199. številka.
Ljubljana, v petek 30. avgnsta 1895
XXVm. leto.
[shaja vsak dan ivc^er, isimii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman sa avstro-ogerske deiele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld,40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa bb po 10 kr.
na mesec, po 80 kr, sa četrt leta. — Za ta je deiele toliko toč, kolikor poštnina znaša. Za osnanila plačuje te od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je na Kongresnem trgn 5t. 12, Upravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vae administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na ■ovo nnroebo, Mlure ROipoiie nsroenikn pa, fcn-»*rim bo potvkln boneeiu meseca nitrotnlna, proilmo, da Jo o prarem čnau posote, da potil-■Janje ne preuekn lu dn dobe vae atevllke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja is L|ubl)asske nsreeuike brea poAII|w-
n|n bs dom t Vae leto . . . sjld.ia*— Izviri letn   . .  gld. »•»© Pol lete ...    u    6*001 Jeden mesec.     „ l-lO ■n poalljanje na dem ae računa lO kr. nn sneeee, »M kr. an eelrt lete. M pošiljanjem po p o ASI veljnt Vae leto . . . srld. 15*— I Četrt lete . . . k I d. t- — Pol lete ...    „    »•— I Jeden mesec . l-to fjsjn Mnroenje ae lahko a Tankim dnevom* n k krni u ae mora poulntl tudi naročnina, drogate ae ne oalrauio nn dotleno naročilo.
Upravniitvo »Slovenskega Naroda".
Češki pozdrav Slovencem.
Praški dnevnik ,Hlas Naroda" je priobčil v včerajšnji Številki na uvodnem mestu sledeči lepi Članek, slovenskim obiskovalcem narodopisne razstave v pozdrav :
Narodopisna nada razstava je dala vsem članom češkega naroda dobrodošlo priliko predstaviti ae svojim polbratom ne samo z dokazi o našem razvoja in o naših posebnostih, kateri se nahajajo zbrani v naši razstavi poleg drugih, življenje našega naroda označnjočih in pojasnjujočih predmetov, nego tudi pokazati jim naše dejanjsko življenje, naše navade in običaje, naše kroje, vso našo ljubezen k ostalemu narodu, vso našo navdušenost za plemenite ideale, katerim služi naša narodopisna razstava. Vseh teh radostnih dogodkov ni treba iz nova popisovati, saj so kot svetla, neizbrisna podoba ostali v našem spominu.
Narodopisna naša razstava je pa tudi Članom drugih slovanskih rodov dala takisto dobrodošlo priliko, da v večjem ali manjšem številu prihite mej nas in se z nami vesele posrečenega dela. Od teh obiskov so bili za nas obisk Bolgarov in obisk Ma-
lorusov prave slavnosti, katere ostanejo z zlatimi črkami zapisane v zgodovini našega naroda.
A sedaj pozdravljamo svoje mile pobratime Slovence. Kamorkoli bodo ti odlični gosti na Bvojem potu prišli, povsod bodo vzprejeti z odprtimi rokami. Srce češko ne pozabi, s kako iskreno ljubeznijo se je nas Cehov oklenila ta veja slovanskega debla že od začetka ustavnega življenja avstrijskega. Cela vrnt-i vedoželjnih rodoljubov slovanskih je študirala na čeških zavodih, zlasti na tehniki in na vseučilišči; na ĆVškem sploh in zlasti v Pragi so se sprijateljili s Cehi in tako je zveza postala čimdalje tesnejša, dočim so tudi Čehi pri vsaki ugodni priliki obiskali in obiskujejo še slovenske dežele. In ne Bamo literati in učenjaki, nego tudi možje praktičnega poklica niso redki, ki čitajo naše literarne proizvode, govore naš jezik in so goreči apostoli ljubezni k češki stvari mej svojimi rojaki.
V Slovencih ni samo gola uljudna fraza, kar je rekel dr. Vošnjak v napitnici pri banketu o priliki položenja temeljnega kamna Narodnemu gledališču: „Vi Čehi ste kakor Mojzes z močno roko iz skale slovanske indiferentnosti in nezavednosti izvabili mogočen studenec slovanske ljubezni in slovanske vzajemnosti". Slovenci goje za nas Cehe odkrito, resnično ljubezen; kadarkoli so imeli priliko, dokazati z dejanjem svoje mišljenje in prepričanje, storili so to kot pravi bratje, začenši od imenovanega dr. Vošojaka, kateri je najgorečnejši razširjevalec v nas obnesli h se ustanov in podjetij, do poslancev slovenskih dežel, kateri so vselej in v vseh okolnostih bili najvernej*i in najzanesljivejši zavezniki Čehov.
Mogli bi navesti tudi celo vrsto dokazov, da goji češki narod za Slovence najiskrenejše simpatije. To mišljenje in čutenje se ni pokazalo samo pri obiskih bele Ljubljane in slovenskih dežel, nego tudi s splošnim sožaljem tedaj, ko je naše brate zadel grozni potres in ko so potrebovali našo pomoč pri celjskem vprašanju. O celjskem vprašanju so mogle druge narodnosti soditi s kateregakoli stališča; odločna opozicija bi bila mogla iz političnih nagibov, da podere vlado, glasovati proti gimnaziji v Celju: toda  češki  narod tu ni mogel
priti v zadrego in njega ljubezen je velevala češkim državnim poslancem, naj glasujejo v prid našim bratom, katerih nikdar zapustiti ne moremo.
Po vseh radostnih in žalostnih dogodkih, katere je bilo obema narodoma prebiti, ponuja ae nam nova priložnost, da svoje dobre prijatelje pozdravimo in jih slovanski pogostimo. Bratje Slovenci se morajo, kakor se je prav pri celjskem vprašanju pokazalo, boriti še za vsako ped slovenske zemlje, korak za korakom ; moćnih sovražnikov imajo veliko ; ovir, katere jim je premagati je preobilo : v njih borbi imajo zavest, da imajo prijatelje in zaveznike, podpira jih misel vzajemnosti in vzpodbuja jih k delovanju prepričanje, da jim bodo kadar bodo pomoči potrebni pomagali tisti, za katere goje ljubezen in nezadušno zaupanje. S takim prepričanjem prihajajo k nam ; s takim zaupanjem prihajajo k nam zastopniki slovanskega rodu, kateri je kakor mi Cehi, trdno overjen, da smo Slovani odkazani sami nase in da si moramo sami pomoči. Dokažimo torej z dejanji kamorkoli bodo prišli Slovenci na Češkem, z naš > resnično slovansko gostoljubnostjo, z resnično češko odkritosrčnostjo, da so Slovenci mej svojimi, da so dobrodošli nam bratje in sestre in da se je spolnilo pričakovanje, s katerim so šli na pot na Češko in v Prago, katera ne bo prestala biti tudi zanje zlata.
V ■ JiiMJuiiI. 30. avgusta. £adeni- Konservativci se veselo, da pride na krmilo grof Badeni. Vsaj v „Linzer Volksblattu" je priobčil neki neimenovani poslanec, najbrž doktor Kbenhoch, članek, v katerem naglasa, da je grof Bađeni konservativen Poljak in da hvalijo njegovo odločnost. Nam se ne zdi čudno, če je dr. Kben-hoch za I'..n lem j a navdušen. Sploh se govori, da bodoči ministernki predsednik ni prijatelj volilno reforme; F.benhoch je pa t/.sti poslanec, ki se najbolj boji volilne pravice nižjih stanov. Da bi preprečil volilno reformo, je nekoč celo v nekem listu trdil veliko neumnost, da delodajalci celo za delavce indirektne davke plačujejo, katero bedastočo je pozneje še neki slovenski konservativni poslanec pogreval. Seveda mi Slovenci nimamo povoda veseliti
Tat.
(Povest J. E. Golobova.) (Dalje.)
In ta Nataška jame, sede na zavalenki, polglasno pevati, druge pritegnejo. Spojejo jedno; Nataška vzradoŠčena skoči po konci in nagovarja k plesu. Tu stopi Aleška iz hiše.
„Aleška," reče sestra Anjutka, „zaigraj nam na žalejke, bomo zaplesale."
»No glej, kaj porečejo ..." „ Za kaj V Zaigraj!"
„Aleška, Aleška! Zaigraj, zaigraj? Prosim, zaigraj! Plesala bi na živenje in smrti" kriči Nataška. »No, jenjajte! Jaz niti nimam ne žalejk." »Le naredi!   Hitro naredi!   Prosim, Aleška! No . . .«
„Laže, laže!" reče Anjutka,  „žalejke so cele. Videla sem jih včerej v sobi!   Rog in žalejke!" „Pustite me v miru, — igral ne bom." „U, nopoboljšljivec,"   reče užaljena Anjutka, „ne mara nam ustreči."
„0n le ne zna ved. Pozabil je, odvadil se je, prav, ne zna," skuša Nataška zadeti na samoljubje.
„0h, ne, on igra spretno, bolje od njega ne igra nihče," potegne se najivno za Aleško Tanjuška, trinajstletna hčerka sosede Anisje.
„Spreten. Morda pa še bolje igrajo od njega. Glej Senka Čečirinih, ki nasproti nam stanujejo, kako igra! ... I no, Aleška, zaigraj!"
„Zaigraj 1M oglp.si se zopet Anjutka.
„Jaz ne bom, naj igrajo drugi!" odreže »e Aleška že srditim glasom in odide od deklic k vratom, šel je na ulico in stal.
„Pljuni nanj, Anjutka, ker je tak. Vesta kaj : idimo k nam, takoj pozovem Senko, poprosim ga, on nam bo zaigral. On nam ne odreče; vselej stori, ko ga jaz poprosim, vedno me uboga. Igra pa mnogo bolje od Aleške. Idimo! Idimo, deklice! Kak tiček vam je to: mo prosimo, prosimo, on pa znati noče! Opljuvati ga! Bomo našlo kaj boljega. Ne uklonemo »e pa ne."
„ln reB je nepoboljšljiv, za Boga," pritrdi Anjutka. „Idimo."
Deklice so šle mimo Aleške, ne da bi ga katera pogledala, prijele so se za roke, ter šle v vrsti po ulicah h Kraninjim. Aleška pogleda mračno za njimi, obrne se in sede na bruno, ležeče na ulicah pri vratih. Užaljen je bil, njegovo samoljubje je bilo prizadeto.   Žal mu je bilo sedaj, da ni hotel
igrati, ali vender ni bil neuljuden, ako je odrekel, saj istinito ni maral igrati, — davno že ni igral. Žal mu je bilo, da so šle deklice plesat vse jedno, šle brez njega, in, kar je poglavitno, našle so takega, kateri igra še bolje. Kako Senka Čečirin igra, nikdar ni imel prilike slišati. Aleška ga je tudi redko videl, ta je skoro vedno pasel ovce.
.Kaj res bolje igra od mene?" misli Aleška. „vraga, kaka je ta Nataška/1
Čez nekoliko časa dospeta do Aleške dva njegova tovariša: Vanka in Stepko.
„Aleška! Zdravstvuj! Kaj pa sediš tako sam?"
„Kdo pa naj sedi pri meni?"
„Idi z nama."
„Kam?u
„Pod Čečirinov vrt. Tovariš, tam na bregu je mnogo mladenčev, vale jajca, igrajo na karte. Tam je prijetno."
Pri besedi „ Čečirin" nastal je v A trški neprijeten čut in prvi trenotek ni bil voljan iti, ali hitro na to vzbudila se je želja pogledati, kako deklice plešejo, kako Nataška, kako igra Seuka Čečirin. „Kaj reB bolje igra od mene?" pomislil si je.
„Pa idimo," reče Aleška.
„Kako prijetno. To ho solnčni, suhi prostori," reče Vanka.
se vlade, kakeršna bi ugajala dr. Kbenho ;bu. Mi le pridobimo, ako ee volilna pravica razširi. Tudi pred delavci se nam ni bati, kajti njih kozmopoli-tizem, kolikor ga je sploh, ni nasproten nobeni narodnosti. „\Viener Arbeiterzeitung" je z veliko odločnostjo zagovarjala osnovo dvojezične gimnazije v Celju in bičala druge Nemce, ki temu nasprotujejo. V narodnem interesu je, da se volilna pravica razširi.
Bolgarija. Dragan (Jankov je razposlal odprto pismo na vodje Karavelova, Kadoslavova in ljudske stranke, v katerem obsoja postopanje večine sebra-nja, katerega ne vodijo prave koristi dežele, On priporoča, da bi se te strarke zjedinile za skupen program, katerega glavne točke bi bile: 1. Obnovljenje stare ustave, zlasti člana 38. 2. Brezizjemno pomilošuenje bolgarskih častnikov, ki so sedaj v ruski službi, in njih nastavljenje v njih pravice. 3. Odposlanje deputacije sebranja v Peterburg, da prosi carja, naj imenuje ruskega zastopnika za Sre-dec. — Prav verojetno ni, da bi se stranke v tem sporazumele, kajti Radoslavov je največji nasprotnik Rusije. Co se pa to zgodi, se bode zgodilo jedino zaradi tega, da vržejo Stojilova vlado. Stalne večine pa iz omenjenih strank ne bi bilo mogoče se« staviti. Radoslavov se tako z nobeno stranko sporazumeti ne more. Omenjeni oklic pa kneza skoro nič ne omenja in se zlasti ne dotika njegovega priznanja.
Armensko vprašanje Dunajskim židovskim listom se neizmerno smili Turčija, katero muči Anglija, bivša njena najboljša prijateljica, z armenskim vprašanjem. Pričakovali so, da armensko vprašanje kar zaspi, ko pride Salisburv na krmilo. Vidi se, da se dunajski židje od zadnje rusko turške vojne še niso nič poboljšali. Da mej omikanim svetom s tem ne budo pridobili simpatij, če zagovaijajo barbarsko Turčijo, je peč jasno. Protisemitizum se je dosedaj posebno razširja! mej Nemci, a če bodo židje podpirali Tuičijo proti krščanskim narodnostim, bo<!e se pa jel razširjati tudi mej Slovani. Sultan se je obrnil do rusk^ in francoske vlade, naj bi ga podpirali proti Angliji, a je dobil jako aepovoljen odgovor. V Carigradu so upali napraviti neko nasprotje mej velevlastmi zastran armenska ga vprašanja, da hi potem vse lahko ostalo pri s'aiem. Vidi se pa, da so se nekoliko motili. Na obstanku Turčije je velevlastim vedno manj ležeče.
Nemški katoliški shod. Bachom je na shodu govoril proti socialističnim naukom in poživljal, da se naj na vsej črti začne boj proti socijalnim demokratom. — Učitelj Worle je govoril o ljudski .šoli in zahteval verske šole, cerkveno šolsko nadzorni-štvo in pa zmanjšanje učnega gradiva. — Gimnazijski prciiesor Oiterer je govoril proti novodobnemu prirodoznanskemu modroslovju in novodobni umetnosti. Krščanstvo mora v šoli in znanosti zopet priti do veljave. — Baron Mertling je govoril o papeštvu in zahteval  obnovljenje  cerkvene države.
— Shod se je izrekel, da se naj razširi nedeljski počitek za vojake in odpravi dvoboj. Naglašala se je potreba ntdragih stanovanj za delavce in da je treba delovati na to, da se omejuje pijančevanje.
— Kanonik   Danner  iz  Solnograda je v kaj tem-
Pod Oečirinovim vrtom bil je travnik, okolu katerega so rastle stare, listnate rakite; prostor je bil raven, pokrit s travo, na bregu reke, a nenavadno lep. Ko pride Aleška s tovariši, bilo je tu ljudstva mnogo, mladenci so piskali, v dveh krogih igrali na karte, kjer se je plačevalo z jajci; na treh krajih so valili jajca. Okolu igrajočih na karte in valečih jajca zbralo se je mnogo zriteljev, kateri so večinoma sedeli ali ležali. Žene in dekleta so se zbrale ob vratih Krauinjih in so stale v močnem krogu; tu je uprav prenehal ples in uprav nehal igrati Senka Uečirin; stal je, prislonivši se s hrbtom na plot, in obrisal z obleko žalejke. To je bil mla-deneč rumenih vlas, lep, star osemnajst let, živahnega, celo nekoliko drznega obličja, v krimski sivi čepici, katero je nosil po strani, v odpeti suknjici, v rudeči srajci.
Došlega Aleške in mladenčev pričetkoma ni opazil nihče.
„Mladeneč Senka!" reče neka žena.
„Hvala!" zahvaljuje se Nataška. „In še igraj, — oddahni se in igraj še."
„Dobro igra!" pohvali kmet.
b Res je!" petrdi ded Andrej.
„Glejte, Aleška je prišel! Aleška igra še bolje!"
ni h barvah slikal verske razmere v Avstriji, zlasti v šolah, in napoi-led prišel do tega, da je priporočal osnovo svobodnega katoliškega vseučilišča. — Dr. Schddler je govoril o velikem kapitalu:. •— Profesor Granert je govoril o katoličanstvu in znanosti in nagiašal, da mora mej znanostjo in vero vladati jediuost. — Ključarski pomočnik Schirmer je govoril o katoliških delavskih društvih in dokazoval, da novodobna država vodi do prekucije.
Nova predloga proti preknenhom Vlad nim krogom v Berolinu pa tudi cesarju Viljemu je bilo jako nepovoljno, da jo ob svojem času državni zbor odklonil predlogo proti prekucuhom. Vladni krogi pa mislijo srečo še jedenkrat poskusiti. Kot povod hočejo porabiti postopanje socijalnih demokratov ob petindvajsetletnim nemških zmag proti Francozom. Vsi socijalnodemokratični listi ugovarjajo proslavljanju te vojne in grozno udrihajo po tistih, ki so jo bili prouzročili. Celo do junaškega cesarja Viljema ne kažejo nobenega spoštovanja. Po sedanjih zakonih pa urednikov vender ne morejo obsoditi. Vladni listi zatorej zahtevajo, da naj se poostri kazenski zakonik. Liberalni časopisi tudi obsojajo počenjanje socijalistov, a vender z vso odločnostjo ugovarjajo, da bi se zaradi tega v Nemčiji že kratila svoboda. Vlada torej nima dosti upanja, da bi dobila za svoje namene večino v državnem zboru, kajti pomoč katoliškega centra jej tudi še ni zagotovljena.
Dopisi.
■ z IScgim} na Gorenjskem, 29. avgusta. Dne 27. avgusta zapustil nas je nadučitelj g. Jožef T u r k , preselivši se na svoje novo mesto v Dolenjem Logatcu. Z gospodom Turkom izgubi naša šola izvrstnega učitelja in Dolenje-Logatcanom je čestitati, da dobe ta'ro učiteljsko moč. G. Turk je z velikim uspehom pri nas učiteljeval t°r si pridobil ne le ljubezen otrok, ampak tudi spoštovanje starišev. Dasi goreč za šolo, zanimal se je gospod Turk za občinske zadeve, za požarno hrambo našo in kmetijsko podružnico. Baš ou ima največ zaslug, da se naša podružnica kmetijske družbe tako lepo razvija. Njemu se je posrečilo pridobiti lepo število članov za to koristno napravo in požrtvovalno je nadeloval ter tajmkoval podružnici skozi več let. Sta danes bi ne imeli sušilnice za sadje, ako bi ne bil on zastavil svoje moči za to napravo. G. Turk je tudi pridno deloval v proapeh tukajšnjega gasilnega društva, kojeam je bil blagajnik, in mnogo se imamo njemu zahvaliti, da si je to društvo omislilo letos novo krasna brizgaloo, katera je bila pred kratkim blagoslovljena. V korist občine Begunjske ie deloval gosp. Turk zlasti kot občinski odbornik, kateri posel je opravljal 4 leta na splošno zadovolj-nost. Ohranili ga bomo v najboljšem spominu in želimo mu na novem mestu obilo sreče.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. avgusta.
— (Sklep deželnega  zbora kranjskega)
z dne 31. julija t. 1., s katerim se je izrekla naj-ponižnejsa zahvala Nj. Veličanstvu za pomoč o potresu ter se je izrazil čut lojalne udanosti, je Nj. Vel. cesar blagovolil milostno vzeti na znanje.
— (Mestni regulacijski načrt) Vladni svetnik g. Kamilo Sitte pride v  nedeljo v Ljubljano
kričala je Akimiua Tanjuška, stojo na zavalenki, ugledavši čez gla\e Aleško.
„E, Aleška! Ta pa, ta! No, dečko, igraj! Moraš igrati! Ti se ne ustrašiš Sunke. Jaz znam, dečko, kako ti igraš.  Senka igra slabeje od tebe."
„Kaj že slabeje? Kako govorite? ..." oglasila se je nasmešljivo Nataška.
„No, ti ne veš. Aleška, imaš Ii žalejke? No!"
Aleška molči.
„Pusti ga, ded Andrej. On ne zaigra, me smo ga že prosile. Tudi resnico govori Anjutka: ,nepo-boljšljiv. Bomo že opravili brez njega. Poklone delati . . . Slabeje! Kaj pa?" — nadaljuje Nataška. Nekaj ljudi j se je zasmejalo, Aleška je postal rdeč.
„Nimam žalejk ..." izpregovori Aleška.
„Pa bi zaigral?J vzkrikne ded Andrej. „Senka! Daj mu svoje žalejke! Naj zaigra on!"
Ded Andrej skoči k Senki, zgrabi žalejke in jih poda Aleški. Aleška, ne oziraje se na nikogar, vzame žalejke, poskusi jedno, dve, zategne jezičke, pristavi rožiček iu zaigra. Začetkoma vzel je nekoliko daljših pevskih preletov, potem je zaigral pesen, kater;) je prav preje igral Senka, no kako je zaigral? . . . Ta pesni, no kaj takega še ne. Natančnost, razmeraout, novi tresljaji glasu, nežni l visoki glasovi iu, kar je  poglavitno, živost . . .
in bode prinesel seboj izgotovljeni splošni regulacijski načrt. Občinski svet se bode za torek sklical na javno sejo, v kateri bo gospod Sitte svoj načrt obrazH6žW.
— (Veliko vrtne veselico) priredi šenpe-teraka moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v nedeljo, dne 1. septembra t. 1. na vrtu g. Kerlinca restavracije „pri zvezdi" Cesarja Josipa trg št- 13. Ie posebne naklonjenosti sodelujejo častita gdč. Mici Poljanec; si. ženski Čvetero-spev: gdč. Minka Kosir, Antonija Pavlic, Slavica H tenc, Minka Novak; si. tamburaški zbor ljubljanskega „-Sokola" in si. pevski zbor društva ffSlavec". Vzpored: 1. Nagovor predsednika podružnice preč. g. Martina Malenšeka. 2. Knobloch: „Sokolska" -koračnica, udarja tamburaški zbor „Sokola*. 3. Vo larič : „ K viško bratje I", zbor, izvršuje pevsko društvo „Slavec". 4. Slavnostni govor, govori podružnični blagajnik g. Mih. Bulovec. 5. Hug. Sattner: „Pogled v nedolžno oko", ženski čveterospev. 6. Mil. pl. Farkaš : „Svraćanje", udarja tamburaški zbor „Sokola". 7. Jenko: „Na moru", zbor, izvršuje pevsko društvo „Slavec". S. Deklamacija, deklamuje gospodična Mici Poljanec. 9. G. Ipavec: „Planinska roža", ženski čveterospev. 10. V. G. Brož: „U boj, U boj !" koračnica, udarja tamburaški zbor „Sokola". 11. Hu-dovernik: „Naša zvezda", zbor z bariton samospevom, izvršuje pevsko društvo „Slavec". 12. V, G. Brož: „Spavaj sladko", serenada I. brač solo, udarja tamburaški zbor „Sokola". 13. A. Fdrster : „Njega ni!", ženski čveterospev. 14. Volarič: „Colničku", zbor, izvrš'ije pevsko društvo „Slavec". 15. Mascagni-Alfonz: Intermezzo iz opere „Cavalleria rusticana", ndarja tamburaški zbor „Sokola". 16. Eisenhnt.: „Bojna pjesma*! zbor, izvršuje pevsko društvo „Slavec". 17. \Veis Sestak: „Šumi Marica", koračnica, ndarja tamburaški zbor „Sokola". Vstopnina za osebo 20 kr. Radodarnobti se ne stavijo meje. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Veselica se vrši pri vsakem vremenu.
— (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj po-poludne se je vršila obravnava o tožbi F. Trtuika, delavca v tabačni tovarni, proti g. Grablovcu. Uzrok tožbi je bit člauek, kateri je priobčil „Delavec" in v katerem se je napadal Trtnik zaradi njegovega poslovanja iu ravnanja z delavci ter obkladal z raznimi priimki. Obravnava je trajala do pozno zvečer. Porotniki so toženega g. Grablovca spoznali krivim in sodišče ga je obsodilo na tri tedne v zapor. Izid včerajšnjih dveh tiskovnih pravd vzbudil je objno pozornost mej tukajšnjimi juristi. „Slovence" in „Glasuik" na jedni strani, na drugi strani pa „Delavec" očitali so si drug drugemu, oziroma „ Delavec" pristašu „Slovenca" jednako žaljive lastnosti. Dasiravno obtožena urednika „Slovenca" in „Glasnika" nista v ničemur dokazala resničnosti svojih žaljitev, so vender porotniki dotična vprašanja zanikali in izrekli, da gg. Gostinčar, Ziller in Andrej Kalan g. Grablovica niso žalili ua časti, četudi so mu očitati, da je nesramen obreko-valec, da se naj pod loj še laže itd. Nasprotno so pa isti porotniki pri drugi obravnavi gosp. Grablovca krivim spoznali, ker je v „Delavcu* priobčil članek s povsem jednako vsebino.    Vsled tega nasprotujo-
Senka ni imel nič podobnega. Vsi so umolknili, vsi gledali na Aleško, vsi posluša li, na ples ni mislil nihče, le poslušali so.
Na žalejke igrajo nekoliko plesnih pesnij; razlika mej njimi je razven motivov tudi v taktu : tu je redek, počasen takt z raztegnjenimi pevskimi notami, tu pogost, razdeljen, z mnogimi tresljaji glasu, vzbujajoč. Aleška je igral jedno iz počaa-nejih pesnij s polnim čutom; takoj potem prušel je na prav veselo, Živo, v srce segajočo.
„E, dobro, živo!" zacvilil je ded Andrej, „kaj pa ve, deklice? Kaj ste otrpnile? Sukajte se!" in celo sam je udaril z nogo.
Anjutka in dve deklici so jele plesati, takoj sta se pridružili dve mladi ženi, potem se niso mogle zdržati še tri. Krog se je razširil, plešočih je bilo že več kot deset. Tanjuška Anisina se je sukala na jednem mestu na zavalenki. Prihitelo je tudi mnogo zriteljev od igralcev s kartami in jajci.
„Dobro!"
„Aleška je dečko!" „Glejte, kako igra!"
„Sedaj vzdiguje, sedaj vnema t A, pasji sin!... „Ah, ti pa, ti . . ." pristavila je plesalka. „Aj, no!   Aj, no!   Aj, no, no!"  pridruži se druga. (Dalje prik)
čega si izreka istih porotnikov v jednakih slu- j čajih je vložil, kakor čujemo, g. dr. Hudnik v imenu g. Grablovca pritožbo ničnosti na najvišje sodišče na Dunaju, da bode preiskalo izvor takemu nasprotujočemu si izreku. — „Slovenec" je svojemu poročilu o razsodbi o prvem slučaju dodal veseli vzklic „Pravična stvar je zmagala". Da se spozna židovski način „SlovenČevega" poročanja, naj pristavimo, da se je toženim klerikalcem dokaz resnice popolnoma ponesrečil. Izgovarjali so se, da jim je to, kar so g. Grabiovcu očitali, pisal neki Koder, kateremu je to povedala neka ženska, ki je to zopet od druge Ženske izvedela. Navadni „trač" so klerikalci porabili ter napadli g. Grablovica. „Sio-venec" torej nima uzroka klicati „Pravična stvar ja zmagala'4; bolje bi bilo, da je rekel: „Presneto srečo imamo I"
— (Požar v „Zvezdi".) Danes ob polu 4. uri zjutraj opazil je mestni stražnik v „Zvezdi", da gori baraka čevljarja Franca Kržana, k; stoji ob vhodu v „Zvezdo" poleg kazine. V hipu udaril je plamen tudi že skozi streho. Oddelek požarne straže prihitel je z brizgalnico takoj na pomoč, vendar je baraka pogorela do HI z vso opravo vred, le nekoliko 08mojenih drogov je cstalo. Tudi čevljarska šivalna stroja postala sta vsled požara nerabljiva. Prenočeval ni nikdo v baraki, kajti Kržan je baje včeraj odpotoval, obitelj njegova pa prenočuje v baraki na Ledini. Koliko je škode in kako je nastal ogenj, ni dognano. Baraka bili je baje za 800 gl. zavarovana.
— (V Ljubljanico skočil) je danes zjutraj rezervist 7. lovskega batalijona Janez Tomšič, ko se je s svojim oddelkom vežbal na Prulah. Kmalu pričel se je potapljati in bil bi brezdvomno utonil, da ga niso navzoči civilisti iz vode potegnili. Tomšič bil je v vojaško bolnico prepeljan.
— (Kako se delajo na Igu prošnje za podporo vsled potresa.) Piše se nam : Komisija treh mož je sklicala iz vse ižanske fare one, ki hočejo prositi za podporo, v neko gostilno. Vsak prosdec je moral plačati 30 kr. za komisijin trud, tj. za izpolnitev dotičnih blanketov! Mnogi reveži niti 30 kr. niso imeli, ampak so si jih morali izposoditi. T«ko je nabrala „komisija" najmanj 50 gld!! Menda je to tudi „ljubezen" naših klerikalcev do ubogih Ižancev?! Ižanec.
— (Kaplanove žrtve.) Pred kratkim smo imeli priliko poročati, da je bil kaplan na Blokah, Lenassi, zaradi žaljenja časti obsoien na milostno odmerjeno globo in na sodne troske. Ta obsodba ne bo g. Leuassiju v uiegovi karijeri prav nič škodovala, gotovo pa mu je žal lepih novcev, katere bo moral odriniti, če potrdi druga instanca razsodbo prvega sodišča. Ta žalost se mu je najbrž z lica brala, zakaj hkrati so začeli kmetje zlagati prostovoljne darove v pokritje rečenih sodnih troškov. Kdor ve, kako težko je slovenskemu kmetu izvabiti v take namene kaj okroglega izpod palca, mora misliti, da je kak uiut pristaš kaplanov kmete rotil in jim prigovarjal, naj dajo, da se pokrijejo troški. Morda e dotlčnik tudi mislil: če bodo gospod kaplan pri drugi instanci oproščeni, jim ostane nekaj gold i narekov, saj so jih tako potrebni. Bodi kakorkoli, žalostna resnica je to, da so orožniki izvedeli za to zbiranje prispevkov — naznanil jim je to, če smo prav poučeni, jeden tistih, ki je sam prostovoljno nekaj dal — In sodišče je vse te zapeljane reveže obsodilo na večje ali maniše globe.
— („Siidmark Ziiudholzcheu") To je najnovejši izum, s katerim hočejo nemški nacijonalci užgati v germanskih srcih navdušenost za panger-manske ideale ter podkuriti nemškega Mihelja, da bi za „Siidmarko" kdaj tudi malo v žep posegel. Ne verujemo, da bi so na Slovenskem kdo upal prodajati te žvepljenke pod njih pravim imenom, mogoče pa je, da bodo nacijonalci jih skušali uti-hotapiti pod drugim imenom, kakor so to storili s „Sudmark-klobuki".
— (Osuševanja.) Kakor poroča uradni list, je poljedelsko ministerstvo dovolilo, da gozdni nad-zorniški pristav g. Viljem Putick nadaljuje pre-iskavati podzemske toke voda v dolinah pri Ložu, Starem trgu, Cirknici in Planini.
— (Misterijozen slučaj ) Piše se nam dne 29. t. m. V naši vasi — Studeno pri Postojini — dogodilo se je danes oziroma včeraj sledeče: Danes zjutraj in celo dopoludne dozdevalo se je vsem čudno, da ni poljskega čuvaja Janeza Benčana blizo dva dni nikjer videti. Osobito je to skrbelo brata Čuvajevega in ker se na vse popraševanje ni moglo ničesar gotovega izvedeti, pregovoril je brat Čuvajev nekoliko mož, da bi šli izgubljenega iskat. Po kratkem iskanju našel ga je brat pičlo Četrt ure od vasi sredi polja na travi pod drevjem — mrtvega; obleka na njem je bila vsa zgorela, raiun čevljev in klobuka, po truplu je bil ves ožgan, osobito pa je bila dolenja polovica obraza vsled ognja popolnoma Črna. Poleg mrtvega ležala je jednocevna puška izstreljena in s cevjo proti mrtvemu obrnjena, malo dalje proč ležala je palica. Dosedaj se ni moglo konstatirati, ali je tu opraviti s samomorom ali
zločinom. Uzroka samomoru skoro ni najti, ker je j čuvaj živel v primerno dobrih razmerah; da bi se bil zločin zvrŠil, je tudi teško trditi, ker tega ne potrjuje razun malih okoliščin nobena reč. — Domneva se, da se je rajnki bržkone sam usmrtil v momentu duševne zbeganosti in takoj mrtev obležal, ker ni videti nikakega znamenja, da bi ae bil s smrtjo boril. Strel oziroma goreči papir iz jednostavne stare puške vžgal je obleko in s tem zgoraj navedene poškodbe na truplu prouzročil. Seve, da je to le domnevanje, stvar je na vsak način misterijozna. Sodišče je odposlalo orožnika, da stvar preišče; danes se ne more še vedeti, ali se bode mrlič sodnijski ogledal ali ne. Rajnik je bil vesten in strog čuvaj
— (Narodna čitalnica v Kostanjevici) priredi dne 1. septembra na vrtu Bučarjeve gostilne v Kostanjevici veselico. Vzpored: 1. Tamburanje, vdarja tamburaški zbor čitalnice. 2 Petje. 8. Prosta zabava. Začetek ob 5. uri popoludne. Vstopnina za osebo 20 kr., za rodbino 1 krono. Ob neugodnem vremenu vrši se veselica v društvenih prostorih.
— (Posojilnica v Zagorji ob Savi) imela je kakor se nam javlja v prvini polletji svo)ega delovanja 52.77-t kron prometa. To za Zagorje ni veliko, ker veliko je Še denarja pri drugih zavodih, ali pa leži celo brezobrestno v skrinjah. V posojilnico ž njim! Posojilnica obrestuje po 4l/i*/q in daje posojila po 5'y°/o- Ker so posojilnice koristne in se povsod lepo razvijajo, bilo bi tudi pri nas želeti nekoliko več zanimanja in delovanja za dobro stvar.
— (Zdravstveno stanje.) V vaseh Gorenja in Dolenja Podgora v črnomaljskem okraju je zbolelo 10 osob za logarjem (typhus abdotninalis), izmej katerih jih je ozdravelo 11, bolnih je pa še 8. Nadejati se je, da bolezen skoro poneha popolnoma, ker ni huda.
— (Volilski shod pri sv. Barbari v Halozah,) na katerem sta poročala drž. post. dr. Grego r e c in dež. posl. dr. J u r t e I a, je bil jako dobro obiskan Vzprejela se je naslednja resolucija : Slovenski vofilci, zbrani na shodu pri sv. Barbari v Halozah, izjavljajo, da popolnoma odobravajo izstop njih poslancev iz dež. zbora štajerskega, uva-žujoč povod temu izstopu, ter pričakujejo, da se ne vrnejo v dež. zbor, dokler ne dobijo od merodajnih faktorjev zagotovil, da se bodo upoštevale narodne in kulturne potrebe slovenskega naroda. Slovenski volilci izrekajo zahvalo svojemu državnemu in svojemu deželnemu poslancu in nju zagotavljajo svojega popolnega zaupanja.
— (Volilski shod) je sklical drž. id dež. posl. Robič na nedeljo, dne 1. septembra na Vuhredu.
— (Javne shode) bode sklicalo slovensko društvo mariborsko še letos v Slov. Gradcu, v Slov. Bistrici, v Kozjem in v Trbovljah.
— (Domoljubno darilo) „Dijaški kuh'nji" v Celju je poslal gosp. Peter M a j d i č, po.«estuik paromlina v Hndmji pri Celju 150 gld. Naj bi ga posnemali drugi imoviti rodoljubi.
— (Iz nemškega Celja ) Piše nam prijatelj našega lista: »Dne 27. t. m. bil sem v Celju in z nekim znancem stopil v kavarno „Merkur". Pogovarjala sva se o ljubljanskem potreau. Hkrati stopi neki mladič k nama in reče: „Ersuche, liier uur deutsch BU reden, es ist dies eiu deutsches Kafe-haus". Ker sva videla, da so uavzočni nemški mladeniči — nekoliko vinjeni, nisva na to arogantnost nič odgovorila, a kmalu plačala in odšla. Čuvaji nein-štva so pohiteti za nama in zahtevali satisfakcije, da sva se drznila v kavarni slovenski govoriti. Kričali so tako, da so ljudje z oken klicali policijo na pomoč. Trdili so, da jih je kavarnar prosil, naj nam prepovedo slovenski govoriti, in naposled naju formelno pozvali na dvoboj. Ker ni moja navada, da bi se pulil in prepiral na ulici, sem prosil, naj mi „gospodje" pošljejo svoje priče v hotel, da sem pripravljen dati satisfakcijo. Drugi dan sem čakal dolgo v hotelu, a ni se prikazala niti kaka priča, niti kateri tistih arogantnih gospodkov, ki so imeli le ponoči pogum, ko so se bili — najbrž na kredo — nasrkali piva, ki pa so se kot pravi stta-hopetniki poskrili in se niso upali na dan, ko je bilo treba ostati mož-beseda. Dobro bi bilo, da pride to v javnost, in sicer zategadelj, da bo vsak, kdor misli iti V Celje, vzel v bodoče soboj ,štabrl". To je jedino in najboljše sredstvo poravnati s celjskimi Germani častne afere; če ga le vidijo, so že krotki". — Isti gospod nam piše danes : Ko sem bil že odposlal notico za „Narod", prišla sta k meni dva gospodka prosit me, naj bi vso stvar zamolčal in napadalcem odpustil. Bil sem pripravljen to storiti, a zahteval sem pismene izjave, da dotičniki, obžalujejo svoj napad A pogumni „gospodjett tega niso storili. Stvar se bo dognala pri sodišču, za danes naj samo še konštatujem, da je bil glavni in najpredrznejši razgrajač sin c. kr. okrajnega glavarja celjskega g. dr. \Vagnerja. Kaže se, da je oče Wagner svojega sina vzgojil v pravih načelih-
— (Strupena rosa) ali peronospera se je začela kazati sredi tega meseca v vinskih goricah po spodnjem Štajerskem. Kjer so dobro in redno škropili, je ni poznati, kjer pa niso Škropili z modro galico so gorice skoro popolnoma suhe.
— (Goriški deželni glavar grof Fran Co ronini) je baje izjavil, da ne refiektuje na slovensk mandat in da vzprejme samo eventuvalno kandidaturo v sedanjem svojem volilnem okraju. Goriški Slovenci bodo njega ekscelenci za to izjavo gotovo
• jako hvaležni.
— („Slovanski Svet") ki bo odslej izhajat na Dunaju, izide zaradi nekih formalnih zaprek šele drugi teeten, in sicer v dveh združenih številkah.
— (Razpisane službe.) Pri novoustanovljenem poštnem uradu v Trebelnem v krškem okraju mesto poštnega odpravitelja, s plačo 150 gld., uradnim pavšalom 40 gld. in letnim pavšalom 120 gld. za sla, ki hodi jedenkrat na dan v Mokronog. Jamščin ■ je položiti 200 gld. Prošnje v treh tednih pošt uemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Trstu. — Prt okr. sodišču v Feldbachu mesto okrajnosodnega pristava v IX čin. razredu, eventuvelno pri kakem drugem sodišču. Prošnje do dne 9. septembra pred sedstvu dež. sodišča v Gradcu. — Na dvorazred-nici v Komendi št. Peter drugo učno mesto z do hodki IV. plač. razreda in prosto stanovalno sobo Prošnje do dne 10. septembra okr. šolskemu jvetu v Kamniku.
* (Starinske najdbe ) Na polju pri Bizovaco blizu Oseka so našli kmetje, ki so orali, nad 300 komadov raznih posod in orodja iz bronaste dobe Ta  najdba |e jedna  najznamenitejših   v Slavoniji Naj lene stvari jo nakupil graščinski oskrbnik Cošič, ter določil, da dobita muzeja v Zagrebu in Oseko vsak polovico starin.
* (Zemlja se seseda) 0 nesrečnem Mostu so sa Včeraj razširjale govorice, da se je primeril* nova nesreča. Istina jo, da se je zemlja v jedni nltc^ nekoliko sesedla in da je nastala dva metra obsežna globoka jama.
* (Blazen sodnik ) Berollnsko sodišče je pred kratkim obsodilo nekega urednika Kocha na šest mesecev v zapor. Jeden sodnikov, Augustin, se j« kmalu potem ustrelil in obdukcija je pokazala, da je bil mož blazen. Obsojeni urednik je sedaj zahteval,, naj se njega zadevajoča sodba razveljavi in sicer zategadelj, ker je bil jeden sodnikov blazen.
* (Umor na ulici.)   Odvetnik Corresi v K* taniji je te dni na cesti ustavil  imovitega trg.ive; Consiglija in ga ne da bi zinil besedo ustrelil. Con sigli je obležal mrtev, morilec njegov pa neče povedati, iz katerih nagibov je storil ta zločin.
——
Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla 80 za one, ki so bili po potresu prizadeti. 6v> sledeča darila:  Slovensko neodvisno podporno dr« štvo , Slovenija14 v Cikagu (po gospodu Ivanu Hribarju  v Ljubljani) zbirko   132 gid. 9 kr.; gospod F. Tomšič,  nadinžener   v   Pragi,   zbirko  42 gld 94 kr. ; gospod Franc Skedl, pomorski komisar v Polju (po gospodu Oroslavu Dolencu v L ubijam! 27 gVd. 50 kr.; gospa Fani Sacher na Bledu zbirk«.-12 g!d. 40 kr.; grofici Norman na Dunaju 2 gld 25 kr.; gOBpodlčina Alice Czertnak v Sumperku na Moravskom   1   gld.   20   kr.;   gospodičina Helen? Wilcke v Frankobrodu 87 kr.
Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospo-it Vinko Kramaršič v Žužemberku 10 kron 2 0 vin., nabrane pri odhodu g. nadučitelja Scbmoran zerja. — G. Luka Albrecht v Žireh 2 kroni 4 0 vin., nabrane v veseli družbi. Skupaj 12 km'-! 60 vin. Živili rodoljubni darovalci in darovali in njih nasledniki!
Književnost.
— rLira planinskoga Hrvata." Spjevao narod Dane K r o p a rs k i. Prvi svezak. IJ Zagrebu 1895 Tisak i naklada F. Fisera nasljednik Fr. Ruho. Str. 132. Ta ukusno opremljena knjiga obsaza 146 pesmij. Vse po lirskega značaja in sicer največ domoljubne. Oblika je dovršena. Bodi knjiga top. . priporočena.
Dunaj 30. avgusta. Državni zbor scj snide sredi meseca septembra na novo zas.v danje. Najprej mu bo dognati razpravo o še nerešenih poglavjih davčne reforme, potem p& proračun za prihodnje leto in nekatere najvažnejše predloge. Pogodba z Ogersko pride po novem letu na vrsto, takisto tudi vprašanje o obnovitvi privilegija avstro-ogerske banke. Vprašanje o volilni reformi se odloži na nedoločen čas.
Dunaj 30. avgusta. Grof Badeni pridte sredi meseca septembra na Dunaj in predlo/.E cesarju popolno ministersko listo. Poljskim ministrom je določen sedanji podpredsednik gaii-škega dež. šolskega sveta Bobrzvnski, sedanji poljski minister Ja\vorski postane zopet načelnik poljskemu klubu.
Dunaj 30. avgusta. Načelništvo kluba nemške levice se snide te dni, da se posvetuje kako stališče zavzemi stranka napram eventai valuemu ministerstvu Badeni in novi pari amen tarni koaliciji.
Dunaj   30. avgusta.   Cesar je podelil pazniku v ženski  kaznilnici v Begonjah Via cenciju Grcinerju srebrni zaslužni križec * I krono.
Beligfrad 30. avgusta. „ Videlo- javlja iz Sofije, da je vlada postavila okolu jednega predmestja vojaški kordon, v tem ko policija preiskuje vse hiše, ker je izvedela, da se hranijo v jedni tistih hiš dinamitne bombe.
Narodno-gospodarske stvari.
— C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic javlja, da se bode vsled tega, ker imajo železnice povodom jesenskih manevrov mnogo opraviti z prevažanjem vojaštva, vršil samo promet z brzovoznim blagom, živimi živalmi in takim voznim blagom, ki se lahko spridi in sicer na sledečih progah : a) v času od 3. do fi. septembra t. I. na progah: Budejevice-Gaisbach-\Vartberg-Linc; Gais-baeh-\Vartberg St. Valentin; Gmiind-Plzenj; Gmiind-Tabor; Pisek Tabor Gornje Cerekve Jihlava ; Gornje C^rekve -Vesly nad Lužnico-Dudejevice; b) v času od 4. do 7. septembra t. 1. na progah: Protivin-Zdic in Zdic Smibov. Drugo blago se na postajah imenovanih prog v omenjenih časih ne bode vzpre-jemalo. Za blago namenjeno za te postaje ali ki se le pelje transito (izvzemši brzovozno blago, Žive živali in vozno blago, ki se lehko spridi) se glasom § C3. odst. 3. prometnega reglementa odnosno § 6. izvršilnih določeb k dogovoru o mejnarodnem blagovnem prometu na železnicah glede prog pod a) za čas od 3. do vštetega 11. septembra t. 1., glede pod b) omenjenih prog za čas od 4. do vštetega 12. septembra t. 1. ustanovljuje dodatni rok 5 dnij k dobavnim rokom v zmislu reglementa. Določbe § 55. prometnega reglementa, ki se nanašajo na začasno spravljanje blaga, uporabljale se bodo v času od 1. do 7. septembra t. I. ne samo na postajah prog pod a) in b) m go tudi na sosednih postajah c. kr. avstr. državnih in od države upravljanih privatnih železnic.
30.000 glđ. ztmša g'avni dobitek cesarsko-jnbilejsko cerkveno-zgradbenih srečk. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da bode žrebanje nepreklicno dne 13. septembra.
Iz uradnega lista.
Izvršilne ali elcuekittlvne drntbe: Antona Palčiča zemljišče v Igi Vasi, cenjeno 27H9 gld., dne 2. septembra iti 2. oktobra v Ložu.
Mihe Radoviča zemljišče v Preloki, cenjeno 79") gld., dne 3, septembra (v drugič) v Črnomlju.
Mihaela Salamo na posestvo v Vrhu, (v drugič) dne B. st ptembra v Ra<lečah.
Josipa K r a S D e zemljišče v Budanjah, cenjeno 150 gld., dne 3. septembra in 1. oktobra v Vipavi.
Petra Majerle posestvo v Dolu, cenjeno 1143 gld. 50 kr., in Marije S p r e i K o r posestvo v Strašnem yrhn, cenjeno 981 gd., oba dne 3. septembra in 4. oktobra v Črnomlju.
Jožefa Štruklja posestvo v Atrukljevi vasi cenjeuo 9941 gld., dnć 4. septembra (v dmgjfl) v Ložu.
Marije Dermastija posestvo v Z*dvoru, cenjeno *»3<)0 gld dne 4. septembra iu 5. oktobra v Ljubljani.
Ilije Kcseriča polovica posestva v Kcseru, cenjena U50 gld., dne 4  septembra iu 5. oktobra v Metliki.
R'-ze Zore roj. Kocijančič, zemljišče v Zagradu, cenjeno HTT gld., dnč- 4. septembra in 9. oktobra v Mokronogu.
Msrije Maurin posestvo v Novih Lazih; Marije F i d e r še k posestvo v Slovenski vasi, cenjeno 34 ti gld. 60 kr.. in Marije Maurin posestvo v Nagradu, cenjeno 253 gld., vsa tri dnć 4. septembra in 9. oktobra v KoČevji.
Jožefi Anžlovarja zemljišča v Subračah, cenjena 1308 gld., dnć 5. septembra (v drugič) v Zatičini.
Umrli so v Ljubljani:
2S. avgUHta: Jožef Jenko, uradnega sluge sin, 3 dni, Hrenove ulice 5t. 11.
29. avgusta: Jernej Me rva, črevljarjev sin, 7 dni, Pri-stavske ulice. — Jera Kemoni, delavčeva žena, 66 let, Karolinška zemlja St. 22.
V deželni bolnici:
27. avgusta: Jožef Sedlaček, ključarski pomočnik, 33 let. — Anton Vovk, brivec, 17 let.
MeteorologiČno poročilo.
Avgust	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
29.	9. zvečer	7424	191» C	brezvetr.	jasno	
30. n	7. z j n t raj 2. popol.	7424 7398	13 9° C 27 5° C	s), vzhod si. vzhod	raegla jasno	00
Srednja včerajšnja temperatura 19*4°, za 21° nad normalom.
ZDvLaaaOslcsi borza
dne* 30. avgusta 1895.
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. — kr,
Sknpni državni dolg v srebrn   .... 101 „ 25 „
Avstrijska zlata renta....... 122 B 40 ,
Avstrijska kronska renta 4° 0..... 101 , 35 p
Ogerska zlata renta 4°/0....... 122 „ 40 „
Ogerska kronska renta 4°/„..... 99 „ 95 t
Avstro-ogerske bančne delnice    .... I')!",-; „ — „
Kreditne delnice......... 407 „ 40 ,
London v ista........... 120 „ 85 „
Nemški drž. bankovci ta 100 mark    .   . 59 „ 12l/, „
20 mark............ 11 „ 81 .
20 frankov........... 9 , 59'/,,
Italijanski bankovci  ........ 45 „ 70 (
C. kr. cekini........... 5 , 71 .
Dne 29. avgusta 1895.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 151 gld. 75 kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld..   . 196 n 50 „
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   .   . 130 „ 75 „
Zemlj. obč. avBtr. 4'/,0/0 *lati zast. listi    . 121 „ 50
Kreditne srečke po 100 gld...... 207 , 50 „
Ljubljanske srečke......... 22 , — ,
Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 „ 50 ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 173 „ 25 „
Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 566 „ — ,
Papirnati rubelj......... 1 „ 29»,', „
t;, ii gtavno famaieijmii amr. trt teiemu
Izvod iz voznega reda
•v»ll»"VTs.«f-«k odL 1. 3-u.n.lJac 1685.
Nulopno omenjeni prlaajaJil ln odhajala! oul canaoenl eo * *r**njm Wtf0ftktm tam. SredaJeeTTopakl tu ]• k raj ustna omd t LJubljani M S min a »I naprej.
Odkod li Izubijan« (jul. kol.)
Ob 1M. mri B m4n. po foH oaabnl vlak v Trhli, Ponlabel, Bel>*. Ce-Iotm, Pramenafeate, Ljnhno, oea Selathal t Auaeee, lachl, Oman, dan, Bclnagrad, Leud-Geatein, Zeli na jeaoru, Inomoet, Curih, Htojr-Llno, RnJeJevIce, PlaenJ, Marijine vm, Kgor, Karlov« nro, Kr«n-oore Tftr«, Prago, Mpeijo, Dunaj tU Amatetten.
Oe 9. uri tO min •jHtfraJ maaani vlak v Noto meeto, Kočarja.
Ob t. uri 10 m<«. njutraj oaabnl vlak » TrbU, Pontabel, Beljak, O-lorao, Krainonifeeto, Ljubno, Duu »j, 6as Seluthal t Solnograd, Dnnij ril Amatcttan.
UD 11. uri mO min. topohutn* oaabnl vlak * Trbli, Pantabal, Holjak, Oalovoa, Franaanafaat«, Ljabno, SelathaJ, Solnograd.
Ob lit. uri S.t mit%. popohuin* maaanl rlak t Noto malto. Kočarja.
Oa al. uH pojtot^tdM* oaabni vlak t Trbli, Beljak , Oaloreo, Franaena-faita, oaa Salathal v Solnoapmd, Lend - Gaatnln, Zalt na Jaiara, Ino-mo*t, Brefplo, Ourlh, Otaero, Pavla, čea Klein Boifiing, Stejr, Liino, Omnndin , Iaohl, Bndajarloa, PlaanJ, Marijin« vara, Kjiar, Krancora ▼are,   Karlova raro, Prago. Upako, Dunaj ria Amataltan.
Oa 7. M«"4 HO min. anaApa motani vlak v Novo maato, Kocevj«
Baann tega ob nedeljah In praanlkih ob S. Mrl V6 mlnMt popoladna otobnl vlak ▼ t«aaoa-Blad.
Prihod v Zatabljano (jul. kol.).
Oa) S. ari li'J min. *)-utr>\f oaabtil vlak a Donaja ria AmiUtUo, Lipnje, Prage, Kranoovth »arov, Karlovih t arov, Kgra, Marijinih raror, FUnja, nndajevle, Solnograda, Iilnaa, Starra, Omundana, Iioblft, Aua-aaaa, Zalla na jeaern, Lend Oaateina, Ldabnaga, Oalovoa, Beljaka, Vranaenafeite, Trblaa.
Oh 9. uri 1B min. mjutraj maianl vlak la Koćevja, Novega meata.
'ib ti. uri H9 nain. dopoiuatM« oaabnl vlak a Donaja vla Anutetten, IJp«tje, Prage, Pranoorth varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih vatov, Planja, Bndajevla, Solnograda, Llnoa, Starra, Partaa, Oeneva, Oarlha, Bregnloa, Inoraoat*, Zalla na Jaaarn, Land-Oaatalna, Ijjnbnega, OaloToa, Pontahla, Trbiia
Ob H. uri ,'*y min. popolu4M4 meianl vlak la Kouavja, Novega meita,
Ob 4. uri 8S mita. po\>ai%*dmm aaabnl vlak a Dunaja, Iijubaega, Selathala, Beljaka, Oaloroa, Franaanafaate, PonUbla, Trblaa
Ob 8. uri 4 min. ee«r«r oaabnl vlak a Dunaja prako Anutetten a in T^nhneaa. Ratjaka, Oalovoa, Pontahla, Trblaa.
Ob 0. uri Ud mita. «w»r meianl vlak la Kočevja, Novega Meita.
Baaun tnga ob nedeljah ln praanlkih ob tO. uri 40 minul avećer oeobo i vlak ii Leaeo-Blede.
Odhod U LJubljana (drt. kolj.
itb   r. •*«•*> t*a »Min  »Jutra)        v Kamutk.
I M.    .    OA      .      jM);*<j4M<«n*  a ,
,, lO.    ,,    tO     „     »twrw ,,        „ (»ln li.lt  vlak 1«
ob nedeljah In praanlkih.J
Prihod ▼ lajobljano  dr*, kol.;,
Cle   0. url SA mtH  ajuaroj        la Kamnika.
,   11.   .   18    .    dopoiuoltaa   ,       „ [p—IWJJ
ii || i i •t*v*Ar*r* lp ii
.    9.    m   BB     a     a««e«r .        „ (alednjl vlak le
ob nedeljah ln praanlkih )
Trgovski pomočnik
vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v trgovini mešanega blaga, »eit |»r<*nieiiltl alušb«. — Več se izvč pri npravniStvu ,Slov. Naroda" pod „it. 7403". (1086-4)
Proda se v Brežicah ob Savi a°,J7)i
hiša in nekaj zemljišča.
Natančne j a pojasnila daje gospod Fran FlorJandlA,
nradnik banke .Slavije" v Ljubljani, Tržaška cesta 6t. 12..
ZjVEcdiiegra. in poštenega
učenca (1108—2).
vzpretme tnkoj .Titu«v./: Htorle, kovač in živino-zdravniški pomočnik v Hrlikem. Ako je tudi dober kovaški pomočnik, naj  se takoj oglasi; delo je za dlje Časa.
Preklic.
Prodaja starega stavbenega materijala v Cenkar-jevi hiši v Gradišči št. 8, določena na nedeljo ob 2. uri popoludne, se jo odložila na
nedoločen čas. (ine—a> ^4m4m\t\\%\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\t\\\m
Neobhodno potrebno
je tako za dame kakor za gospode, ki se udeleže potovanja v
Prago
da si omislijo (1104—5)-
nepremočljivi dežni plašč (havelok)
iz tirolskega lodna pri znani tvrdki
€r]?!£&]? c£ aMIejač
v Ljubljani, Slonove ulice št. 9.
Raapoilljaa ae tudi po poafti.
Srajce za gospode
za koje se garantuje, da se dobro prilegajo, iz najboljšega materijala, z gladkimi prsi po gld. 27'50, z v gub« naUranlmt prtd po gld. 29"— 12 komadov, prodaja promptno iz zaloge ali pa narejene po meri, kakor tudi najfinejše in najpolidneje (824—18)
v ovratnikih iu manšetah.
Henrik Kenda, Ljubljana.
trao emark.
Najboljše kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilen in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je
Želodčni
ali
«HUn„,„ Marijaceljski likdr.
1 steklentoa atano 90 kr., 6 stekleni o 1 gld., 3 tuoate stoklonlo 4 gld. 80 kr.
Dobiva se (937-8)
v lekarni Ubalda pl. Trnk6czy-ja
v LJubljani, zraven rotovža
in se vsak dan b prvo posto razpošilja.
Razpis.
V zmislu §§. 7 in 12 postave z dne 23. junija 1892 dež. zak. St. 35 razpisuje podpisana občina
službo občinskega zdravnika
s sedežem na Zidanem niOMtti z letno plačo 700 gld.
Prošnje za to službo z dokazi, predpisanimi v §. 15 gori navedene postave in popolnega znanja slovenskega in nemškega jezika, naj se vložijo 4I0 kuurn mt-plt-iialirie, pri podpisanem županstvu.
Županstvo v Loki pri Zidanem mostu
dne 22. avgusta 1895. dom)—2) Anton Kajtna 1. r.
Cesarsko-jubilejske cerkveno-1 Predzadnji zgradbene srečke a 1 gld. I    teden!
(l().r>7—5)
Glavni dob
Sročlco priporoča J". O- Ivi ayer v Ij^ULlol^anl-
ivni M\M%Mt goldinarjev
i t e U OVilFVV ——zzZi—
St. 7103.
(1013—3)
Deželni odbor bode iz deželne trtnice pri prisilni delavnici oddal
50.000 do 60.000 ukoreničenih cepljenih ameriških trt
in sicer za bela vina: kraljevina, beli burgundec, zelen, grganja, rulandec, rizling italijanski, moalavina, rudeči španijol, zelenika in plaveč; za črna vina: portugalka, modra frankinja, črni burgundec, črna lipovSčina in lovrenček.
Trte se bodo oddajale po 7 (sedam) glđ. za sto (100) komadov, pa tudi nekaj brezplačno malim, revnim vinogradnikom, kojib uboštvo je dokazano po izjavah županstva.
Vinogradniki, kateri žele kupiti trte ali jih dobivati brezplačno, naj se zglase pri svojih županstvih ali pri kmetijskih podružnicah najdalje
do Heptembra t* 1.
ter naznanijo, ali in koliko svetli že imajo pripravljenega za nasaditev trt, koliko trt, katere vrste in ali jih žele dobiti že jeseni t. 1., kar najbolj kaže, ali se le spomladi 1. 1890.
Županstva in kmetijske podružnice morajo potem vse prošnje predložiti deželnemu odboru najdalje
do 30. septembra t. 1. ker se na pozuejo vložene prošnje ne bode oziralo.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 27, julija 1805.__
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi.
Lastnina tn tisk „ Narodne Tiskarneu,