■MM
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne ilekovlnd
ENAKOPRAVNOST
E Q U A L 1 f Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 20, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 206
w/
k
ANNA BRATKOVICH
Po enotedenski bolezni je Umrla v Huron Road bolnišnici Anna Bratkovich, rojena Baje, stara 66 let. Stanovala je na 1419 E. 173 St. Doma je bila iz ^irne na Dolenjskem, kjer zapušča sestro in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 55 let. Nad 30 let se je udejstvovala pri •dobrodelni organizaciji za oskr-
bo
sirotnih otrok in je pomaga-
I'a vzgojiti najmanj 50 otrok.
Tukaj zapušča soproga Johna, doma iz vasi Mihavo, fara Št. Jernej na Dolenjskem, sina Leo, hčer Mrs. Theresa Koss, vnukinjo Sandro in več sorodnikov. Po-greb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavo-da Joseph žele in sinovi, 458 E. ^^2 St., v cerkev Marije Vnebo-
vzete ob 9.30 uri.
*
ANTON HROVAT
Kakor smo včeraj poročali, je ponoči umrl Anton Hrovat, sta-MUjoč pri družini Ignatz Vendor-na 15232 Saranac Rd. Doma bil iz vasi Veliki Podlog, fara . ®kovec pri Krškem, odkoder ^ prišel v Ameriko leta 1913.
je član društva Mir, št. 142 ^NPj. žena Anna mu je <pred ^som umrla.
^kaj ne zapušča sorodnikov, ^stari domovini pa tri sestre;
aHjo Božič, Ano Šribar in Te-^®zijo. Pogceb se vrši v sredo Zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega Zavoda Mary A. Svetek, 478 E.
2 St., v cerkev Marije Vnebo-^zete ob 9.30 uri in nato na po-
kopališče Calvary,
*
^®9r6b Amelije Repar
Pogreb pokojne Amelije Re-se vrši v sre'do zjutraj ob "•■*0 Uri iz pogrebnega zavoda °seph žele in sinovi, 458 E. 152 •' v cerkev Marije Vnebovzete 10.30 in nato na jiokopališče Calvary.
♦
odpuščen
v Donald Somrak je bil
no odpuščen iz armade Zdru-
držav, in je prišel v petek
'^ov k svoji družini na 1213 7f -
. u,
dobili
Društvom in domovom/
V Clevelandu se nahaja Gluščevič Obrad, ki stanuje pri Malečkarju 731 E. 160 St. Telefon Li 1-9928. Gluščevič zastopa slovensko filmsko podjetje "Triglav." Trenotno ima s seboj dva filma. Prvi o Belokrajini, drugi daljši film ndsi naslov "Kekec" po priredbi Toneta Seliškarja. Vse je domače. Film "Kekec" je dobil na filmski mednarodni razstavi v Benetkah prvo nagrado.
Če bi se društva in domovi zainteresirali za te originalne slovenske filme proti gotovi odškodnini ali procentom, naj se obrnejo na gornji naslov.
Lahko se bo tudi preskrbelo, da bodo slovenski naseljenci dobili plošče s pozdravi sorodnikov iz domovine in s pesmijo po želji. Tudi so na razpolago slike rojstnega kraja po serijah. Po želji se lahko filmajo drujl^ine, vasi in okolja.
Želeti je, da bi se društva in domovi kmalu javili in povedali, ali se interesirajo za originalne slovenske filmske posnetke v stari domovini, to pa radi kratkega časa, ki je zastopniku "Triglava" v Ameriki na razpolago. _
GOSPODARSTVO SE SE NE MAJE-KAJ NAM NAPOVEDUJEJO RUSI
WASHINGTON, 19. oktobra—Konec vojne na Koreji je nedvojbeno vplival tudi na ameriško gospodarstvo. Ameriška industrija jekla je na primer izgubila vojnih naročil za dvajset milijonov ton jekla na leto. To je samo en vzgled. Ameriški kongres je črtal milijardne kredite kot ameriško pomoč tujini. Ta korak se bo čutil predvsem v evropskem gospodarstvu. Zato prihajajo iz Evrope razne gospodarske vesti, da je ameriška prosperiteta s produkcijo vred v upadanju. V resnici pa da gre v Ameriki le za potrebno notranjo reorganizacijo po posameznih podjetjih, kar pa nima s kako gospodarsko krizo nič opravka. Tako Washington.
Velika Britanija je navezana*^
Par 9.45
furt Nahajal se je v Frank-Nemčiji, in v tem času so ter^' ^ h^srko-prvorojenko, ka-® bo prvič videl. Dobrodošel!
^adušnica
bral^^^ zjutraj ob 7.30 uri se bo v cerkvi Marije Igj. . °^zete v spomin sedme ob-smrti Johna Tomažič.
^OOVINAS KOMUNISTI
sK 18. oktobra—Franco Podp je odobrila $2,857,00( tistim francoskim iz-ki bodo izvažali co-
sport	bodo izvažali go
produkte v Sovjetsko Vjjfj' ^^"lunistično Kitajsko in kve satelitskega bloka Mos-
O- .
strar,-	zveza bo po svoji
hov;"' ^^°zila v Francijo koža ka,v;<°'	mesne izdelke in
pa v Sovjetsko klo,	trgovskih ladij, je
kve (T? , material in žer da zvig ^fancija gleda na to čuti n ^ izvoz in pri tem ne
izognila ^'Stičnim državam).
na uvoz svojega blaga v Združene države. Večinoma uvaža luksuzne predmete, na katere je naložen visok uvozni davek. Če se velika Britanija pritožuje nad ameriškim trgom, mora sama pripoznati, zakaj v resnici gre in bi morala reorganizirati svoj uvoz.
Na drugi strani so odpadle ameriške gospodarske pomoči drugim državam Evrope, ki so nadalje trgovale z ameriškim dolarjev zopet z isto Veliko Britanijo. Sedanji kongres se je postavil na stališče, da naj Združene države svojim zaveznikom sicer pomagajo, toda le vojaško in ne z dolarji, ki naj gredo za obnovo njihovega civilnega gospodarstva.
Iz posameznih gospodarskih mnog v podkrepitev, da ni gospodarske krize, se navaja, da je v produkciji jekla tendenca za večja naročila. V industriji radia in televizije, da gre v prodaji na drobno za rekordne številke. Sicer je res, da je televizija modr ni artikel, ki spada k standardu življenja, to dejstvo pa ne spreminja na položaju ničesar, ker (ončno je produkcija kot produkcija namenjena celotnemu standardu življenja.
V poslovnem svetu napovedujejo nadalje, da se bo čutila ma-a depresija, ki pa ne bo imela značaja krize.
Benson naj odstopi
Zanimiv je položaj tajnika za kmetijstvo Ezre Bensona. Niti Benson, niti predsednik Eisen hower si nista na jasnem, kaj je s kmetijskim programom fede ralne vlade. Republikanski po slanci so začeli z akcijo, da se Benson vsled njegovega omaho vanja v kmetijskih vprašanjih nadomesti z drugo strokovno osebo in ga označujejo narav nost kot "simbol izgubljenega zaupanja pd strani ameriških kmetov."
Ameriški podpredsednik Nixon se nahaja v Avstraliji. Av stralsko časopisje mu stavlja kočljiva vprašanja, kaj je z ome jitvami avstralskega uvoza na ameriški trg. Političnih vpra
šanj, ki bi bila sporna med obema državama, itak ni. Rešiti je gospodarska vprašanja in Nixon bo mor^-priznatii da brez avstralskega uvoza na ameriški trg, ni dobrih odnosajev med Avstralijo in Združenimi državami.
Pisanje "Pravile"
Ruski profesor Varga, ki predava o narodnem gospodarstvu, je objavil v "Pravdi," glavnem glasilu ruske komunistične stranke, dolg članek o stanju ameriškega gospodarstva. Profesor Varga trdi;
"Prosperiteta v Združenih državah gre h koncu. Nastopajo znamenja, ki napovedujejo gospodarsko krizo. To krizo bodo povzročili naslednji faktorji: nadprodukcija, padec Cen, padec zalog." Profesor Varga se je ob koncu povzpel do trditve, "da so Združene države na robu nove gospodarske depresije."
Kaj pa govorijo številke? Gospodarski svetovalci Bele hiše, ki morajo pošiljati kongresu gospodarska poročila, priznavajo, da so se narodni' dohodki v zadnjem tromesečju znižali za poldrugo milijardo dolarjev.
Vzrok naj bi bil v tem, ker federalna vlada daje manj naročil. Pojasnil, zakaj se nadalje zadolžuje, pa ni.
Mrzla vojna...
DETROIT, 19. oktobra—-Organizacija ameriških Poljakov ki si lasti 250,000* članstva, je započela z zanimivo politično akcijo. V Detroitu se nahaja tu di poljski konzulat.
Pqjljaki so sprejeli resolucijo v kateri trdijo, da ni niti moral no, niti zakonito, če se dopusti nadaljnje delo temu konzulatu Poljski konzulat v Detroitu je le golo orodje v rokah Moskve. Po Ijaki zahtevajo od governerja Williamsa, da napravi nemudoma potrebne korake, da se polj ski konzulat v Detroitu zapre
Poljaki so se obrnili na kon grešnike, ki zastopajo državo Michigan v Washingtonu, z isto resolucijo in istim predlogom.
AMERIŠKA SVOBODA V NEVARNOSTI!
"Mnoge Amerikance navdaja strah, da se bo ameriška svoboda omejevala, dokler ne bo za stalno zgubljena.
"Slaba znamenja so kongresne preiskave med uni-vezitetnimi, cerkvenimi, umetniškimi in žurnalistič-nimi krogi. Način, kako se vršijo te preiskave, bije v obraz ameriški tradiciji, da smo zaščiteni po zakonu. Te preiskave prekoračujejo osnovne meje ameriške svobode. Sežigajo se takorekoČ knjige in v tem posnemamo naciste. Iz predalov državnega tajništva se odstra-njujejo knjige, katerih pisatelji niso komunisti, marveč le zastopniki idej, katerih goto>1 člani federalne vlade ne smatrajo za pravoverne.
"Protestantovski duhovniki se obdolžujejo na slepo. Mrtvi judovski rabini, ki se niti ne morejo braniti, se označujejo kot sovražniki ameriškega ljudstva.
"Amerikanci še morajo zganiti v obrambo osebnih svoboščin in dobro znamenje je v tem, da se že čutijo koraki k tej obrambi."
Tako sveto\Tio znani rabin dr. Silver, ki je duhovni vodja židovskega templa v Clevelandu.
Eisenhower-]ortines
NEUVO GUERRO, Mexico, 19. oktobra—Ameriški predsednik Eisenhower in mehikanski predsednik Ruis Cortines sta danes izročila na svečan način prometu veliki jez "Falcon Dam." Jez sta zgradili obe državi skupno, s skupnimi stroški. Jez je zajel vodo iz reke Rio Grande. Oba predsednika sta imela pri tej priliki priložnostne govore, v katerih sta naglašala vzajemno sodelovanje obeh držav.
*
Predsednik Eisenhower je iz svojega pdtovanja po ameriških državah sedaj v'Texasu, javil, da bo za 14. in 15. december sklical v Belo; hišo župane ameriških velikih mest, ki imajo nad 75,000 prebivalstva. Na tem sestanku bodo župani obveščeni o sedanjem stanju ameriške narodne obrambe, predvsem ko gre za možnost atomskega napada s strani Sovjetske zveze. Županom bosta govorila tudi državni tajnik Dulles ter obrambni tajnik Wilson.
Predsednik Eisenhower se je torejt odločil, da trenotnega varnostnega položaja Združenih držav ne bo razložil v kaki poslanici ameriškemu ljudstvu potom radija in televizije, marveč se bo posvetoval le z ameriškimi župani
Po seji zunanjih ministrov v Londonu; vprašanje Trsta je ostalo nerešeno
PRAVO OZADJE ITALIJANSKE ZUNANJE POLITIKE
Jugoslavija in Italija naj se posvetujete z zastopniki Združenih držav, Velike Britanije in Francije o bodoči upravi Trsta in okolice, toda ija osnovi skupne ameriško-britanske izjave z dne 8. avgusta, da se zona "A" s Trstom vred vrne Italiji. Dalje, da se zavezniške čete umaknejo iz tega ozemlja. Ali naj ta sestanek, ti bodoči politični razgovori kaj bistvenega spremenijo? Rim je pozdravil zadnji sklep treh zapadnih velesil in ne skriva, da je njegova zunanja politika za dosego končnega cilja tale: Taka ureditev stanja v Trstu je le začasnega značaja. Italija bo vztrajala na tem, da se ji vrne vse ozemlje, ki je razdeljeno sedaj v dve zoni, "A" ih "B." V kolikor gre za zono "B," ki je pod jugoslovansko upravo, naj v skrajnem slučaju odloči ljudsko glasovanje—plebiscit.
Italija se dobrika Zapadu, češ,
Dva letala zgorela
Včerajšnji dan je bil dan letalskih nesreč. Iz Mehike je po letelo potniško letalo na Falcon Dam, kjer je bila svečana otvo ritev tega jeza. V letalu je bilo okrog 20 oseb, urednikov-dopis nikov, igralcev in plesalcev. Le talo je strmoglavilo v bližini ameriške in mehiške meje.
Blizu letališča in pristanišča George na Bermudi je padlo vsled eksplozije v zraku v morje letalo ameriške mornarice. Šest mož posadke je bilo rešenih štirje člani pa se pogrešajo.
da bo taka ureditev njenih meja z Jugoslavijo utrdila zavezniško stališče v Italiji. Italija ima namreč izglasovati pogodbo o skupni zapadno evropski obrambi, pri kateri naj sodeluje tudi italijanska oborožena moč. Taka rešitev tržaškega vprašanja bo italijanski vladi pripomogla, da bo imela v parlamentu zadostno večino glasov, da se odobri omenjena mednarodna pogodba. Torej zopet nekaj na račun Jugoslavije.
Opravičevanje angleškega tiska
Ko angleško pisani tisk brani stališče Anierike in Velike Britanije, navaja sledeča dejstva: ito je sam predlagal, da naj bo mesto Trst internacionalizirano, stavljeno pa pod italijansko upravo. Ostali deli obeh zon pa pod upravo Jugoslavije. Tito da je s tem priznal med mednarodnim svetom pravico Italije do mesta Trsta.
Meseca marca 1953 se je nahajal britanski zunanji minister Anthony Eden v Jugoslaviji. Imel je na Bledu razgovore s Titom. Trdi se, da je Tito takrat izrazil svojo pripravljenost, da naj se sporno ozemlje bistveno porazdeli po stanju kot je, med jugoslovansko in italijansko upravo. Potrebne bi bile manjše poprave meja, to pa radi razselitve po narodnostnem načelu. To izjavo Tita ponavlja sedaj angleški tisk in sprožuje istočasno vprašanje narodnega raz-seljevanja. Če so narodne manjšine v eni ali drugi zoni, naj se zamenjajo, kar bi ne bilo težko, ker da ne gre za visoko število prizadetih. Ta tisk navaja vzgled sporazuma med Grčijo in Turčijo, ko so se iz Male Azije izselili Grki, na njihova mesta pa prišli Turki iz grškega ozemlja v Evropi.
Nove izjave Tita
V	Beogradu je Tito naglasil zastopniku londonskega tiska, da se jugoslovanske čete ne bodo bojevale zoper anglosaksonske čete.
Če pa bodo italijanske čete vstopile v Trst, in bi jih pri tem ščitile britanske in ameriške čete, oziroma vojaška organizacija N.A.T.O., potem bo ta korak imel katastrofalno reakcijo v Jugoslaviji.
Odhod britanskih in ameriških družin iz Trsta in iz zone "A" se nadaljuje. Enako razprodaja imovine, ki je v raznih skladiščih, last britansko-ameri-ških čet v zoni "A."
V	Beogradu se nadaljujejo posvetovanja med zastopniki beograjske vlade in zapadnih velesil. Jugoslavija odklanja, da bi se udeležila skupne konference
Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Italije, če naj se na sklepu z dne -8. oktobra, da se zona "A" vrne Italiji, ni-» česar ne spremeni.
Ali je konferenca uspela?
Glede drugih vprašanj, ki so se obravnavala' v Londonu, je morda najbolj značilna izjava francoskega zunanjega ministra Bidaulta, ki je dejal;
"Ni bilo mogoče, da bi se na tej konferenci doseglo kaj več in kaj boljšega. Bilo bi blazno pričakovati, da bi se na takih sestankih dosegli kakšni senzacionalni uspehi."
Na splošno vzeto bi bil svetovni položaj po tej konferenci naslednji :
Dne 9. novembra naj bi se sestali v švicarskem mestu Lugano štirje zunanji ministri, torej tudi Sovjetske zveze in izdelali mirovno pogodbo z Avstrijo in Nemčijo. Če pride do te konference, ali je pričakovati kak uspeh ? Pred očmi moramo imeti Nemčijo, glede Nemčije pa položaj kot je in to v Vzhodni in Zapadni Nemčiji.
V Vzhodni Nemčiji so se dne 17. junija začeli krvavi upori, ki so sovjetsko oblast nedvomno omajali. Akcija živilskih zavojev je doprinesla svoje. Med vzhodnimi Nemci se je vzbudil duh po skupni usodi vseh Nemcev, toda ne pod sovjetsko kontrolo.	'
V Zapadni Nemčiji so prinesle zadnje državnozborske volitve kanclerju Adenauerju ogromno zmago. Zakaj je šlo pri teh volitvah? Da se Zapadna Nemčija orientira k zapadnemu protiso-vjetskem bloku, prispeva k skupni zapadno evropski armadi svoj delež 500,000 nemških vojakov, torej da se Zapadna Nemčija tudi znova oboroži. Sovjetska politika je šla za tem, da te cilje prepreči z vsemi sredstvi. V tej borbi je, kakor so pokazale volitve, na celi črti propadla. Ali bodo zapadni zavezniki po zmagi Adenauerja, ki je tudi njihova, pripravljeni, da dajo So-vjetom gotove koncesije brez katerih ne bo mirovne pogodbe z Nemčijo? Bilo bi politično naivno, če bi kaj takega pričakovali. Mirovna pogodba z Nemčijo, združena Nemčija, ki bi bila všeč Sovjetom in zapadnemu bloku, je tako vprašanje, ki visi v zraku.
Rusi so predlagali konferenco velesil s soudeležbo komunistične Kitajske. Churchill vztraja na konferenci štirih velesil. Ne eden ne drugi predlog ni sprejet in iz Churchillove okolice se slišijo glasovi, da bo šel Churchill na svojo pest v Moskvo k Ma-lenkovu.
VAŽNI DAN ZA VARNOSTNI SVET
NEW YORK, 20 .oktobra — Danes dopoldne ob 9.30 uri bo Varnostni svet Združienih narodov začel razpravo zoper judovsko državo Izrael, ki je obtožena, da je s svojim vojaštvom navalila na tri arabske vasi v sosednji Jordaniji in pobila 66 ljudi. Združene države so ukinile nadaljnje pošiljatve vojaške in civilne pomoči v Izrael.
Popoldne bo Varnostni svet razpravljal o Trstu. Sovjetska zveza je stavila predlog, da naj se imenuje neki Švicar za governerja Svobodnega tržaškega ozemlja. Z imenovanjem governerja bi tržaška državica postala stvarnost. Ta predlog gotovo ne bo imel uspeha, ker ga razen Sovjetskega bloka nihče več tudi v Jugoslaviji ne zagovarja.
Več kot tisoč pric
BOSTON, 19. oktobra —Posebno mornariško sodišče, ki naj razpravlja in preišče slučaj eksplozije na ameriški letalonosilki "Leyte," bo moralo zaslišati nad tisoč prič.
Moštvo ladje šteje 1,400 posadke. Vsi ti naj bi prišli v po-stev poleg ostalih civilnih nameščencev in ognjegascev, ki so pomagali pri reševanju moštva in drugega osobja po eksploziji.
Popravilo letalonosilke ne bo izvršeno tako kmalu in bo trajalo kakih šest tednov, da bo ladja zopet odgovarjala svoji nalogi.
KRIZA NA KOREJI
PANMUNJOM, 20. oktobra— Komisija, ki naj skrbi za povra-tek ujetnikov v domovino ali drugam, je postala dela nezmožna. Poljski in češki delegati vztrajajo na tem, da se ujetniki s silo naženejo na zaslišanja in nagovarjanja. Drugi člani te komisije, Švedi, Švicarji in Indijci, so proti uporabi sile. Radi tega Cehi in Poljaki ne sodelujejo več pri sejah in v posledici ni več nagovarjanja in zasliševanja upornih vojnih ujetnikov.
Politično važno dejstvo je bil sklep kitajske vlade, da naj se sestanejo delegatje bodoče konference za mir na Koreji, in to prihodnji ponedeljek v Panmun-jomu. Kitajska bo na tem sestanku zraven. Na sestanku naj se porazgovori o številu članov komisije, o kraju in času, ko naj začne komisija z delom.
Krožek št. 2 Prog. Slov.
Jutri, v sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna mesečna seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vabi se vse članice, da se udeleže, ker bo več važnih stvari na dnevnem redu.
Direktorij AJC
V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja direktorija Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Prosi se vse direktorje, da se udeleže.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST

ENAKOPRAVNOST
9f
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. •331 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnd*rion 1 5311 — HEndcrtoa 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); for One Year—(Za eno leto)__
for Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-110.00 _ 6.00 _ 4.00
for Canada, Europe and Other Foreign Countrlea: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): for One Year—(Za eno leto)__
for Six Months—(Za Best mesecev) for Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a1 Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ALI BO PADLA ATOMSKA BOMBA?
(1)
Ena glavnih volilnih gesel kandidata Eisenhower]a je bilo tudi to, da je treba odpraviti "mess"—zmešnjavo v Washingtonu. Zmešnjavo v federalni vladi pa da so napravili demokrat]e Roosevelta in Trumana. V čem naj bi bila ta zmešnjava, tega že takrat Eisenhower hi povedal. Eisenhower rabi fraze na splošno, te fraze pa naj vlečejo.
Ameriško kmetijstvo je gotovo v neki krizi. Res je, da ti pojavi niso najnovejšega datuma. Treba bi bilo nekaj ukreniti. V Kansas City je govoril predsednik Eisenhower in ameriškim kmetom trdil, da jim bo preskrbel blagostanje. Kako in na kakšen način, tega zopet ni povedal. Federalna vlada republikancev je na krmilu od meseca januarja 1953. Smo v mesecu oktobru in še danes ni jasnega kmetijskega programa, še danes ne vemo, kaj misli o ameriških kmetih predsednik Eisenhower in kaj tajnik za kmetijstvo Benson. Ali ni ta pojav dokaz resnične zmešnjave v federalni republikanski vladi?
Z vprašanjem delavskega zakona, z drugimi besedami s spremembami obstoječega, ki nosi naslov Taft-Hartley, ne gre naprej. Bela hiša v Washingtonu nekaj obljubi in sprejme, nato dano besedo sne in delavski tajnik Dur-kin odstopi. Na njegovo mesto se imenuje poslovni človek Mitchell iz New Yorka, "ki pa zopet pravi, da ve samo to, da bo skrbel za sodelovanje med delavstvom in med Icderalno vlado. Toda zakon je zakon, ima svoje paragrafe, ki naj logično izhajajo eden iz drugega, a glavno, ki živo režejo v meso. Posamezna praktična vprašanja, ^aj je z njimi—o vsem tem ne vemo ničesar! Nadaljnji dokaz, da je Bisenhowerju priljubljena beseda "mess" zmešnjava, postala ravno v republikanski federalni vladi kruto dej-
• < i <
Državno in ljudsko življenje se razvijata pod pogoji, da vlada mir na zunaj in na znotraj. Če hočeš mir, pripravljaj se na vojno in skrbi za lastno obrambo. Ta resnica velja brez ozira na to, odkod ima svoj izvor. Živimo v dobi atomske energije, v dobi možnosti atomskih napadov. Za enkrat je javnost obveščena, da imamo na razpolago tri atomska bojna sredstva: bombo "A," ki je navadna atomska bomba; bombo "H," ki je nadaljnji razvoj prve bombe in v svojih posledicah, če eksplodira, še strašnješa; atomske topniške izstrelke. Letalstvo je spremenilo tok zgodovine.
Letalstvo lahko prenese vse razdirajočo atomsko bombo iz najbolj oddaljenih krajev. Ena vodikova bomba, to so mišljenja strokovnajkov, odvržena na ameriško velemesto New York, bi povzročila en milijon smrti, drugi milijon prebivalstva pa ranila! Ena atomska bomba izžareva v svojih posledicah v razdaljo sedem milj ali v prostornini 160 kvadratnih milj. Posledice v tem prostoru so neposredne. Posredne, toda še vedno nevarne pa se raztezajo v nadaljnje milje!
Danes posedujejo atomsko orožje tri države: Združene države Severne Amerike, Velika Britanija in Sovjetska zveza. Velika Britanija je ravno te dni izvršila drug poskus z eksplozijo atomsko bombe nekje tam na Daljnem vzhodu v zapadnem delu Avstralije. Angleži trdijo, da se je poskus posrečil. Rusi trdijo, da se je posrečil poskus z vodikovo bombo. Poskus se je izvršil meseca avgusta 1953. Ce bi prišlo do bombardiranja z atomskimi bombami, bodo bombardirana v prvi vrsti velika središča.
Vzemimo samo razmerje podeželskega in mestnega prebivalstva v primerjavi z Združenimi državami Amerike. V Rusiji živi le 12'/ ljudi v velikih mestih, dočim je tretjina ameriškega prebivalstva naseljena v ameriških velemestih. Tudi je ameriška industrija osredotočena v velikih industrijskih središčih. V slučaju bombnih napadov je torej že na prvi pogled položaj Rusije veliko na boljšem, kot pa položaj Združenih držav severne Amerike! Ali se ameriški republikanci, ki imajo v rokah federalno in večino vlad ameriških zveznih držav, zavedajo položaja in so si glede varnosti Amerike popolnoma na jasnem?	L.C.
UREDNIKOVA POŠTA
Operni predstavi Glasbene Matice
CLEVELAND, Ohio—Glasbena matica bo podala v nedeljo, 1. novembra ob pol štirih popoldne v avditoriju Slovenskega narodnega doma operi "Cavalle-ria Rusticana" in "Pagliacci." Ti dve deli srečamo že 60 let po vseh opernih odrih kulturnega sveta vedno skupaj. Odkar sta se rodili, sta nerazdružljivi. Vsi poizkusi ločiti ju, ali pa ju sestaviti v drugih kombinacijah, z drugimi enodejankami ali baleti, se niso obnesli. Rekel bi, da sta kot dvojčka. Obedve sta zastopnici tistega sloga, ki ga glasbena zgodovina imenuje "il veris-mo." Beseda "verizem" je nastala iz italijanskega "vero," kar pomeni: res, resničen.
Leta 1890 je bila v Rimu premiera "Cavallerie Rusticana," ki je publiko dobesedno elektrizi-rala. Osemindvajsetletni komponist Mascagni je postal slaven čez noč. Že leto kasneje je dunajski kritik zapisal, da najbrž ni gledališča na svetu, ki še ne bi uprizorilo tega učinkovitega dela.
Razlogi za tak velik uspeh so preprosti. Mascagni je instinktivno zadel zahtevo časa. Postavil je na oder žive ljudi, polnih čustev in strasti, ter zgostil dejanje z ljubosumjem, ljubeznijo osveto in ubojem.
Vse to je podano s tako bo gato melodijo in s tako pevsko krasoto, da je občinstvo ne samo navdušil in pretresel, tem več naravnost omamil.
Opera "Cavalleria Rusticana' je enodejanka. Pri razpisu natečaja založnika Sonzogna leta 1890 je dobila prvo nagrado in bila še istega leta uprizorjena v Rimu z velikanskih uspehom.
Brez dvoma gre velik del uspeha tudi na račun libreta Pripravila sta ga Targioni-Toz-zetti in Menasci po noveli, ki jo je napisal in pozneje dramatiziral G. Verga. Kot dramska enodejanka je imela ogromen uspeh, tuzze igrala znamenita igralka ko je glavno žensko vlogo San Eleonora Duše.
Črtica "Cavalleria Rusticana" je izšla tudi v slovenskem prevodu pod naslovom "Kmečka čast."
Dogodek se odigrava v neki vasi v Siciliji na Veliko nedeljo leta 1880. Turidu, sin krčmarice je zaljubljen v lepo Lolo. Lola pa poroči bogatega voznika Al-fia. Turidu išče utehe in pozabe pri Santuzzi. Ko pride od vojakov, začne na novo obiskovati Lolo. Santuzza ga prosi, naj jo ne zapusti v sramoti in naj ji vrne čast. Turidu pa je gluh za njene prošnje. Santuzza v navalu ljubosumnosti in užaljene časti pove vse Alfiju, Lolinemu možu. Ta, besen od maščevanja, pozove Turida na dvoboj in ga pri tem zabode do smrti. To je— na kratko—vsebina opere.
Pietro Mascagni, komponist te opere je bil rojen 1863. Umrl je leta 1935.
(Prihodnjič pridejo na vrsto "Pagliacci.")
Anion sulx'Jj.
Ročna dela	'
Članicam krožka št. 1 Pi ogro-sivnih Slovenk sc sporoča, da ima predsednica Mrs. Anna Zaic še vedno na rokah nekaj predmetov ročnega dela za izvršitev za bazar, ■ ki ga krožek priredi 28. novembra. Ima tudi božične kartice za naprodaj, katere dobite tudi pri tajnici Mrs. Marian Dashel. A ko želi katera članic sodelovati za bazar, je p rose na, da se priglasi pri eni ali drugi uradnici.
Oglašajte v « * -Enakopravnosti
Najbolj premetene in predrzne zveri
v kanadski prerijski pokrajini Alberti se potika kakih 200 tisoč najbolj premetenih in predrznih divjih živali Severne Amerike; coyotov. Prebivalci Alberte, Indijanci, jim pravijo "little wolves" — "mali volkovi."
Coyot se zleže navadno v gorski votlini ali na gorski planoti. Prvo leto preživi v "ožjem družinskem krogu." Stara vneto, požrtvovalno skrbita za mladiče in jih srdito branita tudi, če sta v smrtni nevarnosti. Mladi co-yoti se hitro nauče lokavosti, ki jim je pozneje kaj dobrodošla. Prva njihova hrana so miši in zajci, jeseni pa jim gredo v slast tudi gozdni sadeži.
Coyoti hodijo na lov ponoči. V Alberti pa so farmarji, ki prisegajo, da imajo ti "mali volkovi" celo "šesti čut." Mimo avtomobilov in traktorjev brezskrbno tekajo, če "čutijo," da kmet nima pri rokah puške, če pa jo ima, se ne prikaže noben coyot. Če je mnogo zajcev in pojskih miši, se hitro razmnože tudi coyoti. Posledica tega pa je, da se število miši in zajcev hitro skrči 'in coyoti spet trpe lakoto. "Krožni tek narave" prekinja samo navzočnost človeka. Farmarji preorjejo zemljo in pose jejo žito, kar privabi zajce in miši . . . coyoti pa takoj slede svojim žrtvam.
Uradna publikacija vlade te kanadske pokrajine "Within Our Borders" poroča, da kakih 80 odstotkov vseh coyotov koristi poljedelstvu, ostali pa so sovražniki kmetov. Včasih škode ne delajo brez vzroka. Coyot si lahko poškoduje nogo, da ne more več loviti zajcev, ali pa išče hrano za mlade. Tako coyoti hočeš nočeš napadajo bližnje farme, kjer zavohajo ovce, perutnino, žrebeta ali koze. Kmetom napravijo občutno škodo. Zato ni čudno, da kmetje večkrat prire-de lov nanje, zlasti če so pašniki že tako popaseni, da glodalci nimajo več ne dovolj zaščite, ne hrane. Tako ostane coyotom samo še drobnica in perutnina na farmah. Večkrat prirede lov na coyote z letalom. Posebno nizko leteče letalo je loveem zelo dobrodošlo. Za vsakega ubitega co-yota plača država lovcu pet dolarjev, kar omogoča tudi uporabo letal.
Ce postanejo coyoti posebno predrzni in nevarni, se zbere toliko kmetov, da jih popolnoma obkolijo. Navadno obkolijo področje 4 do 5 milj v krogu. Strnjen krog lovcev se počasi oži. Včasih se coyotom posreči obroč prodreti. Zmeraj pa ne kažo coyotov pobijati. Predlanskim so jih v nekem okraju malone že iztrebili, toda potem se je pojavilo na milijone poljskih miši, ki so napravile kmetom velikansko škodo. In kmetje so spoznali, da jim coyoti na eni strani delajo škodo, na drugi pa jim najmanj toliko, če ne še bolj, koristijo.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
Imel sem prijatelja, ki je imel to navado, da ni povedal svojih misli kar naravnost. Kar nasmehnil se je in spraševal: "No, bo kaj, bo kaj?" To je pomenilo lahko vse, ali pa nič. Prišel mi je na misel ta prijatelj te dni, ko sem prebiral par naših listov. Združenje listov, ali bolj natančno: Enakopravnosti in Prosve-te. Bili so članki, bile debate, zraven tudi nekaj jeze, kakor je že pri nas v navadi. Potem je pa vse vtihnilo, kakor da je vsa zadeva že rešena.
Res je—težave so tukaj. Zato se človek nič ne čudi tistemu dobrotniku, ki je izjavil, naj bi ljudstvo to odločilo. Sem prija-.telj ljudstva—a razumeti ne morem, kako in zakaj naj bi ljudstvo odločevalo pri vprašanjih, ki so mu čisto tuja. Nikdo ni vprašal, kakšen naj bo list, katerega so poklicali v življenje posamezniki. Šel je iz rok v roke, eni so se naročili, eni pa ne.
Jaz sam sem dal nekaj nasvetov kar na hitro. Nedavno pa sem hodil med krasnim jesenskim cvetjem v živi naravi, pa mi je nehote prišlo na misel življenje našega naroda v Ameriki.
1 jen je, danes pa vidite hiranje in počasno umiranje. Danes se z mano vred trudite, da rešimo, kar se rešiti da. Da okrepimo naše udejstvovanje in klubuje-mo vsemu, kar rdeči naše vrste. Res je sicer, da ne bomo ušli svojemu koncu, a pravtako je tudi res, da smo lahko med živimi še vrsto let. Veste, je tako: čas gre zmiraj^ naprej in razmere se vedno izpreminjajo. Kar včeraj človek niti mislil ni, to je danes že rojeno in končano.
Veste, samo ne bo prišlo. Če hočemo, da podaljšamo življenje svojega naroda, je treba delati in žrtvovati, zakaj brez nič je nič. Torej, kako bi se začelo in kako nadaljevalo, da dosežemo spojitev dveh listov? Eno je gotovo : rešitev ni lahka in tudi ne poceni. Prvo je to, da se zedini-mo, kje bo list. O tem ni potreba debat ifiti pisanja. Zakaj imamo v Ameriki eno samo naselbino, ki je zmožna prevzeti to nalogo in jo tudi izpolniti. Torej: list mora biti v Clevelandu, Mislim, da smo za to idejo vsi. Za tem pride drugo vprašanje: kako pridobiti Prosveto.
AMERIKANCI NISO UKAŽELJNI	•
CHICAGO, 18. oktobra—Pro-
nja so bili v letih 1848 do primeroma 1853. Kakor veste, je bila tedaj nekaka splošna revolucija ali "frej ura." Reakcija je zmagovala in svobodomiselni element se je umaknil. Kam? Kamor je pač mogel, a največ v Ameriko, to se pravi: v naše države. In to gibanje je poseglo tudi v blejski kot, odkoder smo dobili naše prve naseljence. Precej jih je dala tudi Bela krajina, odkoder so itak hodili po širnem svetu.
Največ jih je šlo proti Minne-soti severno od St. Paul. Poprijel! so se kmetijstva in dokaj dobro uspevali. Jaz sem srečal kakega pol ducata teh ljudi v letih 1905 in 1906, ko so potovali kot stari možje v svojo staro domovino z namenom seveda, da ležejo k večnemu počitku poleg svojih prednikov. Kasnejši našelje-niki so šli bolj na sever, koder so delovali misijonarji Baraga, Pire, Buh in drugi.
Na novo se je prebudilo naseljevanje okoli leta 1890. Tedaj je bila Amerika že splošno poznana med našim narodom v stari domovini. Spominjam se, da sem čital par knjig, katere je bila izdala družba sv. Mohorja. Ena je bila posvečena misijonarju Frideriku Baragi, druga pa je nosila naslov: "Doma in na tujem." Mislim, da je bil njen avtor Andrejčkov Jože — to je Alešovec. Bila je precej debela knjiga in- ko sem jo jaz dobil v roke kot otrok, so ji manjkale prve strani in tudi precej zadnjih. To se vidi, da je precej romala med narodom. V ti knjigi so bili sami posnetki takozvanih indijanarc. To so bili resnični ali namišljeni boji med belim in rdečim človekom, kar je brez dvoma uplivalo na ljudi, da so se šc bolj zanimali za Ameriko.
V tistih letih so kopali kanal
fesoi' tukajšnje univerze Robert | od Chicaga proti jugu, koder šc Havighurst, ki se peča z vzgojo-1 danes gre vsa sura, kar jo pro slovjom, jo študiral v angleškem | more mesto. Govorilo sc je o tem dominijonu v Novi Zelandiji! kanalu v naši^vasi in ni nič čud-j vprašanje branja knjig in prišel i noga, da sc jo kmalu potom od-1 do sledečega zaključka:	j pravilo kar več vaščanov na I
Novozelandčani prvič več be- daljno pot do Amerike—za kru-| ojo, drugič pa tudi kupujejo več hom in dolai^jom.
knjig, kakor pa je to slučaj v| __	'
Združenih državah, predvsem j No, ,n polom smo lezli od leta kai' 80 tiče mladine.	((-^a v vodno večjem številu—
začele so posamezne naselbine
BERIA JE V ŠPANIJI?
SAN DIl'JGO, 19. oktobra — List "San Diogo Union" trdi, da se Laurent! Beria, bivši ruski notranji minister, v resnici na-laja v Španiji. Poročilo prinaša dopisnik tega lista Gene l'\i8on, loročovalec iz Španije, ki tidi, da španska policija sestavlja poročilo, ki bo izročeno ameriškemu senatorju McCarthyu.
.	_	Moje mnenje je to: najprej
Prvi začetki našega^ imseljeva- i^^j se izloči iz skupnega lista
sredašnja Prosveta kot uraden list. Naj bo sam zase tiskan in izdajan—seveda v Clevelandu. Dnevnik pa naj gre med tiste, ki so naročeni. Jednota bi s tem prof^tirala, ker bi se iznebila svojega dnevnika, ne da bi bil radi tega kdo na škodi. Nadalje bi odpadla jednotina tiskarna, ki je od nekdaj največje breme. Majhna tiskarna, kot je jednotina, nikdar ne plača.
Pisal sem v enem prejšnjih člankov, da, je bil tisk mojega "Časa" v Clevelandu skoio polovico cenejši, kakor v Chicagu.
Notabene: govorim tukaj o unijskih tiskarnah v Chicagu in Clevelandu. Je pa zraven še to, da v Clevelandu služijo naši ljudje pri podjetju, v tiskarni jednote pa ni bilo še nikdar enega Slovenca. Sicer sem poznal osebno dva dobra tiskarja od naših, ampak sta delala drugje in ne pri Jednoti.
Vse to do zdaj se more izpeljati brez kakega denarja. Pride na vrsto nadaljno vprašanje: kam s stroji, ki jih ima tiskarna? Preceni naj se jih, koliko so vredni in potem naj sc jih raz-dere in spravi v Cleveland. Mogoče bi tudi bilo, da se nekatere kar proda, če sc jih ne rabi. Za vrednost strojev bi se izdale delnice novega podjetja.
Da, novo podjetje. Treba b; bilo inkorporacije. Mogoče bi zadostovala ta, kot je do zdaj. Cc ne, naj se doda ali premeni, kakor je ložjc in boljše.
Lista Enakopravnost in Pio-sveta nimata druge vrednosti, kakor tiskarna. Ce se za tiskarno uredi vse potrebno, je stvar v glavnem izvršena. Obe tiskarni bi dobile za stroje in tiskarsko opremo vsote v obliki delnic novega podjetja. Na ta način bi bi bile obe tiskarni, oziroma Jednota in Enakopravnost največja gospodarja novega podjetja. Delalo naj bi sc tako, da bi ne bilo niti onega dne izgube dnevnega časopisa.
Vse drugo se uredi kar sproti, Jaz mislim, da je Narodni Jednoti samo v korist, če se iznebi vprašanja tiskarne in dnevnika. Zmiraj se čujejo glasovi, da bo morala Jednota opustiti dnevnik. Stroški so veliki—in izdatki posegajo vedno bolj globoko v Jednotinc sklade. Izgubo plačuje članstvo. In to no bo trajalo vedno. Jednota pi'chaja vedno
vencija je vzela kar petdeset odstotkov našega lista. Mesto da bi kaj dodala ali izboljšala, pa je enostavno od ti gala."
Vidite, če človek ne ve, kaj dela, pa ga tako zafura, kakor tista konvencija, ki si je postavila kulturni spomenik s tem, da je vzela svojemu narodu in dala —komu? Tistim, ki so preko-mot, da bi se učili jezika svojih starišev. Mi nismo imeli v ti Amerikif nikdar nobene alternative—tako boš—se je reklo, in tako je ostalo.
Mračilo se je, ko sem se počasi vračal s takimi mislimi proti svojemu domu. Po cestah se je podilo toliko avtomobilov, da sem moral hoditi dobrega pol bloka, predno sem mogel čez cesto. Vse je miglalo in mrgolelo pred mojimi očmi. Kara poleg kare, kara zraven kare—kamor zre oko, povsod gibanje in škripanje na cesti. Jaz pa zraven ceste—tako sam. Par ur sem hodil okoli in srečal nisem niti enega človeka, ki bi bil rabil noge, kakor jaz sam.
Kara pri kari—ne tisoče, ampak milijone kar. In vsaka je veljala mnogo tisočakov. Kam gre denar? V kare, gazolin, olje, garaže. Vse to velja denarja in ljudje ga mečejo, kakor da bi padal iz neba kot Izraelcem mana. Bili so časi, ko je človek živel na zemlji, obdeloval jo, gnojil, plel, snažil. Cesta je bila za voz in teh ni bilo dosti. Šele odkar so postavili avtomobil na cesto, je postala gnječa, taka gnječa, kakor v velikem NeW-yorškem apartmentu, koder je pod eno streho toliko ljudi, da se človeku upira ta material. Zakaj, čemu? Ali ima kakšen namen? Zjutraj vstane človek, cunje nase, kaj malega popije-' pa hajdi na delo. To se pravi: Najpi-ej gre v gnječo, iz katere nikdar ne ve, kdaj in k'aksen bo prišel ven. Pa zakaj je človek svetu? Ali samo zato, da dela in plačuje za kaio, gazolin, olje in drugo?
Kare veljajo danes druga z drugo po tri tisoč dolarjev. I" kakšne kare. čital sem nedavno članek o Avstraliji in njenem transportu. Same stare kare imajo vse t je do 25 let nazaj, kare, ki so že davno prešle. Kam' V Avstralijo. .Tam so pronašli, da so bile stare kare tje do drug® svetovne vojne res fino in trpežno izdelane. Kot take, se jih j" izplačalo kupiti in popraviti, kei' res služijo svojemu namenu.
In te kare, ki jih danes g'^' daš na cesti? Vse jc izlipšano kakor malovredna ženska in vse je—slabo. Danes nimaš več kare, ki bi trajala dvajset ali več let. Vse je tako narejeno in skrito pod pobarvanim plehom, kor katera druga stvar. Vse jc v Ameriki izdelano s kaljo večne bolezni, kateri bo podlegla —kara in mogoče človek ž njo-
Kam s karami? Na cesto nc, ker ni prostora. Tudi problem-kakor ga imajo naši listi, ki bo prccčj težje rešiti kakor list^
Če kdo ve za hitrejšo in boU®^ pot za združenje P^nakopravn«' sti in Prosveto, naj pride na Če pa nimate nič boljšega, pirajto to kar je.
Tako. Zdaj sem pa doina, 1'®. dcr mo prisrčno pozdravijo hišni problemi, brez katerih noben človek. No, zato jc do^-nad domom pa zlato kalifoi'"^'-^' sko sonce, ki menda nikdar n® zatone..
organizacijo svojih župnij, začeli so se prvi slovenski listi in prve podporne organizacije. Ce že nisem videl rojstva naših na-
selbin, sem bil pa priča otroških j bolj v angleško roke--vselej sem let. Zakaj jaz som prišel v Ame-1 žalosten, kadar dobim v roke
riko nekako aprila meseca v le-1 srodašnjo številko.
tu 1904.	I
I "Ti si HO boril za izobrazbo
Vas jo še mnogo med živimi,' svojega naroda lota 1907," se
ki ste spremljali svoj narod vse kregam sam k sabo, "zdaj pa
do danes. Videli ste rast in živ- imaš. Ena lahkoanaelua koii-
Poiopis Indije na filmu
v
Vsako sredo zvečer sc k»z ^ Masonic avditoriju na _ Ave. zanimiv film-potopis/^^ nih dožel po svetu. Za jutri-oktobra jo določen film Tries Freedom*
(Indija
svobodo). Priče tok kazanja 8.15 uri, kratek opis vsebin® pa podal poznani polkc^"^. Homer F. Kollems, ki jc bil ni lotogi af za vojni Film jo v barvah in prikazuJ^^ vahno življenje v Indiji, . tudi vsakovrstne nenavadne " ca je, ki jih potniki tam Uobč'
ENAKOPRAVNOST
BTRAN 3
PISMO IZ SLOVENIJE
Ljubljana, 15. septembra. ^ September je mesec, ki zaključi šolske počitnice in spet odpre šolska vrata. Letos so se v Slo-^^niji odprle osnovne šole 10. septembra. Že nekaj tednov prej, posebno pa zadnje dneve, je bila y. trgovinah s šolskimi potrebščinami velika gneča. Kar deset parov rok bi morali imeti prodajalci, če bi hoteli postreči desetim kupcem obenem. Med željami kupcev pa je bilo letos slišati zelo pogosto:
'Čitanko in računico za prvi Razred prosim. Prosim zvezke s širokimi črtami, za prvi razred."
prvi razred. Z njim je bilo ^etos nekaj posebnega. Vanj je ^stopil prvi v svobodi rojen rod.
Rod
Hinogih novih in obnovlje-
Kih ognjišč. Otroci partizanskih orcev, aktivistov, interniran-^nogo prestanega trpljenja Njihovih staršev se je pretopilo ^ njihove žile. Kakor otroci ro-Jeni med okupacijo, tudi ta prvi svobodni ro^ v svojih prvih le-življenja še ni bil deležen prehrane, kakršno morajo ime-otroci teh let za zdrav razvoj to kljub teniu, da se je Ijud-® a oblast trudila in izkoristila yse možnosti, da bi jim nudila Več ter je prišla izdatna po-®^oč tudi od zunaj.
Kljub temu pa so otroci veči-'^oma krepki, zdaj v jeseni od ®onca ogoreli in še vsi pod vti-veselih počitnic, ki so jih Preživeli v različnih počitniških olonijah. Precej pa je med nji-tudi predolgih in presuhih za ^l^oja leta. Ali premajhnih in ^dičnih, do katerih sonce ka-, da nima vpliva. Mnogi ima-slabe zobe, kar je posledica pomanjkanje vitaminov v pre-In še nekaj je, kar te pre-^2ame in presune—zrelost in tesnoba v njihovih otroških Isto zrelost in resnobo za-® ®diš tudi v njihovih pomenkih, včasih skoraj pozabiš, da go-oris s sedemletnim otročkom in ^ s sebi enakim.
v dan, ko so jih spremili v starši, je vsak vedel kaj po-® ati o svojem otroku.
Veste, z našim Mihcem bo-^ rnorali malo potrpeti," je ^^osila drobna starka, ki je dr-a Za roko bistrega svetlola-
="SKantička.
J je pameten, toda od sile pa	preveč, potem sc
^ ^®Pet joče za vsako figo. Po-
150^ ^	kriči in joka. Tudi
J se za kakšno malenkost ^^joče in potem kakor da ne Nehati. Imela sem ga pri ki jc rekel, da je to Ig ^°^t, da bo prešlo, če bomo gov	z njim. Veste, njc-
jjju^ '^^ti, ki mu je umrla, ko dve leti, jc bila v tabo-ga ^ -^uswitzu, strašno hudc-tam pretrpela . .
očeta ^	Francka, ki ima
tjjjj Golniku, kjer si zdravi je o tem govo-jo i .^"teljico. Strašno sram Ne, ne, noče ostati v Se b ^ ^'^^Prcj sc je bala, kako ko ^ ® ^si iz nje norčevali, ka-liipa ° .^^^'lovana, saj je učite-
tako stroga, bo ^ "e boj, Francka, vse Velii{"	midve bova veliki,
boiT) L 'j^teljici. Pokazala ti Ve^lg^	Vsako uro tc bom
kar g, potem boš pa hodila Pa,	vsak primer boš
kaj^(j^,^ ^vcže hlačke s seboj,
^ranpi,,. 1 . .
1,	Imela lička se
(lila	Holz, se je nasmeh-
to	drobno, boječe, na-
čni	^ ^Pscl nasmth kakor son-
tGni	ves njen drob-
ginii	Trpeč izraz je iz-
•ijern i	Veselo, z zaupa-
Žala	v učiteljico. Ur-
1a	^oko in kar pozabila
Se	jc Htala poleg in ji loyK ^'^ehljala, čeprav S(j se
Zr
^<ili U(;j4^ %0(lb in prošenj so sli-je bilo "!■ ""^'tcljicc. Seveda ^ti takč,%' "led njimi do-Pretij..^.,;	bile izrečene v
otroka, v katerega so starši bolestno zaljubljeni. Bili so prizori, ki so bili res nepotrebni. Mati malega Joškota se kar ni mogla posloviti od sinka. Z enoletno Milenko v naročju je stala v razredu, ko so že vsi drugi starši odšli. Neštetokrat ji je že mo-lal sinko njej in mali sestrici seči v roko, pa je še vedno stala tam vsa solzna in izgledalo je, da bi najraje še sama sedla k sinku v klop in kar ostala, da se ne bi morda sinku kaj zgodilo. Pa je bilo to končno malemu možu dovolj in jo je zavrnil :
"Oh, mamica, prosim te no, nikar ga tako ne lomi. Saj me je kar sram."
Ker so šolska vodstva letos računala na velik naval v prvi razred, je bilo vpisovanje že spomladi. Vse šole v Ljubljani so morale pomnožiti oddelke prvega razreda, toda z otroci, ki so se vpisali v septembru, se je število učencev prvega razreda tako povečalo, da so morali odpreti še nove oddelke. V zadregi so ponekod tudi glede učnega osebja, še bolj pa glede prostorov.
Na Vrtači imajo letos 10 oddelkov prvage razreda, na Ledini, kjer so imeli lani pet oddelkov prvega razreda ter na uči-teljiščni vadnici en oddelek, imajo letos devet oddelkov, dva nadaljnja pa so dali učiteljiščni vadnici. Na Viču se je vpisalo 70 otrok več kakor lani. Lani so imeli pet oddelkov, letos jih imajo sedem. Za Bežigradom so imeli lani pet oddelkov, letos jih imajo osem, v Spodnji Šiški so namesto lanskih štirih oddelkov morali letos odpreti osem, v Zgornji šiški pet, v Mostah šest.
Čeprav mali šolarji že nekaj dni samozavestno hodijo v šolo, se tu pa tam še vedno vpisujejo zapoznelčki, ki prihajajo s starši s počitnic ali so bili spomladi vpisani v drugih šolah, ker se je to zdelo staršem, ki scT zaposleni, bolj pripi'avno, zdaj pa jih je šolsko vodstvo zaradi velikega navala zavinilo in so se morali vpisati v šolo, v katere okoliš spadajo po svojem bivališču. Računajo, da bo končno število otrok, ki letos posečajo prvi razred osnovnih šol v Ljubljani mnogo več kakor še enkrat višje od vpisov v zadnjih letih.
Podobno kakor v Ljubljani, je tudi v Mariboru, Celju in drugih večjih industrijskih središčih, v katerih se je prebivalstvo po vojni zaradi novih tovarn in drugih obratov zelo povečalo.
Za prihodnje leto pa računajo, da se bo število učencev prvega razreda povečalo za nadaljnjih 25 do 30 odstotkov. S tem v zvezi je razumljivo postalo neodložljivo vprašanje gradnje novih šol in adaptacije nekaterih že obstoječih, da se dobe potrebni novi prostori.
il
9}
Klubi
ui bojazni za
Zastopniki
Enakopravnosti e
Za st. clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLA! |17902 NoHingham Road
IVanhoc 1-3360
e
Za newburSko okrožje: FRANK RENKO
Diamond 1-8029 11101 Rever« Avemu#
Tihotapstvo ameriških cigaret v Evropi
Tanger je glavni sedež tiho tapcev tobaka. Iz Amerike pre tihotapijo zdaj v Evropo na leto za kakih 30 milijonov dolarjev cigaret. Tihotapci imajo na Sredozemskem morju na razpolago več ladij. Glavni pristanišči, koder prevažajo tobak in tobačne izdelke, sta Genova in Marseille. Tihotapstvo se začenja v mednarodni coni nasproti Gibraltarja na maroških tleh, kjer so se naselili mnogi bogati trgovci ter pridni delavci in uslužbenci, pa tudi tihotapci. V New Yorku zakonito kupijo na dan kakih 5000 zabojev cigaret in jih prodajo izvoznikom. Ameriške oblasti gledajo tihotapcem skozi prste, ker so vesele, da spravijo iz Amerike toliko tobačnih izdelkov. Predzadnji člen v tihotapski verigi so bivši ameriški mornariški oficirji in gangsterji, bivši mornarji angleške mornarice in mornariški vagabundi iz drugih dežel.
Med tihotapci je tudi neki Gabud, ki se je pisal prej Albert Gerin. Leta 1941 je bil v Franciji obsojen zaradi umora in odpeljali so ga v Cayenne, na "Hudičev otok," kakor pravijo tej koloniji kaznjencev. Tam pa je umoril dva stražarja in pobegnil. Zdaj je bogat, ker je s tihotapstvom zaslužil toliko, da je kupil tri lepe vile, jahto hi več avtomobilov. Nekega dne pa je policija tega spretnega organizatorja tihotapstva razkrinkala. Italijanska policija ga je prijela in izročila francoski. S tem pa tihotapstvo tobaka ni bilo zatrto. Italijanska policija ima na razpolago 20 obalnih kontrolnih čolnov, s katerimi pa ne more nadzorovati 3000 km dolge obale. Policijski čolni tudi ne vozijo tako hitro, da bi lahko dohiteli tihotapske motorne čolne.
Zadnje čase si pohcijske oblasti v boju proti tihotapcem pomagajo celo z uporabo radarja. Samo v Rimu so lani aretirali kakih 30,000 tihotapcev in zaplenili 130 ton ameriških ciga ret. Ker pa ji hne kaznujejo dovolj strogo, tihotapstvo ne mo rejo zatreti.	.
NADOMESTEK ZA MLEKO IŠČEJO
V Angliji in nekaterih drugih deželah so začeli znanstveniki iskati nadomestek za mleko. Pridobivati ga hočejo iz raznih cenenih surovin. V mnogih deželah mleka primanjkuje. V nekem otroškem zavetišču v Nemčiji so preizkušali rastlinske mešanice kot dodatek k otroški hrani in ugotovih, da lahko brez škode za organizem zamenjajo mleko. Otroci v zavetišču so bili stari od 6 mesecev do 11 let, torej tiste starosti, ko jih je zlasti težko hraniti brez mleka. V njihovi hrani je bilo malo živalskih proteinov. Naloga znanstvenikov je bila najti nadomestek za kravje mleko, oziroma hranljive rastlinske mešanice, ki bi lahko mleko nadomestile, ne da bi zdravje in rast otrok pri tem trpela.
Razvoj otrok je pokazal, da lahko nekatere rastlinske mešanice glede hranilnosti mleko na-domeste. V človeškem ali kravjem mleku ni ničesar, kar se ne bi dalo nadomestiti z ustreznimi rastlinskimi sestavinami, izmed katerih pride v poštev zlasti moka iz kikirikija, sončnična semena, soja in ribe.
SVETOVNA KONFERENCA ZA PRIDOBIVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE
Od 7. do 8. septembra je bil v Essenu in Duesseldorfu sestanek mednarodnega izvršnega sveta svetovne konference za pridobivanje električne energije. Svetovna konferenca je bila obnovljena leta 1950. Zdaj gre za priprave kongresa, ki bo leta 1956. Nemci bi želeli, da bi bil kongres v Nemčiji.
vilo divjačine, ki se ne more pravočasno umakniti. In iz zgodovine vemo, da gozdni požari zahtevajo tudi človeške žrtve izmed profesionalnih in prostovoljnih gasilcev.
Gozdni požari nastanejo iz raznih vzrokov, toda največkrat zaradi človeške neprevidnosti ali brezbrižnosti. Včasih nastanejo iz namernega požiganja suhe trave, dračja in drevesnih štorov, če uidejo iz določenega prostora. To se večkrat zgodi, posebno ob vetrovnem vremenu. Požar pa more povzročiti tudi lahkomiselno odvržena tleča cigareta ali cigara šetalca, pikni-karja, gozdarja ali lovca. Isto velja za kurišča gozdarjev ali lovcev ,ki so bila sama sebi prepuščena, ne da bi bila prej te-
meljito pogašena. Ljudje, ki se vsled dela ali za razvedrilo mudijo v gozdih, ne bi smeli nikdar pozabiti, da po brezrižnosti povzročeni požar lahko v zelo kratkem času uniči nele velike komplekse gozda, ampak tudi nje same. Take tragedije so se že dostikrat zgodile.
Pri ravnanju z ognjem nismo nikdar preveč previdni, pa naj bo v stanovanju ali zunaj istega. V tej sezoni mnogi ljudje v mestih sežigajo suho z drevesa odpadlo listje in pri tem včasih nastanejo požari, ki poškodujejo ali uničijo poslopja. Tako sežiganje listja, če že mora biti, naj bi se vršilo v mirnem vremenu ter dovolj oddaljeno od poslopij, od dreves in grmičev ter od suhe trave. Taka priporočila so navi-
HOLANDCISO SE ZGANILI
HAAG, Holandska, 18. oktobra—Dne 27. oktobra bo holandska zgoinja zbornica vzela v pretres pogodbo o skupni zapad-no evropski obrambi, pri kateri naj sodeluje tudi Holandska. Spodnja zbornica je to pogodbo že odobrila in to meseca julija 1953.
Nevarnost gozdnih požarov
Vsako jesen federalne in državne avtoritete in razne prostovoljne organizacije, ki se zanimajo za ohranitev naravnih bogastev dežele, opozarjajo državljane na nevarnost gozdnih požarov. Če je jesenska sezona gorka in suha, je v gozdnatih krajih mnogo suhega listja in suhe trave, kar predstavlja vse pogoje za gozdne požare. Sicer nastanejo gozdni požari tudi v drugih letnih sezonah, toda najbolj pogosti so v jeseni. To v glavnem vsled lahko vnetljivega materiala, deloma pa tudi vsled lovske sezone, ki je v večini držav omejena na nekaj tednov ali mesecev v jeseni. Lovska sezona privabi v gozde mnogo lovcev, ki niso vselej dovolj previdni z ognjem.
Gozdni požari uničijo vsako leto za milijone dolarjev dragocenega lesa. To škodo trpijo posamezni lastniki in narodne gozdne rezervacije. Gozdni požar lahko v nekaj urah uniči gozdne komplekse, katerih rast je zahtevala desetletja. Drevesa ne dorastejo do porabne velikosti v eni letni sezoni kot pšenica ali koruza; za to so potrebna desetletja. Uničenje gozda torej predstavlja neprimerno večjo škodo kot uničenje enoletnega žitnega pridelka.
Dalje gozdni požari dostikrat obkiožijo in uničijo manjša naselja ter celo vasi in mala mesta. Gozdni požari navadno uničijo tudi večje ali manjše šte-
V NAJEM
ODRASLI DRUŽINI
se odda v najem pet čednih sob.
Vpraša se na 1341 E. 47 St.
Doi't gambit wHh fire— Hm od6 Of# against yovl
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
GROZDJE
MOŠT
SODI
Naročite si sedaj in vam pripeljemo na dom najboljši mošt iz belega in črnega grozdja.
Imamo dobre vinske sode in boste gotovo imeli dobro kapljico. SE PRIPOROqAMO ZA NAROČILA.
Pridite osebno ali pokličite po 5. uri zvečer.
VICTOR KOVAČIC
1253 NORWOOD RD.	EN 1-2549
Preko 25 let . %.
že več kot četrt stoletja si prizadevamo, da si ustvarimo spoštovanje s pozornostjo, pazljivostjo in poštenim poslovanjem ter z vljudno postrežbo.
Svečano dostojna postrežba! Naj si bo vaš proračun $150.00 ali več. Vi izberete—Vi sami določate ceno ali koliko hočete izdati.
Mi uživamo ugled in priznanje—javnost šteje naš pogrebni zavod, naše podjetje med najodličnejše in najboljše opremljeno v Clevelandu.
Obrnite se z zaupanjem in ponosom na nas ter izberite najboljše. Kajti vaši stroški ne bodo večji.
Louis Ferfolia Funeral Home
LOUIS L. FERFOLIA	DONALD L. FERFOLIA
MRS. L. L. FERFOLIA, LICENSED LADY ASST.
9116 Union Ave. at E. 93 St. Ttel.: MI 1-7420
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
Boom in Water Skiing
Like thousands of Americans of all ages who are making water ' skiing a popular sport, Bruce Parker and Evie WotfoA find it's fun to scoot along behind an outboard-powered boat at 25 miles an hour.'
This pair holds many water skiing titles, and Evie was recently named "Miss Evinrude" in recognition of her achievements while "yiiig the Evinrude outboard motor' to win regional and national titles as Aiijerica's leading wymjin water
dezno malenkostna, toda upoštevanje istih more preprečiti milijondolarsko materialno škodo in morda tudi življenjske žrtve.
Na splošno se nam vse to zdi logično, toda včasih pozabimo na previdnost, ki je potrebna pri ravnanju z ognjem, zato so tovrstna opozorila od časa do časa na mestu. Posebno v suhi jesenski sezoni.
—NEW ERA, glasilo ABZ
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti rermatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
IŠČE SE STANOVANJE
ZAKONSKA DVOJICA
BREZ OTROK, IŠČE STANOANJE 3 ALI 4 SOB. OBA DELATA, POŠTENA PLAČNIKA.
Pokličite KE 1-7137
Hiša na Huntmere Ave. v fari sv. Jeromija.
Nov bungalow s 4% sobami; kopalnica obita z ilovnatimi ploščicami; pregrajena klet, gorkota na plin, prostor za razširitev na 2. nadstropju. Cena $16,300.
Hiša za dve družini na Huntmere Ave.
Lepa hiša s enim stanovanjem 3 sob in drugim z 31/. sobami. Vse popolno z dvemi garažami in dovozom. Cena $15,500.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St. — KE 1-5030
DELO DOBIJO MOŠKI
MECHANICAL ENGINEER
Službo dobi fant, ki je pred nedavnim graduiral v mehaničnem inženirstvu ali učenec Senior Mechanical Engineer, da bi pomagal pri produkcijskem delu in reševanju metalurgičnih problemov. Izvrstna začetna plača. Najvišje podpore za delavce.
Addressograph-Muifigraph 1200 BABBITT RD.
RE 1-8000
T
apco
sedaj sprejema
IZURJENE TOOLMAKERS
za
EKSPERIMENTALNA
DELA pri izdelovanju JIGS in FIXTURES
Imamo izbrana RAZLIČNA DELA v TOOL ROOM za IZURJENE MOŠKE
Tool and Gauge Inspectors
POWERHOUSE MECHANIC
(Mora imeti ohijsko državno licenco za operatorja parnega kotla)
Intervuiramo tudi Visokošolske graduanfe z tehničnim ozadjem
za
delo v našem Model oddelku
Uposljevalni urad je odprt: od ponedeljka do petka od 8. zj. do 4.30 pop.
ob sobotah od 8. zj. do 3.30 pop. Prosimo, prinesite izkaz državljan, stva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift.
. THOMPSON PRODUCTS. INC.
23555 EUCLID AVE.
(C.T.S. but 28)
š¥rAN 1 "
BNAkOPRAV^wmT
VOHUNI
IN SKRIVNOST ATOMSKE BOMBE
(PO ZAPISKIH POLKOVNIKA KANADSKE PROTIOBVEŠČEVALNE ' SLUŽBE RICHARDA HEARSHA)
(Nadaljevanje) Ob koncu vojne je bil glavni organizator in voditelj. CaRDE. V tem svojstvu se je povzpel do visokega družbenega položaja in žel mnoga priznanja. Verjetno je, da so tudi Rusi izvedeli za njegovo bolezen. Halperen je imel dovolj vzrokov, da se je bal tega odkritja. Rusi so ga zaradi tega takoj izkoristili. Imena Bacon torej ni dobil samo slučajno."
Udeleženci posveta so živahno razpravljali o tem, kar je povedal Leopole. Nekdo je docela nepričakovano vprašal:
"In kaj se je zgodilo z mladeničem? S tem, kar je izvedel, lahko izkorišča tudi policijo."
Leopole je nagubil čelo. Takšnih vprašanj ni imel rad, toda tu je moral odgovoriti:
"Zaenkrat je v zdravniški oskrbi," je dejal nekoliko zateg-lo. Potem pa je tiho dodal: "Razumljivo v enem izmed sanato-rijev za živčno bolne."
Globoko se je oddahnil in prešel na razlaganje drugega slučaja, ki je policiji povzročil še več skrbi.
"V tem drugem slučaju," je dejal, "smo morali agentovo vlogo razjasniti na mnogo bolj zamotan način. Dokumenti so dokazovali, da so Rusi prišli do celotnega načrta skupnih raziskovalnih zavodov in vojnoindus-trijskih zavodov ZDA in Kanade, ki so tudi po vojni ostali v tesnem sodelovanju.. Še več! Dobili so celo načrte tistih ustanov in podjetij, ki so jih hoteli po vojni ustanoviti za skupno obrambo in oborožitev Severa.
Te načrte je izdelal svet za sodelovanje in jih je tudi čuval. Rusi ao jih lahko dobili tudi iz ZDA, kajti načrti niso izvirali neposredno iz Kanade. Prišli so do nekega agenta z imenom Ernest. Agenta s takšnim imenom pa ni bilo niti v Zabotinovem seznamu niti v dokumentih, ki jih je prinesel Guzenko. Našli smo majhen listič in še ta je bil raztrgan na drobne koščke. Sestavili smo ga z veliko težavo in še takrat je manjkalo nekaj koščkov. Zlepljen je vseboval naslednje sporočilo:
"Ernest — skupna armada — dal je podrobna pojasnila o vseh panogah vojne industrije in o podjetjih, ki jih nameravajo graditi. — Dosledno poroča o posvetovanjih. — Poročila prinaša tedensko enkrat. Delati je začel koncem januarja."
V vsem tem ni bilo nobenega dokaza, da je ta človek iz Kanade! To smo slutili samo iz tega, da je podatke o Ernestu zapisal lastnoročno Zabotin sam, pa tudi iz tega, ker je prinašal sovjetskemu'vojaškemu atašeju poročila vsak teden.
Kdo bi mogel biti ta človek?
Svet CaDRE ima mnogo članov iz Kanade, ki so stalni oficirji, ki pa v prostem času hodijo v civilnih oblekah. V kolikor ne gre za skupinska posvetovanja, se vsi udeležujejo sej sveta. To seveda še ne dokazuje, da je ta človek kanadski državljan, kajti v svetu je tudi mnogo Američanov. Di ugih oprijemališč nismo imeli pri preiskavi. Iz vojaških krogov so nam sporočili, da vsak član sveta do podrobnosti pozna delovanje CaDRE. Vsega je bilo enajst vodij skupin. Razen tega so nam vojaške oblasti povzročale tudi različne težave. Nikakor jim ni bilo všeč, da je preiskavo o vojaških zadevah začela policija. Zahtevali so, naj jim odstopimo naše dokaze, češ da bodo sami nadaljevali preiskavo, v nobenem slučaju pa da ne smemo sumničiti enajst zaslužnih pripadnikov armade.
Za izhodišče nadaljnje preiskave smo vzeli možnost, da je eden štabnih častnikov pristal na vohunstvo iz zagrenjenosti nad neizpolnjenimi sanjami o karieri ali zaradi dolgov ali morda iz gole lahkoživosti, le da ta človek strogo čuva svoj zunanji videz, kakor so delali vsi ti častniki. Čim več madežev ima njegovo poštenje, bolj si bo prizadeval, da bi vzbujal videz brezhibnega, plemenitega človeka.
Ni nam preostajalo drugega, kakor da na poštenju slehernega teh ljudi napravimo še kak drug madež. Le tako smo lahko izvedeli, kaj se skriva v njih. Začeli smo s poizkusi kar po abecednem redu. Med enajstimi je bil prvi na vrsti podpolkovnik Erie Adams."
"Eden naših najboljših, naj sposobnejših oficirjev!" je ogorčeno pripomnil vojni minister. "Tu vam je pač pošteno izpod-letelo."
"Nam ali vam," je dejal z odločnim glasom Leopole.
"Dokažite!" je zahteval vojni minister.
Predsednik Mackenzie King je nervozno potrkal na mizo, Leopole pa je hladno nadaljeval:
"Že več let je v naši sIužAi neka znana pevka. V obveščeval-
Wallpaper—Your Inspiration
Since your walls are the frame for your room, they should receive ,our most careful consideration. The blankness of plain walls can be terribly monotonous. They have the vacant look of windows without curtains. Let wallpaper be your inspiration. It establishes the char, act^ of « room more quickly than any other means of decorating.
Your dealer can show you the extensive variety of wallpapers available for your selection, and offer suggestions for your decorating problems. Whether it be one looni, or the entire home, discover how wallpaper can give a tired room a new lease on life.
This modern bedroom reflects siinpl.' rjppance. The delicate stylized inownake of the wallpaper gives an illusion of »pate. blunjinit uer. f«ctly with th, .mooth line: of the furnishing«.
ni službah jo poznajo kot najsposobnejšo. najspretnejšo in najboljšo moč. Je kanadskega porekla, krasna žena z dokaj trdo preteklostjo in nekaterimi nenavadnimi uspehi. V službi ZDA in Združenega kraljestva si je priborila takšen sloves, kakor Mata Hari, nekdanja slavna vohunka, ki so jo pred koncem druge svetovne vojne odkrili in ustrelili. Naša pevka je zdaj doma v Kanadi."
"Kdo je to?" je hkrati vprašalo nekaj radovednih glasov. Leo-le je komaj zadušil nasmešek.
"Zaradi koristi naše službe je ne morem in ne smem imenovati."
"Toda saj ste jo že prej imenovali: Joan Daniell."
"Ne, ta plavolasa pevka ni v naši službi. Pomagala nam je le iz patriotskih dolžnosti. S službenim imenom imenujemo našo agentko Barbara, Na nekem večeru, na katerega smo povabili tudi Ad,amsa, je nastopila tudi Barbara. Šalila se je s podpolkovnikom, toda ko se je Adams ogrel, seje Barbara že ukvarjala z drugim. Naslednji dan je povabila Adamsa na sestanek, ne da bi povedala svoje ime. Na sestanku mu je rekla, da prejšnji večerjamo zato ni nadaljevala flirta, ker je začela vzbujati pozornost in zato, ker svoje naklonjenosti do Adamsa noče obešati na veliki zvon. Nekje v predmestju je imela z Adam-som še en sestanek, ki se je vršil v še bolj tajinstvenih okolno-stih. Na tretji sestanek ga je poklicala kar k sebi v stanovanje. Pijača, omama mladega pev-kinega telesa, zakurjena in udobna soba, vse to je pač povzročilo, da se je Adams brez pomislekov spustil v fo pustolovščino.
Še preden se,je karkoli zgodilo med njima, mu je Barbara jo-kaje potožila, da je v, denarnih stiskah. 'Neka inozemska obveščevalna služba je o njej nekaj izvedela in zdaj jo hoče izkoristiti. Zahteva namreč od nje, naj preskrbi podatke o kanadskih vojaških podjetjih. Ne zaupajo namreč podatkom nekega svojega agenta in ga hočejo kontrolirati na ta način.
Barbara je odlično igrala svojo vlogo. Adams se ni iztreznil, celo obljubil ji je, da ji bo pomagal. Agentka pa mu je obljubila, da ga za uslugo primemo nagradi že na naslednjem sestanku, ki naj se vrši čimprej. Naslednji dan sta se spet sestala In Barbara je še bolj omamila podpolkovnika Adamsa. Potem pa je zahtevala od njega podatke in pojasnila o nekaterih zasedanjih sveta CaRDE v mesecu avgustu. Zahtevala je takšne podatke, kakršne je Adams dal Rusom. Podpolkovnik je stvar zavlačeval in ji povedal samo nekaj splošnih stvari. Barbara je bila srečna in zadovoljna tudi s temi splošnimi podatki. Naslednji dan pa ga je sprejela vsa oboj kana in mu očitala, da ji ni prav nič povedal, kajti tuja obveščevalna služba se noče zadovoljiti samo s splošnimi podatki in da hoče imeti točna pojasnila. Na vsak način da hočejo kontrolirati enega svojih agentov. Potem mu je navedla vseh enaindvajset poročil, ki so po Zabotinovih zapiskih izvirala od Adamsa.
Poizkus je trajal do sem. Poudariti moram, da nenavadna lepota in pogledi lepe Barbare le-ko raztale gore ledu. Okrog sebe je Barbara ustvarila toplo ljubezensko ozračje, ki je docela omamilo podpolkovnika."
"In Adams?" je vprašal nekdo z napeto nestrpnostjo.
"Tudi Adams je samo moški," je godrnjaje pripomnil vojni minister. "Prvi naj vrže kamen tisti, ki se ne bi spozabil v podobnem položaju."
"Ali se je Adams spozabil?"
"Nasprotno!" je dejal Leopole. "Iztreznil se je. Ves jezen je vprašal Barbaro, če je svojo nalogo dobila od sovjetov in če morda hočejo kontrolirati njega. Zelo je bil užaljen v svoji nečimrnosti, ker mu Rusi ne zaupajo. Seveda se Je s tem izdal.
Nam pa ni bilo več treba iskati, kdo je vohun v enajstorici sveta CaRDE.
Barbara je seveda pred njim tajila, da bi to bili sovjeti. Rekla je, da gre za docela drugo državo. Navidez je nadaljevala Adamsu mnogo obetajočo igro. Z njo ga je popolnoma omrežila in nam tako preskrbela vse podatke, ki smo jih rabili. Ti podatki so zelo obtežilen material za Adamsa in dokazujejo, da je Adams istoveten z Ernestom."
"Ne vem, če so dopustne takšne metode in takšni dokazi," se je razburil vojni minister. "Kdo more navsezadnje vedeti, v kakšen položaj lahko spravi takšna vohunka tudi najbolj treznega in hladnega moškega."
"Kako daleč sme iti v takšni igri?" je navidez resno vprašal neki član preiskovalne komisije. Nadzornik Leopole pa tej radovednosti ni več ustregel.
"To je odvisno samo od spretnosti in volje agentke in mislim, da nas pič ne briga," je odgovoril suho.
XIX. poglavje Lenana pristane
Leopole je dosegel svoj cilj. Ministrski svet se je odločil za aretacijo osumljencev. Pooblastil je pravosodnega ministra, da na predloge preiskovalne komisije odredi aretacije.
Pri odhodu s posvetovanja je policijski direktor. Wood čestital nadzorniku Leopoleu in niu želel mnogo sreče.
"Nisem docela verjel, da boste uspeli. Ministrski predsednik in zunanji minister sta odločno nasprotovala aretacijam."
Leopole je zadovoljno pomislil na pravkar končano zasedanje, potem pa se je obrnil k Woodu z nepričaqovanim vprašanjem;
"Ali ste svojega namestnika seznanili s podrobnostmi preiskave?"
"Parker j a? Prav ničesar mu nisem povedal. Saj smo se sporazumeli, da policijskih oblasti ne bomo seznanjali s tem."
Wood se je začudil, ko je zdaj prvič opazil, da mu Leopole ne verjame.
Z aretacijami zares niso smeli
več odlašati, čeprav ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministrstvu niso bile všeč. Vlada ZDA je 3ahtevala, naj jih izvrše čimprej. V mednarodni politiki se je pokazala potreba, opozoriti svet na vojne priprave Sovjetske zveze.
Sledili so razburljivi dnevi vročičnih priprav. Vedno več znamenj je dokazovalo, da za posledice Guzenkovega pobega ni izvedela samo NKVD, temveč da so jih zaslutili tudi sami agenti. Zato so morali tembolj paziti, da bi kateri ne pobegnil pred zaključkom preiskave. Osumljencem so bili stalno za petami. Obe pevki, Joan in Gwen, sta morali poskušati, da s svojo lepoto zbereta okrog sebe še več ljudi.
V mestih Ottawa, Montreal in Toronto so morali zbrati skupine detektivov, ki bi hkrati izvršile aretacije. Skrbeti so morali tudi za to, da zberejo vse aretirance na enem mestu, a jim istočasno onemogočijo vsak stik z zunanjim svetom. Hkrati pa jim tudi niso smeli nuditi priložnosti, da bi se pozneje pred sodiščem ne pritoževali, da niso bili deležni pažneje, ki pripada ujetnikom, kajti ujetnik v preiskavi nikakor še ni obsojenec.
(Dalje prihodnji?'?
PRIDEIX)VANJE BOMBAŽA V UGANDI
V Vzhodni Afriki so začeli bombaž pridelovati šele nedavno, pa je že najvažnejša industrijska rastlina Ugande. Tam se ni udomačil v starih časih kakor v Egiptu in Indiji. Zato še zdaj delajo poskuse, da bi se ta važna industrijska rastlina čimbolj prilagodila ondotnemu podnebju in zemlji. Poskusno postajo so zgradili blizu Kampare in stroški so znašali . 220,000 funtšterlingov. Hkrati proučujejo rastlinske bolezni in metode zatiranja raznih škodljivcev bombaža. Postaja je prevzela posle prejšnjih postaj na Trinida-du in v Južni Afriki. Na vsem svetu je zdaj 1300 vrst bombaža in mnogo vrst bombažu sorodnih rastlin.
Društveni koledar
OKTOBKE
24.	oktobra, soboto — Veselica društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ, v SND, St. Clair Ave.
25.	oktobra, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O.
31. oktobra, sobota—Maškerad-na zabava na farmi SNPJ.
NOVKMBER
1. novembra, nedelja—Glasbena Matica poda opero "Cavalleria Rusticana" in "PagUacci" v SND.
8. novembra, nedelja—Koncert Florence Siskovich in igro "Mutast muzikant," priredi društvo V boj, št. 53 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
14.	novembra, sobota—Plesna veselica društva Slovenec št. 1 SDZ v SND, St. Clair Ave.
15.	novembra, nedelja—Koncert zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
21.	novembra, sobota—Veselica društva Lunder-Adamic št. 28 SNPJ v SND, St. Clair Ave.
22.	novembra, nedelja—Koncert zbora Adria v AJC na Recher Ave.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doSim se dr. Župnik ie vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomesti) z novim. Vam ni treba imeV. določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 vogal East 62nd Street; Tbod same na East 62nd Street.
Urad je odprt od 9.30 zj. v	do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
The Next Home that Burns May Be Your Own!
,.. unless you take these simple precautions:
Don't smoke in bed!
Remove cellar, attic 8 closet "junk"!
Don't use frayed electric cords!
Don't overload electric outlets!
	
ty	
Don't use flammable cleaning fluids!
Keep matches away from children!
Don't use ordinary extension cords on heaters, irons!

Qet • sparking chimney fixed!
Don't use flammable cleaning fluids!
Don't be careless with cigarettes!
9 out of 10 home fire's are preventable!
«'SPARKY>^ SAYS:
DOHl cm FIRE A PLACE TO START!
Get rid of fire hazards in your home—today/
And dpn'f forget tP help "Smokey", the Bear, prevent forest fir##*
ZASLUŽITE
2%
na prihrankih
. . . jamčeno po 104 letih sigurnosti in varnosti pri
iM tHl CiTT OF CtlVflAM0
127 Public Square
Foiindpd in 1849 Member
Federal Deposit Insiiranre Corporation
CHICAGO, ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC FEMALE
I •
Good Home needs Responsible WOMAN under 40. Other help in household. Own room, bath' Good wages. References.
GRaceland 7-49®"
REAL ESTATE FOR SALE
SOUTHWEST — Modem Brick Town House. 5 large rooms, til® bath, gas heat, fine location-Near schools and good tranS' portation. $16,500.
Call UNiversity 4-014G
WANTED TO RENT
LANDLORDS, Attention Plea®®' Need 4-5-6 room apartment November 1st. Dependable couple, 2 children. Must be Park, Berwyn, Forest Park, .» daughter can attend spec'? . school. Will go $100. This ad last resort. Call Mr. Sauter. „ _Village
RESPONSIBLE Couple, 1 high school daughter, need 4-5 or room heated unfurnished ment. Must be close viciniw Alvernia High School. Modern rental.
CApitol 7-03^
BUSINESS OPPORTUNt**
Good Opportunity — GROCER^ MARKET — Established f years. Selling due to death ^ family. Come out. See to apP'^ ciate.
Call BElmont 5-lS®'
Good Chance to buy LAMP SHADE STORE — Well est^ lished buisness. Nice 1'^ ^ quarters in rear. Selling gt illness. See to appreciate. ^ ofler.
Call LAwndale
GIFT AND LAMP SHOP— lished 5 years. Good N. W. 1° gg tion. Fine neighborhood.
store. Low rent. Potential ea ings $10,000 up. Largest yo% gift items in Chicagoland- Y of a chain of 3 stores. Pnce^jji sell. Owners can't handle. ^ teach business.	of
■ - .	TUxedo 9-9275 ;)
__QRovehillJ%>
BARBER SHOP — 3 chairs, long established on bus line. Disabled vei jp must sell. 2 room apartmen j rear. Sacrifice busine^ building. Good S. W. side ^ g, tion. — Dankers, 7020 RfSigS
STewart^^'^
Good Opportunity to buy STORE. N.W. side. Well lished business. Selling pa*^"^ disagree. See to appreciate-SEeley 3'^
Good Chance to buy TAVE^^
Well established neighbor'^
. -nltH'
trade. Selling due to ill " DIversey
Good Opportunity to bu^ TA Excellent business on S-land. Selling due to illness-owner.
5'
FUlton