Mariborsko pedagoško pismo Razgovor z avtorjem »Učnih oblik«, ki kmalu izidejo v založbi Slov. šolske matice. Kljub težkim časom, ki niso naklonjeni založniški podjetnosti, bo letos izdala Slovenska šolska matica zopet tri pedagoške knjige. Poleg »Pedag. zbornika« in St. Gogalovega Uvoda v pedagogiko bodo prejeli letošnji naročniki še G. Šilihove Učne oblike v sodobni šoli, ki jo zlasti učitelji praktiki z zanimanjem pričakujejo. Vse to je le dokaz, da skuša založba izpolniti svoje dolžnosti do članov, ki se pa žal ne priglašajo preveč marljivo ali vsaj ne tako, kakor prejšnja leta. Šilihovo ime je že prav udomačeno v povojni slovenski pedagoški literaturi, čeprav bodo Učne oblike njegovo prvo večje delo v obliki samostojne knjige. Vse, kar je doslej napisal v raznih revijah in strbkovnih listih, kar je predaval, ima strogo znanstveno vrednost in pokazuje avtorja kot sodobnega pedagoga in strokovnjaka na pravem mestu. V bistvu je zastopnik pedagoškega realizma, funkcionalne pedagogike in organskega pouka. V prvi povojni zarji šolsko - reformnih prizadevanj je G. Šilih, uspešno in pregledno, uredil več letnikov Pedag. zbornika, v katerem je objavil daljšo vrsto tehtnih razprav O šolski reformi. S spisi, članki in ocenami je sodeloval in še sodeluje tudi v našem »Popotniku«, ki ga šteje med odlične sotrudnike in dobre poznavalce najrazličnejših problemov šolske teorije in prakse. Visoko ceni med drugimi zlasti didaktično in mladinoslovno stran pouka in vzgoje. Pisal je tudi v »Učit. tovariša«, v zagrebške in beograjske pedag. revije, v zadnjem času pa se je oglašal tudi v reviji »Misel in delo«, kjer je informiral javnost o perečih šolskih in učiteljskih zadevah. Tudi med češkimi in švicarskimi pedagogi je našlo priznanje njegovo delo in znanje, saj ga še vedno vabijo ugledni in demokratično usmerjeni pedagogi k sodelovanju v mednarodne pedag. revije. Malokdo je tako razgledan v srednje- in zapadnoevropskem pedagoško-šolskem slovstvu kakor Šilih. Ni pretiraval tisti, ki je nedavno trdil, da je prof. Šilih kakor »živ pedag. leksikon«, ki ti lahko vsak hip postreže z zanesljivimi podatki in tudi z navodili, če se obrneš do njega v kateri koli strokovno-šolski zadregi. V šoli, kavarni ali na ulici... Mariborska Pedagoška centrala je v glavnem njegovo delo in v njeni sobici so prišle to jesen njegove Učne oblike na papir, čeprav so nastali prvi obrisi v glavnih počitnicah, ki jih je letos presedel v razliko od nas drugih za svojo — pisalno mizo. Ni vsa>komur dano, da bi mogel ustvariti dobro knjigo v določenem roku. Trdimo, da se je to v polni meri posrečilo Šilihovemu peresu, saj smo njegovo delo zasledovali, ko je teklo v enakomernem tempu skozi pisalni stroj, kajti med vodilnimi člani Pedag. centrale ni prav nobene literarne ljubosumnosti. »Glej, danes sem dobil že lomljeni stavek iz tiskarne!« mi je rekel, ko me je vodil v svojo delovno sobo, ki jo krasi bogata knjižnica z izbranimi deli. »Kaj te je napotilo. da si se v lanskib. viharnih mesecih odločil, napiSati knjigo o učnih oblikah? Pol sveta je že pod orožjem,« sem ga vprašal, ko sem se pogreznil v globok fotelj. »Prvič me je zanimala problematika učnih oblik, ki ji šele moderna pedagogika posveča malo več pažnje. V učnih oblikah se najvidneje stikajo psihološki, sociološki, didaktični in vzgojni vidiki in od njih pravilnega upoštevanja je v dokajšnji meri odvisen uspeh učnega postopka, kakor je duh odvisen od telesa. V našem primeru je duh učni postopek, telo pa učna oblika. Drugi razlog je enostranost v uporabljanju učnih oblik, ki jo opazujem pri nas skoroda ob vsakem koraku: ali izključno prevladuje vezani razredni pouk ali pa — prosti razredni razgovor. Moja knjiga bi rada opozorila na škodljivost takega postopanja. Končno bi pa rad dal našemu učitelistvu, zlasti mlajšemu, v roke knjigo praktičnega značaja, ki pa vendar temelji na osnovah sodobne pedagogike in didaktike.« »Povej na kratko še kaj o vsebini knjige!« sem mu dejal. »Knjiga vsebuje predvsem očrt šol. razreda kot dejstvovalnega kolektiva, ki se dotika raznih problemov (učencev, učitelja, delovne, vzgojne in življenjske zajednice, razrednega prostora in opreme, delovnih sredstev in dejstvovalnih oblik šol. razreda). Nato obravnavam sklenjeni razredni pouk v vezani in prosti obliki, odlike in hibe obeh ter njiju uporabne možnosti prav do podrobnosti. Slično je obdelan skupinski pouk (nouk v oddelkih, prosti in vezani skup. pouk) in končno znani poskusi nerazrednega skupinskega dela, kakor so jih izvedli Decroly, Kilpatrick, Petersen, Cousinet in Freinet. Potem sledi poedinski pouk v vseh podrobnostih zlasti glede uporabnih možnosti in delovnih sredstev. Ob koncu je prikaz nekaterih znanih poskusov skrajne individualizacije pouka (Montessori, Parkhurst, Pfihoda). Knjigo zaključuje poglavje o sestavljenem pouku kot kombinacijo vseh naštetih učnih oblik. Kolikor je dopuščal prostor, so povsod vsaj v skici podani primeri iz domače in tuje prakse.« »Torej si posegel v vse tekoče šolsko reformne probleme in iih uvrstil v sistem. Kako gledaš na naše reformne poizkuse?« »Kakor ti je znano, zavzemam stališče, da se je treba pri reformnih poizkusih čuvati enostranosti, ker se te protivijo načelom dinamičnosti in življenjske bližine. To stališče sem dosledno zastopal v knjigi. Zdi se mi, da se dela pri nas razmeroma še premalo načrtno in da vladajo v praksi tu pa tam še premalo jasni pogledi. Razčiščenje pojmov je tudi eden izmed razlogov, ki so me napotili k pisanju knjige.« Medtem naju je gospa že postregla z vročim čajem, da sva za hip pozabila na šolske misli. V sobo je pokukal tudi debelušasti Šilihov Markec in nama prinesel pokazat skico vardarske banovine. Vrnila sva se k svojim mislim. »In načrti za bodočnost? Še o tem kaj povej!« »Trenutno me najbolj zanima vprašanje šolskega nadzorstva, od čigar pravilne rešitve je mnogo odvisno. Pa saj poznaš moje načelno stališče o tem vprašanju! Še v tem letu mislim izdati obširnejšo razpravo, ki bo skušala osvetliti problem prav do jedra, in ki bo nudila tudi več konkretnih predlogov za reformo šol. nadzorstva. Glavno moje delo v_ bodočnosti pa bodo osnove obče pedagogike za ljudske šole. za katero imam zbrano že obilico gradiva.« Cel kup rokopisnih pol je potegnil iz predala ter jih razgrnil po mizi. »Knjiga bi naj predstavljala sintezo vsega, s čimer danes res lahko računamo; utegne obsegati nad 400 strani. Manjka pa mi časa; leto dni dopusta, pa bi šlo, kajti knjižno ustvarjanje zahteva celega človeka in pa časa, ki nam primanjkuje,« je dejal in vstal od mize. Nato mi je jel razkazovati važnejša dela in spise iz svoje knjižnice. »Imenitna knjiga, nekaj takega v slovenščini... ali pa tole didaktiko! Sicer pa .. raznih posebnih didaktik bi nam ne bilo treba prevajati, te bi naj napisali naši domači ljudje.« Šolstvo in prosveta v dravski banovini Iz poročila v banskem svetu Število Ijudskih šol. Po stanju 1. novembra 1939. je v dravski banovini 871 ljudskih šol, tedaj 3 več kot lani. Med njimi je 13 zasebnih, 6 ambulantnih, 11 zasilnih in 6 specialnih (gluhonemnica v Ljubljani, zavod za slepe otroke v Kočevju, pomožni šoli v Ljubljani in Mariboru, deško vzgajališče v Ljubljani - Selo in gozdna šola v Topolšici). Skoraj vse imajo organizirano osnovno in višjo ljudsko šolo. V ambulantnih šolah se vrši pouk le po 5 mesecev na leto, in to le za razrede osnovne šole. Poleg ljudskih šol je 55 otroških vrtcev (46 javnih in 9 zasebnih) in 21 zavetišč (11 javnih in 10 zasebnih). Skupaj je torej v banovini 947 ljudskv šolskih in njim sorodnih edinic. Poleg teh je še 12 ustanovljenih, a nc odprtih ljudskih šol in 1 zavetišče. Odprte niso iz različnih vzrokov, največ zaradi tega, ker še niso pripravljeni prostori zanje. Število oddelkov. Šol z 1 temeljnim odd. je 81 (od lani — 16) + 6 ambulantnih šol šol z 2 temeljnima odd. je 185 (od šol s 3 temeljnimi odd. je 120 (od šol s 4 temeljnimi šol s 5 temeljnimi šol s 6 temeljnimi šol s 7 temeljnimi šol z 8 temeljnimi odd. je 114 (od odd. je 118 (od odd. je 176 (od odd. jc 54 (od odd. je 17 (od lani + 14) lani —16) lani — 6) lani -f 3) lani +15) lani + 3) lani -j- 6) Skupaj 865 -(- 6 amb. šol Kraljevska banska uprava posveča posebno pozornost razširitvi niže organiziranih šol; ta napredek k višji organiziranosti pouka je bil v preteklem letu prav znaten. Po številu vseh oddelkov sploh se razdeli teh 871 ljudskih šol takole: po 1 odd. ima 78 šol + 6 ambulantnih šai po 2 odd. ima 187 šol po 5 odd. ima 78 šol po 3 odd. ima 116 šol po 6 odd. ima 111 šol po 4 odd. ima 105 šol po 7 odd. ima 42 šol po 8odd. po 9 odd. po 10 odd. po 11 odd. po 12odd. po 13odd. po 14odd. ima ima ima ima ima ima ima 35 26 33 17 11 9 5 sol sol sol sol sol sol sol po 15 odd. po 16 odd. po 17 odd. po 18 odd. po 20 odd. po 21 odd. po 22 odd. imajo 3 šole imata 2 šoli imaj o 3 šolc ima 1 šola ima 1 šola ima 1 šola ima 1 šola V zgornjih razpredelnicah se ne ujemata žtevilo šol z 1 temeljnim oddelkom in število šol z 1 oddelkom zato, ker so 3 šole, ki imajo .slovenski in manjšinski oddelek. Podobno veIja tudi za šole z 2 in več temeljnimi oddelki. V Ijudskih šolah je vseh oddelkov 4135. Otroški vrtci imajo 81 oddelkov, zavetišča pa 33 oddelkov. Vse ljudskošolske edinice imajo torej skupaj 4249 oddelkov. Med temi je •špecialnih oddelkov 73 (za slepe 3, za gluhoneme 12, za manjnadarjene 55, v deškem vzgajališču 2 in v gozdni šoli 1). V času od 1. novembra 1938. do 1. no vembra 1939. je bilo na novo ustanovljenih 114 oddelkov ljudske šole in 1 oddelek otrožkega vrtca, ukinjenih pa 31 oddelkov in 1 oddelek otroškega vrtca. Skupaj je torej vseii odelkov letos 83 več kot lani. Predvidenih je še nekaj razširitev šol, kar se bo zgodilo v sakonitem roku med 1. majem in 31 oktobrom, če bodo seveda do tedaj izpolnjeni vsi potrebni pogoji za to. Vse ljudske šole, vrtci in zavetišča imajo 2937 učilnic (od lani + 68), manjka jih torej 1312. V zasebnih šolah jih je 69. Zaradi pomanjkanja učilnic se mora v mnogih šolah vršiti menjalni dopoldanski in popoldanski pouk, kar močno ovira redno šolsko delo in onemogoča temeljito zračenje in čiščenje učnih prostorov. Pozimi se mora pouk marsikje .zaradi kratkega dneva predčasno končati. Učiteljstvo. Dočim je bilo lani 4377 učnih oseb, jih je bilo letos na dan 1. novembra 1939. — 4332 <od lani — 45), in sicer 1509 učiteljev in 2823 učiteljic. Med letom je bilo namreč 39 učiteljev prevedenih y šolsko upravno službo za šolske referente in šolske tajnike. V skupnem številu učiteljstva tudi ni vštetih 36 nadzornikov in 1 v d. nadzornika. S temi vred bi bilo letos 31 učnih oseb več kot lani. To žtevilo se je v teku novembra in decembra še nekoliko dvignilo zaradi novih postavitev učiteljskih abiturientov (ok. 30). V številu 4332 je vštetih 9 kontraktualcev in 33 dnevničarjev. Dodeljenih je kraljevski banski upravi 34 učiteljev oziroma učiteljic, sreskim načelstvom 28, gospodinjskim šolam 14, Glasbenima Maticama v Ljubljani in Mariboru 4, kaznilniški šoli v Mariboru 1, kralj, konzulatu v Celovcu 1, izseljencem 3, meščanskim šolam 88, gimnazijam 5; skupaj 178 učnih oseb. V višjih pedagoških šolah študira 36 učnih oseb, a v tečaju za obvezno telesno vzgojo 7. Z Ijudskih šol je torej skupaj oddeljenih 221 učnih oseb. Če prištejemo tej vsoti 221 še 26 učnih oseb, ki vrše službo v zavetiščih, 31 državnih veroučiteljev, 10 predmetnih učiteljev, 68 otroških vrtnaric, 58 učiteljic ženskih ročnih del, dalje 11 šolskih upraviteljev, ki so oproščeni razrednega pouka zaradi velikega števila oddelkov v poverjenih jim šolah, t. j. 204, kar da skupaj 425 učnih oseb, ki ne poučujejo v svojih oddelkih, tedaj vidimo, da poučuje v oddelkih le 3907 učiteljev oziroma učiteljic. Ker pa je vseh oddelkov 4135, manjka še 228 oddelkovnih učiteljev. To pomanjkanje bo zelo občutno še nekaj let, zakaj vsi dosedaj še na službo čakajoči abiturienti in abiturientke so že nastavIjeni, konec tekočega šolskega leta pa bo prišlo z učiteljišč kvečjemu do 40 novih učnih moči. Zaradi tega bo potrebna nova revizija števila oddelkov v posameznih šolah. V času od 1. novembra 1938. do 1. novembra 1939. je bilo poleg 14 bivših učiteljev (11 reaktiviranih, 3 po vrnitvi od vojakov) in 4 kontraktualcev sprejetih v državno službo še 192 abiturientov in abiturientk; od teh je bilo postavljenih v dravsko banovino 169 (43 moških in 126 žensk), v druge banovine pa 23 (20 moških in 3 ženske). Ostavko na državno službo je podalo v tem< času 22 učnih oseb (6 moš. in 16 žensk), umrlo jih je 18, upokojenih pa je bilo 75 učnih oseb. * Premestitev po prošnji je bilo skupaj 406, po službeni potrebi 48, po kazni 5. Učenci. V začetku šolskega leta 1939./40. je bilo v ljudskih šolah 185.824 otrok (93.222 učencev in 92.602 učenki), med temi v zavodih za delektne otroke in v pomožnih oddelkih 739 (439 dečkov in 300 deklic); v otroških vrtcih je bilo 2249 otrok (1067 dečkov in 1182 deklic); v vseh skupaj 188.812. Od teh je Jugoslovanov 186.196, Nemcev 2036, Madžarov 481, drugih 99. Lani je bilo vseh otrok v ljudskošolskih edinicah 188.136, letos torej 676 več. Na oddelek Ijudske šole odpade povprečno 45 učencev, torej za 2 manj kot lani. V šolo se ni vpisalo v preteklem letu: zaradi duševne nesposobnosti 251 otrok (143 m. + 108 ž.), zaradi telesne nesposobnosti 607 otrok (276 m. + 331 ž.), zaradi nalezljivih bolezni 42 otrok (18 m. + 24 ž.), zaradi prevelike oddaljenosti 7 otrok (4 m. -f- 3 ž.). Skupaj 907 otrok (441 m. + 466 ž.). Preteklo šolsko leto ni izdelalo 18,8 % vseh otrok, a z redom neprimerno iz vedenja je bilo redovanih 0,4 % vseh otrok. Šolski obisk je znašal 88,1 %. Starši oziroma odgovorni redniki, ki v tem pogledu niso vršili svoje v zakonu predpisane dolžnosti, so bili v smislu predpisov opominjani ali klicani na odgovor. Kraljevska banska uprava je stavila ministrstvu med drugiim predlog, da' se izpremeni § 61. zakona o ljudskih šolah v tem smislu, da bo imel pravico kaznovanja sreski načelnik. Šolsko delo in pouk. Skoraj v vseh šolah se je pouk začel v zakonitem roku, le par šolam se je dovolil poznejši začetek zaradi nedovršenih adaptacijskih del pri šolskih posopjih. Pouk se vrši vobče v skladu z zakonitimi predpisi. Določila § 44. zakona o Ijudskih šolah glede koncentracije pouka in samodelavnosti otrok so posamezni učitelji izvajali z večjim ali manjšim uspehom. Predpisane učne programe skušajo učitelji prilagoditi krajevnim razmeram in potrebam. Tudi v praktičnem delu na šolskem vrtu so se otroci iz višjih razredov vadili, prav tako tudi v poljedelstvu in gospodinjstvu. Ponekod so izvajali z veliko vnemo tudi pogozdovanje goličav oziroma zasajevanje dreves. Močno ovira redni in uspešni pouk veliko pomanjkanje primernih šolskih prostorov, dalje pomanjkanje učiteljstva, kakor tudi to, da niso vsi učenci zadostno preskrbljeni z učnimi knjigami in samoučili. Iz gospodarskih razlogov se tudi ne izpopolnjujejo povsod učiteljske in šolarske knjižnice tako, kot bi bilo to želeti zaradi večjega učnega in vzgojnega napredka. Obstoječih knjižnic se pa tako učitelji kot učenci pridno poslužujejo. O potrebnih ukrepih za izboljšanje vzgoje in pouka je učiteljstvo razpravljalo pri svojih rednih konferencah. To prizadevanje so s svoje strani podpirali tudi okrajni šolski nadzorniki in kraljevska banska uprava s svojimi navodili. V decembru 1938. je zboroval banovinski učiteljski svet (konferenca nadzornikov). Prosvetni oddelek je izdal več razpisov, s katerimi je skušal dvigniti raven naše ljudske šole. Posebej je z okrožnima razpisoma uredil vprašanje predčasnega odpuščanja otrok iz šole in vprašanje šolskih olajšav v smislu zakonitih določil. Druge okrožnice so poleg gospodarskih zadev obravnavale zlasti nadzorstvo učencev v šoli, državljansko vzgojo v narodno mešanih krajih, pospeševanje tujskega prometa, telovadna povelja v slovenščini, pismene na- loge v ljudskih šolah, dnevnik šolskega dela, obleke učiteljstva i. dr. Učiteljstvo se je ponekod z veliko vnemo udejstvovalo tudi v izvenšolskem prosvetnem delu. Tudi zadevno evidenco vodi prosvetni oddelek. Vsi nadzorni organi so podrejeno učiteljstvo redno nadzorovali. Žal so šolski nadzorniki vobče preveč obremenjeni s pisarniškim delom in se zato ne morejo v izdatnejši meri posvetiti didaktičnemu in pedagoškemu vodstvu. (Se nadaljuje.) V mislih, kdo bi nam še kaj dobrega napisal za našo matico, sva se nato odpravila proti Pedag. centrali. Z ulic so odvažali visoke kupe umazanega snega. Albert Žerjav.