizačnih vprasanjih. Sprejeli so končno ćelo vrsto resofucij, ki izra-/ajo razne tozadevne želje, tako na pr., da naj vlada skoro preskrbi za-dostni dovoz žita iz Ogrske, da naj dobavljalo vojaške bolnišnice hrano iz vojaških skladišč. da na] se pri definitivni ureditvi konzuma mrke vposteva razlike v prehranjevanju; ceželni glavarji so tuđi urgirali izvr->itev že izdane odredbe o vojaških đopustlh v svrho obdelavanja polja, ter so se izrekli za to, da naj bi se pri pregledovanju črnovojniških Iet-nikov 1873.—1876. posebej oziralo r>a potrebe poljedelistva. Končno so izrazili željo, da naj državna, uprava pritegne avtonomna zastopstva k so-^otovanju pri odredbah, ki se tičejo ffospodarske obranibe. Dcželni glavarji so tuđi sklenili, se zavzemati za to.da se skliče na Dunaj sestanek za-stopnikov v>eh avstrijskih kronovin, nakar so se zopet raZvšli. Na sestan-ku 50 bile zastopane naslednie deže-Ic: Štajerska, Koroška^ Kranjska, Ooriška, Predarlska, Tirolska, Istra in Dalmacija. — Imenovanja v artnadl. Za po-ročnika sta imenovana vojaška akademika Anton Požun pri pijonirskem bataljonu št. 15. in Alfonz pl. Beze-Ijak (sin umrlega polkovnika Frana Bezeljaka) pri ulanskem polku šf. J. Za praporščake so imenovani gojen-ci vojaških višjih realk in kadetrih sol Franc Perko pri bo^.-herc peš-polku št. 4., Franc Mikuš pri pešpol-kn št, 17., Robert Orasselli pri tirol. polkn ces. ^trelcev st. 2., Crnest Bratkovič pri pešpolku št. 47., Alek-sij Ramor pri pešpolku st. i^.. Stefan Levak pri lovskem bataljonu št. 31., Josip Bučar pri pcj5po!ku št. 34.1 Ivan Celestin pri pešpolku ŠL 86.. Ivan Pibernik in Teodor Pi-ber pri domobranskem polku §u 27., Rudolf Smole pri domobranskem polku Št 23. in Robert Maic-rtč pri domobranskem polku bi, 26. — Odlikovani Slovenci. Srebrno hr3brostno svetinjo 1. vrste so dobili poročnik 3. pijonirskega bata-Ijona Feliks Vodep in narednik brzo-javnega polka Josin Mulej in Ivan Vičič, daljo Josip Lipej pešpolka št, 53^ desetnik re^polka št Q7. han Kraneš. saper i. sap. bataljuna Fr. L.esjak, tepnicar 1. top. polka Valentin Kokot, ter pri demobranskem polku St .^. narednik Fran Benko, računski podčastnik rran Smereč* nik, korporal Ivan Maračič, desetnik Mihaef B.>r^ič in d^mobninec Jožef Novak. — OdHkovanie, V bolnisnici ssmiljcmh bratov v Gorici leži že dalj časa ranjen siotiiik Slavomir Verhunc od 17. pešpolka iz Ljubljane, ki ?e je v bo» h pro:i Srbiji zc-lo oćlikoval. Pri tem je bil ranjen. Dne 12. marca ^() inu na slavno^ten način piipeli vojaški zaslužni krizec z vojro dekoracijo. — Pojrrešan! volaki. Jo>in Do-linšek. korpora! pri c kr. demobrar.-skem polku Št. 27., stotnija 0. se po-greša od 16. novembrba 1914. Kdor kaj ve o njem, naj to naznarsi na na« siov Frančiška Dolinsek. Zagore ob Savi št 12-4. — Robert Zabovnik. stotnTisk: trobertoč pri pešpolku f-u 17., štotnija t.. se r?o_i2:re.ša od 12. decembra 1914. Kdor kaj ve i •ijem, naj to naznani i;a naslov Franc Za-bovnik, Zagorje ob Savi St. 124. — Iz nrskega vjetpištva se je cglasil Jakob Kainen^ek, ki je Miižil pri 9. stotniji 67. pešpolka. Prei ;e bii sluga pri g. dr. Josipu Stareru v Ljubljani. Sel je konec scL)leinbra na hojisče in bi] tam vjet Pisal je že dvakrat, prvič iz Moskve, ćrugič vi Nerehte v gruberniji Kost/uma ob Volgi. Kakor so se mnocri drugi vict-niki v kratkem času naučili ćirilice in ćelo nekoliko ruščine, tako tuđi Kamensek. Na Ruskem inia:o za vojne vjetnike tuđi posebne dojrlviic?, na kat^rih je v češkem in v poli^kem jeziku kar natisnjeno, da fe dotičnik v vjetništvTJ, da je zdrav in da pozdravlja vse svojce. Vjetniku je treba fe zapisati kraj in gubernijo kjcr se naliaja, pa je pisanie opravHeno. — Državni poslanci in prlhodnje prebiranje čmovojnikov. K nove mu prebiranju črnovojnikov. mjem'h v Ietih 1873—1877 pridejo izmed južnih drž. poslancev dr. Bcnkovič, Hrvat dr. Cinsarriia. Srb dr. Vukotić in T^alijan dr. Bngatto. — ZgJaševanJe lefa 1873.—1877. roienih črnovoinikov. \ sem, v Ljubljani stanuiočim črnovojnikom. ki so rojeni v letih 1873. do 1877. in nišo v Ljubljano pristojni, se je po razglnsu o pregledovanju teh letnikov do 20. marca 1915 zgiasiti v mestnem vojaške m uradu v vMestnem domu^. Ta zprlasitev velia tuđi za one črnovoj-nike, ki so po rednem naboru pridobili pristojnost v Ljubljani. Prvotno v Ljubljano pristojni crno vojniki si-cer nišo podvrženi tei zglasitvi, toda v interesu njih samih in v interesu skrajšanega uradovanja je, da se tuđi ti do 20. marca zela?e v omenje-nem uradu. — Uradniške plače ne bodo znl-žane. Širile so se ponekod vesti, da je finančno ministrstvo že izdelalo nacrt za znižanje uradniških plač. Govorilo se je ceio že o gotovih od-stotkih. Ravnotako se je tuđi govorilo, da hočejo razveljaviti določila o Časovnem napredovanju. ^Oesterr. Postbeamtenzcitung - pa poroča zdaj. da so bili zastopniik društva po^tnih uradnikov m osrednje sveze društev avstrijskih državnih uradnikov pri finančnem ministru. In ta je izjavil, da ni napravil nobenega take-ga nacrta in da sploh ne misli kaj takega izvesti. Minister je zastopnike poveril. da smejo javnost informirati, da ne misli niti znižati uradniških plač niti razveljaviti določil o časovnem napredovanju« — Draginia klasne /Ivine. Piše se nam: Cena klavni živini je v kratkem času nesnosno poskočila in to brez pravega povoda. V dezeli Kranjski imamo dovolj klavne živine in tud: krme se ne primanjkuje, zakaj torei tako pretirane cene? Kn kor nam je znano, so povzročitelji teh visokih cen v prvi vrsti prekupovalci, ki Ietajo od vaši do vaši, od hleva do hleva, da pokupijo od kmeta živino, katero potem gonijo na semnje in jo tam za drag denar prodajajo. Tako nam je znano, da so prekupci na sej-mu, ki je bil dne 3. t. m. v Ljubljani, pri par voleh kar po Z do r>(^0 kron zaslužili! In te vole so večinoma dan prej po vaseh nakupili, nekateri celo med potio, ko so jih gnali v LU:b-ijano na semenj. Ni li to uezablišano, da se pri teh težkih časih tako ljudstvo odira?! In kakor pri goveđi, tako je tuđi pri drugi živini; radi teh razmer kmet že ne ve koliko l\ za-Ineval za prasiča, ki ga ima v hlevu. Na zimo so bili prasiči po I K 20 v do I K 30 v kilog. žive vage, dancs ga ze ne dobis, če inu >e enkrai toliko ponudiš. Ne, da bi mesarje podpi-rali, ali to bo vsak razumen clovek sprevid'*!. da pri takih preiiranih cc-nah je nemogoče me^sarjein ceneie meso prodajati. Zakaj tuka] vlada ne poseže vmes, saj mwn je istotako važno, kakor kruh! V Gradcu je bil neki prekupte oscro kaznovan l z\±-porom in cienarno globo — ker je pri biku, ki z& je proda!, zaslužil nad ICO kron! In pri nas? Tu pa prekupci javno hvalijO. da pri par voleii, kar po 100 goldinarjev in več zaslužilo. Da se to odiranie prepreci in lem piekupcem ustavi njih delo, naj bi se županom zaukazclo. d^\ kdor nima najmanj o mekeće živino v Iilcvu, se mu ne sine izdati živinskega poniega lista. Kdor po ce^tah živino kupuje in jo žene na seineni In jo tam prodaja, naj se o^tro kaznu je! Sedaj je se čas. da se kaj ukrer.e. Kakor za žito in kruh, tako naj se tuJi za klav-no ži\inr> in met o določijo cene, — Najcoveiše živiio — so kosti. V nerrrskih listih čitainq presenetlji-vo nagnan:*!o. da ?e iz k o s t i da napraviti izvrstno živiio. Seveda vi n:isliti. da bi Ijudje kar kosti grizli. ampak iz kosti se kemičrtim potoni napravi tvarina. imenovana osseiu in ta ie bale prav okusna in hranilna. Pravijo. da ie franeoski kemik Fre-my novembra 1. 1870.. ko so Nemct nbiessli Pariz in )e v niestn zavladala Iakota, pred=a?a! nživanj*: osseina. Na njegov prediog je vlada tak rat zaukazala pobirati po vseh pariških kIa\Tiicah in tresnicah kosti in se je iz njih dela? osscin. ki $o se ga stra-dajoči Ijudje prav hitro navadili. Zdaj je franeoski kemik Maurie zepet orrozoril na to živiio. čeL da je prav zdravo in redilno. Tuđi se nikdar ne pokvari in se torej lafcko hrani, kadar je nevtra lizi rano z apnem in solno kislino. Osein se najprej skuha, pc-tem zdrobi in zmeša z juho ter Ima tako pripravljen pra\' dober okus. Kemik Maurić pravi, da 50 do 75 gramov osseinove moke zaleže toliko, kakor 200 do 400 serasnov mesa. Ker je v os&einu ninoj^o tosfatov, je posebno dober za nervozne ljudi in fake, ki veliko duševno delajo. Mor-da bomo res £e učakali dan. ko bedo na gostilnah nabiti lepaki: Tu se dobe sveže pripravljene kosti, najtnilj-sa hrana za nervozne in duševno de-Iuiocc ljudi. — Za živinorejo. Ker jrrepoved knnljenja z žitom izključuje vel;kr> množino krme za živinorejo in ktr povzroča na drucei strani omeiitev klanja mlade živine in telet, več;o uporabo knnil, tedaj se je moralo skrheii za to. da se zveča paša. Po-Ijedelsko ministrstvo je vs!ed ter,a ukazalo vsem Rozdarskim in demen-skim ravnateljstvom in ravnateljstvu bukovinskega grško-oriental-skega verskega fonda, na} zazdaj za I. 1915. odstopijo vse pripravne paš-nike v državnih in tondskih guzdih za pašo živine, v koiikor se da to izvesti na način, ki bi bistveno ne sko-doval gozdarstvu. Dariia za »Rdeči križ«. Gospodični Leopoldina in Amalija Schulz ste namesto venca na krsto umrle sestre Marije darovale Rdečcinu križu 20 K. — Gospod Herman Halben-steiner je v spomin za umrlega prijatelja gospoda Gustava Kastnerja da-roval Rdečemu križu 10 K. — Učno osobje c. kr. u^iteljišca v Ljubljani ie darovalo mesto venca na krsto umrle učiteljice gospodične Mariie Schuli Rdečemu križa M K. — Tečaj za izuijenjle psov za sa-niietno službo. C. in kr. vojaška oprava priredi tečaj za fzurjenje psov za sanitetno službo. Za ta tečaj se morejo prijaviti črnovojniki, ki se ne nahajajo pri annadi v vojni, pro-stovoljci in pa civilne osebe avstrij-skega ali ogrskega državljanstva, ki so popolnoma pf-?te vojalke službe. Glavni pogoj je T.drnvo in krepko te-lo in izvedenost v ravnanju s psl Kdor se želi udeležiti tečaja, na] se pismeno v nemškcin ic/ik'i prnnvi pri drustvenem tainiMvu na Punaiu VII., Kirchengassc 41. V -vrvi vrsti se bo oziralo na nrijuvljeucc, ki ima-jo lastne pse. Kr>t sposobni psi se pripuščajo Ie ps: štirih pasem in si-cer: Airedaletesnerji, neniški ovčarski psi, DobermaimpuiM ali p^i nasrne Rotwei!er. Neizurjeni psi morajo biti stari 9 mesecev do 2 let. Pri že izurjenih psjh ne igra starost nikaKc \1oge. Psi ostauejo last posestnika, morebitne transportne stroske pr>vr-ne c. in kr. voja^ka uprava. Absol-venti pod voias^.m poveljstvom c. in kr. ganizijske bolnice 2 na Dunaju stojećega tečaja morajo po zaključku tečaja odnni*i v vojne na Kraj, ki ga določi vojna uprava. Obleko in opremo, ki ?e cnaka oni samtetnega rnošrva, dobe v*si vedje psov brez-plačno. Kot orožje dobe pijonirsko sabljo in pacolt-r-volvjr. Komandi-rano mo.^tvo dobi normalne rristoj-bine. Vse -iruge civihe ost-be prejmo dnevne piačt; .-■ K. Prof. dr. Karei WitzGi!iuber, str-rKovno - tehnični vod ja oddelka za v.;hj»c psov za sanitetu o službo, je i?:d:\\ niicrmauvno brošuro: : Kratko navodiki za izur-jenjc iđ vodst-«'o vojnih psov--. Dobi se na Dunaju pr: niče imenovam-m tajništvu za cen^ 40 v — Darovani psi in darovi v denuriu za nabavo sposobnih psov naj se pošiljujo nara** nost nu društveno blagajno v Korneuburg na li^p ?dnieni Avsirij-skem v roke g.>5i>.v1a Lcopolda Fi-seheria. — Nasov za prijave: :>St-kretariat des osterr. ung. Poli>ei-und Kr!3^slrjn«Jever3!ne« , Wien VII.. Kirchenpra.sse 4\. — Malo glea^lisčc. Vojaska predstava. Na željo voiaštva in re-konvalescentov tukajsnie garnizije je dovolil Nj. eksc ^ospod podrr?ar$al pl. Kutschera z vednostjo c. in kr. vojaškega postajnega poveljstva v Ljubljani. Ja se vr'si \ojaška predstava v petek, dne 19. t. m. ob 5. po-ncldnt v iVJestnern domi!. — Pred i?ro prireditvi primeren prolog. Se->tavil g. proi. Fr. Kobal, govori Danilo. Pri predstavi sodeluje oddelek gocibe 17. pešpolka- \ prizori 5e znana burka Spanska niuha-, spisala Fran Arnold in Ernst Bach. V>topni-ce se dobivajo v >elenburgovi u!ici stev. 1 v trafiki g. Ćesarkove. — OdkJonjena cvetka. Vojak, ki ie bi! na boinem polju že ranjen, se je poslavljal od znancev in znank, ker .ic irnra? dru^ič oditi na hojisče. V Ljubi jati i 5iužbujoča kuharica iz iste-ga krala dnir.a mu je za slovo ponudila cvetko. • Vzemi-. je rekla, ^dve-ma seiri že dsla take nage'jne in oba sta fe v nebesih.- — *-Le obdrži na-gCiin-j.-'' ie hitro rekel vojak. >jaz ne maram v Galiciji v nebesa iti.- -- Oče in si«. Po ljubljanskih ulicah bta korakala dva moška, oče in sin. Oba sta imela cvetke r»a klo-bukih in na suknjičih, kaker jih irna-jo skoro vsi, ki gredo k vojakom, in oba sta prcpevaia na ves glas. Sreča ju znanec - Ej. oče, kaj ste vi tuđi pokličani k vojakom? * — - O. jaz ne, Ie moj iant: iaz Ie pojem z njim. da bo bolj korajžen. * — Untrla je danes ponoča gospa Josipina Košak, roj. Sclirimpf v starosti 75 let, mati g. Petra Košara, tiskarskoga strojnika v Ljubljani. — Potres. Snoči okrog 11. pono-č? je bilo čutiti v T jubljani hhen potresni sunek. Velika nesreća na Selu. \*čeraj zjutraj se je v rodbini delavca Ha-biča na Selu št. 7 pripetila velika ne-sreča. 2ena je šla k peku po kruh ter pustila doma tri majhne otroke. Ko matere ni bilo doma, so otroci doma na škrinji zanetili ogenj. Ko se je mati vrniia, je bila vsa soba v go-sten dimu. \'si trije otroci so bili ne-zave-stnf. Oba dečka 5ta bila mrtva, dekiica je se živela. Prepeljali so jo v deželno holnišnic"*. Oče je pri voja-k\h v Ljubljani. Gimnazija v Kranju. Na obiast-veno odredbo se porabi poslopje gimnazije v Kranju za vojake-rekon-valescente. Gimnazijski poduk se bo nadaljeval v poslopju ljudske sole, za ljudsko solo pa so se dobili prostori v več privatnih hišah. Na goremsfcj železnici so začetkom vojne ustavili popoldanski oseb-ni vlak in vlak v Tržič. Od J. maja, a morda* če bo mog:oče. še v aprilu bosta zopet upeljana ta dva vlaka. Starosta kranjskih noiarjev, go-spod Luka S v e t e c se je iz ozirov na svojo visoko starost odpovedaj notarijatu. Umri je v Sv. Križu pri Kosta-njevici g. Andrej S t r i t a r , posest-nik in gostilničar, v starosti 67 let Pogreb je bil danes ob 9. dopoldiie. Bodi blagemn možu priiazen spomin! Roparski napad, olletni Anton Cingerec je bil na potu iz Ajdovsči-nef ko so «ja napadli trije zločinci. Eden ga je rani! na trebuhu, potem so nm vzeli 20 kron in pobegnili. SumUjv inđividi!. Ko je v nedeljo gostilničar Anton Kovač v Kolodvorski ulici zaprl ob 11. zvečer go- sfilno. i'e opazi!, da se skriva na vrtu /a hišo neki nioški, katerega ic Kovač ogovori!, kaj hoče in kdo da ic. Ker ni dobil nobenega odgovora, je šel v stanovanje po revolver in se potem vrni! zopet na vrt in ponovno pozvai nočno prikazen na odgovor. Ker tuđi sedaj ni nočni posetnik ni-česar odgovoril. je Kovač ustreli! r. revoiverjem za strah. To je pa moža tako pretreslo, da je plani! čez vrtno ograjo in jo popihal v temno uoč. Na ulici zaklan. Dancs ponoći okoli 2. sta šla črnovojnik-novinev: Alrrcd Sedavčič, roj. 1891 v Grgarju na Goriškem in njegov prijatelj po Zaloški cesti, kjer sta pred gluho-nernnico srečala tri nepoznane fante, s katerimi sta prišla nekaj v navskriž-je. Pri tem se je SedavčiČ v enega za^nal ter ga vr^el ob tla. Eden ne-znancev *je hitro potegnil nož in Se-davčiča zabodel, nato pa šo zbežali. Ko je ranjenec prišel s svojim prijateljem potem do Filipovičeve ulice, bc ie z^rudil na tla in izdihnii. Polici-:a ie zamogla konstatirati Ie smrt in odredila, da bo njesrovo truplo prc-peljaii v rortva-Viiicp k Sv. Krištofu. Dobrodošli! Včeraj ie ocl nekođ priletelo na ovorišče hišnega posesi-nika i!i gostilničarja j£. Pavla Turka \" Streliški ulici št, 20, 5 puranov. Lastnifc nuj priđe ponjc, GoJem, moderna drama v štirih delih predvaja be od dancs naprej v kinematografu Ideal Fa drama ie \z-delana po neki legendi v kateri tvori glavnu točko, najdena ilovnata soba Golema. Golem pomeni po židovsko (Sinnbild) vstvarjenie čioveka. Brzolovno poročila. Itafijanska zbornica. Rim, 15. marca. (Kor. ur.) Zbornica. V specijalni debati o zakon-^keni nacrtu glede gospodarske in vojaške obrambć Ttalije, so stavili socijalisti predlože, da naj se veljav-nost zs.kona cineji na eno Ieto. Mini-strski predsednik Salandra -^e je iz-iavil proti predlogu, ki je bil nato v polmenskem glasovanju odklonjen z 351 proti 15 glasovom, En poslane^; ni glasoval. Ko so bili vsi členi pre-delani, ie bil zakonski nacrt v tajni se;i sprejet z 334 glasovi proti 25. Pred Dardanelami poškodovane franeoske in angle^Ke ladje. Carigrad. 15. marca. ^Kor. ur.) Fo zauesijivih informacijah je bilo ined ohstreljevanjem Dardanel 7 velikih vojnih Iadij angleško - tranco-skega brodovja poškodovanili. Vojno ladjo -Agamemnon. pričakujeio na Militi, da jo popravijo. Poprave franeoske oklopnice -Jean BartKanada--, ki je pri-spela v Pirej. je bilo 300 ranjenih, pcleg tega so bili Se 3 letalci ranjeni, Izgtihe angfeškega trgovskega ladjevja. Berolia, \6. inarca. (Kor. u rad.) Nasproti uradni statistiki, ki jo je dne 13. marca izdala angleška admi-raliteta in glasom katere znasajo cc-Iotne izgube angleskega trgovskega brodovja S7 Iadij, izvedo iutranji li-sti z dobro podučene strani, da so navedbe angleske statistike nepravilne. Resnične izgube franeoskega. trgovskega ladjevja so mnogo večje. Stevilo njih izgub v vojni obsega 124 Iadij. K temu prihajajo se izgubljeni ribiški parniki. katerih število je v angleški statistiki navedeno s 47, tako da znašaio vse izgube 171 Iadij. Izvoz preinoga iz Nentčjje prepovedan. Berolin, 15. marca. (Wol!fov ur.) Izvoz, prevoz itd. premota, antraci-ta, rjavega premoga, koksa in umeU nih kuriv, vštevsi brikete iz preni«^ ga in rjavega premoga, ie prepovedan. Odlikovani nadvojvode. Dunaj, 16. marca. (Kor. urad.) AViener Zeitung 16. marca: Nj. c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z najvišjim lastnoročnim pismom z dne 12. marca 1915 blagovolilo imenovati Ni. c. in kr. Visokosti nadvojvode Maksimilijana Evgena Ludvika. Fra-na Karla Salvatorja, Huberta Salva-torja, Leva Karla in Viljema Frana Josipa za viteze Zlatega runa. Publicist d' .\lbon umri. Dunaj, 16. marca. (Kor. u rad.) Znani publicist in urednik lista *N. Wr. Tagbl.«, baron Evgen d' Albon, je po večtedenski bolezni v 56. letu starosti nmrl. Umrli so v Ljubljani: Dne II. marca: Valentin Bene-dik, črnovojnik 17. pešpolka, v gar-nizijski bolnici. Dne 12. marca: Marija Vrečar, tobačna delavka v pok., 42 leU Sv. Petra cesta 74. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD*, dne 16. marca 1915. H. štev. Razne stvari. * Kavarne v Splitu bo kakor be-Iežijo dalmatinski listi oblast zaprla in sicer iz zdravstvenih raztogov. * Popis zalog žita In moke v Dalmaciji se bo vršil Se enkrat. Tako javlja zadrški »Narodni list«, ki na-vaja kot vzrok razne netočnosti pri prvem popisu. * OpuŠčanje brzojavnih uradov. Poštna uprava je opustila zadnji čas ćelo \TSto manjših brzojavnih uradov v Dalmaciji. Merodajni za ta ukrep so oziri na potrebno štedljivost v državni upravi. * Nemiri v Italiji se ronavfjajo. V Veneciji >e prišlo zapet &j resnih izgredov. V trevisanskem okraju so demonstranti orustešili trgovine ter se spopadli z orožmki. Demonstracije veljajo draginji, udeležujejo se jih ponajveč ženske. * Podpofa za belgijsko prebi-valsfvo. »Murch. Neueste Nachrich-ten« poroćafo: Ameriški milijarder Rockefeller ie zagotovil ameriški komisiji za podporo belgijskega ci-vilnega prebivalstva mesečni pri-spevek 4 milijonov mark za ves čas, kakor dolgo bo tralala vojna. * Internirane! na Angleškem. Angleški vojni urad navala število sovražnih tujcev, ki so bili internirani. Interniranih je bilo 1. novembra 17.2S5. 1. decembra 18.205. 1. janu-aria 1S.333 in 1. februar ja 18.670 oseb. Izpuščenih je bilo v teh mese-cih 2913 tujcev. * Duhovnik ogleduh. Carigradski listi poročajo, da so v Libanonu tretirali nekega duhovnika, ki je osumljen ogleduštva. Med njegovimi papirji so našli pismo predsednika franeoske zbornice, v kateremu se mu ta toplo zahvaljuje za dragocene informacije o položaju v Siriji. Faksimile tega pisma bo objavi! neki turski ilustrirani list. * Dober odgovor. Iz Pariza po-ročajo: V pariški zbornici ie te dni zahteval poslanec Pavel Meunier, naj se odpravi vojno stanje. »Z vojnim stanjem,« je grmel, »more, kakor je rekel že veliki Cavour, vladati vsak bedaka »Dobro,« mu je zakli-cal min. predsednik Viviani. -pripravljen sem, odstopiti vam svoje tnesto!c * Poroke med nemškimi civilni-mi vjetniki in Angležinjami. Kakrr se lavlja iz Londona, se je vršila pred kratkim v Southerm poroka šti-rih nemških civilnih vjetnikav s štiri-mi angleškimi deklicami. Po poroki so novoporočenci zaitrkovali v neki restavraciji. Po izvršeni poslovitvi so se poročenci zopet vmili v vjet-ništvo. * Kako dolgo bo trajala vojna? Kodanjska »National Tidende* piše: General Oba, ki zastopa japon-sko armado pri ruskem najvišjem po-veljstvu, je iziavil v Petrogradu, da ie po petmesečnem bivanju na Polj-«kem in v Galiciji, dobil vtisk, da bo vojna težko dalj nego šest mesecev traiala. Spomladne operacije bodo odločilne. J)ana$ni» \\$\ nošena 4 stran5. IzdajatefI In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Meteorolotfčno norofllo. TtUM ud »arku 301*2 Sredili znt%\ tlik 73« n« 3 m s= | c. opno-vujt Stanfe barometra t mm 1 ' Vettovl Nebo 13. 14. 2. pop. 9. zv. 7. xj. 735 4 735*4 i 734-2 I 93 | 56 37 moč*. jzah sr. jzah. si. sever \dt\. obla«. i oblačno • »» 15. 2. pop. 9. zv. 7. zj. '732 9 7351 ! 7368 114 7-0 06 sr. jjzah. si. jzah. si. ssvzh. đel. jasno jasno Srednja temperatura sobote 41% norm. 31, nedelje 7-4", norm. 3 3*. Padavina v 24 urah 00 mm in 0-0 mm. Serravallovo kina-vino zželezom je najprimernejše = darilo za == ranfence in 559 :: okrevajoče. :: Od zdravnikov pripoznano in priporočano krepilno sredstvo. Dobiva $e v Ickarnah J. Serravmllo, Trst Bartola. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, pr jateljem in znancem prebridko vest, da \e Bog vsega-mogočni naSo preljubo mati, ozir stara mati gospo Josipino Košak roj« Schrimpf danes po noći po kratki mučni bo-leznt, previđeno s sv. zakramenti za umira»oče, v starosti 75 let po-klical k sebi. 7i0 Pogreb neposabne rajnke be vrši v sredo ob 4 uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Sv maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi sv. Niko'aia. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin. Ljubljana, 16. marca 1915. talvf«6i Mfftli. Samo trgovcem: - ZubteTaite ponudbr ftsto ^vi'narh mošUh trikot tlT«tnik«T In hlač. Jakfi aktualrn predrr*et. B^ago na zdilv^a. DLBST flJIT!!!H. Brrnaj 1. RoMnns?iiasi 81. , SANATORIUM -EMONA Iza notranjc im ktr\jwg£ne bole:'zkq i R3ROCJh0rirJICA f L-uJUBL^v in ranjencev, obvez in gaaiastega bla^ja, konjaka, ruma in čaja. fitroform. f i htinin. pcrolin Vscm sorodnikom, priiatcljem in znancem naznaniamo pretužno vest, da e naš do~ri sopog, oće, stan oče i. t d. go^pod Andrej Stritar posestnik in §ostilničar v St. Sritn, pri Soatanjevici, dsnes, dne 14 marca 1915 ob 7. uri zjutni. previđen s svetotaistvi za uminioče, P^> kratki bolezni, v t7. letu svoje starosti končal svoje dcla-poino živi enje. Pogreb nepozabnega rajnkega bo v torek, dne 16. marca 1915. ob 9. uri đoDOldne. Sv. masa zaduSnica se bo slutila v župni cerkvi pri Sv. Kriču. Sv. Križ pri Koštan je vici, dne 14. marca 1915 Uršnla Stritar roj. Stokar, Josip Stržtar, sorroga. sin. aiarila MalaaH«, Antoalfa Kerln Ana Dltfek, hčerke. Ivaa Malnarlć Aiofxl| Ecrtn, Rudol! Đidek, zetje 698 Taokl ta Tnskiale. Zahvala. Globoko ginjeni no tolikih dokazih vsestranskega iskrenega sočutja, k! so nam došli povodom smrti mojega srčnodobrega, nepozabnega soproga, gospoda Gustava Kastnerja in ne v stanu se vsakerau posebej zahvaliti^ prosim tem potom sprefeti mojo najsrčnejšo rahvalo 69n Iskrena hvala tuđi za mnoge poklonjene krasne vence in za mnogobrojno udeležbo na zadnji poti pokojnika. LJUBLJANA, dne 16. raarca 1915. Toni Kastner v svojem in ¥ imenu vseh drugih sorodnikov. ,vete mase zadušnice za pokojnega gospoda OnStaTS KastSOrja se bodo brale v ponedc-ljek, dne 15. marca in v sredo, dne 17. marca 1915 ob IO. uri dopoldne v župni cerkvi Mari- jinega Oznanenja. 697 r>osii*ene gobe, Češplje, presno ms^io, . -ir v Mebih. P^nud^e pod ysGobe I 97311 na upravn. »Slov. Narod.i«. Ptt T MM Ž£li Ćobiti dama in scer po srednie-šolcu ali profesorju. 678 Ponudbe pod ,,Pouk 678" na apravn. »Slov. Naroda«. ~—t^= pomicGa! ^tiadamc i, 32 tetu -e yeti v zvrho fenitve re?nar.iti y tjebrajeno g^soteo alt vdovo bre? o*rok v ori-me*nt zfetrorti m x>remc*cnhm. jpaien Stane placa soo'cno 5 pcn-$u'o l^ot državni uradni^. ima 8C00 Jj (et^.ih dzhodf^ou ij pnvatncaa prcnejenfa O-tra 5e na re^r.s ponuabe le ij botiiik kjogov. Ponudbe feli pod tmsnom , 5^5-r'te.h/695" na u era nt^tvo , J.ov. Jfaroda1'. 695 Na novo izšlo! SSoviti 469 nio^ni nlliuift II W$& i! E*/J 1315 !il Favorit miini im ?^ za periic, ss== kakor tuđi vs! novi kroji n v se dobe pri tvrdkl a n Ijabijsna, Marijin trg. ra?cr'f p!c?no zsstcpstvo za Kran:sko. Favorit modni aJbarc cea a 95 vM po p?&t! 1*35 K. Favorit mladin «lit aibnet (zi perlo) cena 95 vin„ po pošti 1*05 K. ^? škt sk .ik *& šaš '.& insn *$ vm SO IŠČO za talcoi ob dobri plači. Sa^r»o zanesljive, zaur>ne in strofo snažne o>ehe r\r\) narove svoj naslov pod „Saafnost 6S5" na uprava. »Slov. Naroda«. 695 Ležeč, ps*svs2*s-si || ^ • I malo rabljen, zelo dobro ohranjen, W0^ se ceno prođs. ^%e^ Tađl se odf!a cilJnier (valc?) ^_— ia olfe za strofe. ^^ Poi^.ve se pri Etsrbeniku TU* ____^______________,______._____m Ne cdlašajte do'go, temvtč preskrbite papimfinl prtič!, I katerih najboljšo, res big cnično, čisto belo kvaliteto ima v bogati zalomi in po neverjetno nizkih cenah Ljubljana, nasproti glavne pcSte. Na žtljo prtiče tuđi tiskam v poljubni barvi in okusni izpeljapl. 49! hpojac prye vrste ^ Ljubljana, 2S2S v hotelu ,pri J^alicu'^g (8« nadstropje) ™ (aasproti glavno pošte) Stroji za ±ago. Rompletna oprava, dobavl^cr.a od Topbama, hl fe samo nokaj mesecev stala v obrata, vse Iiakor novo, 53 vse škripaj cč-u® oida In sicer: težak brzotežs! polnl Jaram 903'—, še ea^srem €50- , 6 krcž&Ih ža? z nlhalao iaijo v telezni mlz§9 s??of za brnšen'e, stanca. vrialsl stroj, strnžilal stroj 23 m. Cllav^a transmisija, okrožao snazalno ležišče, 12 nzVzmh polag^nf (For-elege), razllč^Ife nape^fal (Spanarons^)f ležlšča s?o!i!a (ilappehmcje-), fermeoskS kola!ly žagse p£at3ice, Mji, 'očaj, vse fermenjo, kompl. oroćfe, šiae ia kriiga pniiisiisa. Natančneise poizvedbe in ogledanje pri lnžesirfa Lcopolđa Uaffar v Građen. 669 Ura9nisko hranilno društvo v graScu. uradnikom, profesorjem, učiteljem, umirovljencem itd ob Đ&|u?JOSineJš!h po^oiih, tuđi brez porokov. as Hranilne vloge od VSakOf^ar z dnevnim obrestovanjem brez rentne^a davka po 50 za vsak čas Po 0 1 0 . J5 I 0! pa eb ođpo-0 d vi gljive zceske. 9 4 0 D|| 2 |0 vecZalii roliiZj. Vioge: 6 500 000 K- Jamstvo v deležih: 7,^00.(00 K. Stevilo Članov 59C0. Več v raz-vidh! Tiskovine in poštne položnice zastonj. Pojasnila daje brezplačno vsak ponede^jek in petek med J/23 in 1/24 popoldne: Josip Košem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22. .••-.•. Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. .".-.'. Bnervni fosđl ^ 60,?80.7201S. — Ii^laćana odškodalne In kcpitalife K 12C 035 304 25. Po velikosti dru^a vraiemna zavarovalnica nn5e države z vseskozi slovansko-naredno upravo. -----------------------------Vsa "oJnGn.'a dajsi----------------------------- litupnliifl zas!spst/o i \mm ^i^^f^ ^^^ v Oosnoski Eliti štev. 12. Sprejema zavarovana človeSkega Življenja po najraznovrstnejših komblna-cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Z]asti je ugodno zavarnvanje na do-Živetje in smrt z manj^a^očimi se 11 vplačili. Zavaru'.e posiopja in premičnine proti FOžarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkuiantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Pozorl Spreiema tuđi zavarovanja I proti vlomski tatvini rod zelo ugod- i nimi pogoji. — Zahtevatte prospekte