V t«r*V Mrl«) in irtlt uhaja i" » H.ii i
tlom I
M.
iljunj.
Xt(l.
/j i. til l«t» . 2 ..
Pa p»Atl
/.» f». i.i.« M I*
H |»>l • •'• - • M čstrt Ml - .. 1,0
Vr.'.lni.t>.. in •■Vr.iYi,l»!» j, » B..Hp...kih uli.^li
O/iiiinilii:
,av,.ln., lf«U»* |>I,. .... plaruj*
mhmm I krat. . i* m* 0~ka '.'dni,
M Hat* :ikrai l>".i"*Mik»* *t> pluru-, ,., p., |,r..t..ru.
Za r«ak 11~.k jc- pli.at kolfk (itiin|ii.|j) ia :ii> l
lul.iiti-i  m> n*. Trajaj«, '        naj M MlgavoljM fraukujpju.
V Maiiboru i>. maroa 18(}f).
Tedaj II.
Izviren telegram .Slov. Naroda."
V Olji 1. marca. Pri denašnji volitvi deželnega poslanca za okolico Celjsko je izvoljen narodni kanilidal g. Ivan Ž uža s 157 glasovi. Nasprotni nemški kandidat je dnini samo 46 glasov.
17
„kaj pa poreče vlada?'
na novo družile. Sedanju vlada prav skrbno gleda na Slovence lioce njih in materijalno blagost kolikor mogoče pospeševati, in krivica se joj godi, ako 8« jej trdosrčnost do Slovencev očita."
Tako daleč „Tagbl." sporočilo. Imeli bomo priliko še več o vsem tem govoriti, kedar bomo stvari natančneje poizdedeli, /a zdaj vidimo, da ima vlada za nas nekoliko dobrih besed -sicer pa o vsem našem programu noče ničesar vedeti. Pa naj nas šn kdo pride slepit in vpraša: Kaj pa poreče vlada ?
S tem kratkim vprašanjem so v pomanjkanji boljih razlogov nekteri namli „visokošohmili" politikarjev hoteli kakor s Herkulejevim kijem pobiti očitanje slovenskih rodoljubov, Id so si predrznili soditi, da je kriva, neplodna in breznačelna politika, ktero so tirali • slovenski državni in tudi kranjski deželni poslanci. „Kaj pa poreče vlada", to je bilo stratila , pred kterim naj bi se bilo kakor pred Geslerjevim-klubtikpm priklanjalo vse do-morodno slovansko prepričanjo na Slovenskem. Mi se pred tem vladnim klobukom nismo nikdar uklanjali in se ne bomo, kajti kakor radi priznavamo, da je vlada in njeno mišljenje velik faktor v državnem življenji, ravno tako dobro vemo, da so narodi, njih pravice in tirjatve še mnogo važneji ker s t a 1 u i faktorji, bi s t v c ni pogoji vsaceinu državnemu življenju. Razen tega splošnega obzira smo prevzeli mi nalogo, da zagovarjamo in zastopamo zadnji taktor — to je narod in njegove pravice. Mi smo to nalogo prevzeli prostovoljno, poslancem seje izročila in zaupala pri volitvah. Mi smo in bomo vedno vprašali: Kaj poreče narod? in naj bi narodovi pooblaščenci še tako modo vprašali: kaj poreče vlada? Mislimo, da ho večina slovenskih rodoljubov vprašala z nami. Ker bi pa pri naši policijski izreji vendar le mogoče bilo, da bi se nahajali tudi med Slovenci še ljudje , ki v prvo vrsto stavijo vlado in njeno voljo in v zadnjo klop nekam še le narod in njegove potrebe, zdi so nam potrebno, da tudi tem povemo, kaj je res rekla vlada k našim tirjatvam; in vprašanje: kaj pa poreče vlada — ho zgubilo vso dozdevno opravičenje, vso veljavo in jedro, ako mu vemo tudi vladni odgovor. Tega je dajal te dni minister dr. Giskra v Ljubljani, ko se jo med predstavljanjem deželnega odbora kranjskega razgovarjal z g. dr. Blcivvcisom o slovenskem programu. Ministrov odgovor nam je prinesel najprvo „Laib. Tagbl." Tega lista sporočilo bo gotovo v nekterih zadevah enostransko in neresnično. Knostranost se kaže žo v tem, da nam ničesar ne pove, kaj je odgovarjal g. dr. lllcivveis potujočemu ministru — da odgovora ni dolžen ostal, smo prepričani. Vendar tudi to ne spreminja vladnega mnenja in naj bi „Tagbl.u sporočilo tudi ne bilo čisto vestno, vendar se popolnoma sklada v tem, kar smo do zdaj čuli in brali glede ministerskega mišljenja o Slovencih. Ako bomo kesneje kaj natančnejega izvedeli, no bomo zamujali svoje denašnjc besede nadopolniti.
Omenjeni list pripoveduje: „Kakor slišimo jo razlagal dr. IJleivveis, da 80 slovenske tirjatve prav zmerne, saj si ne žele za slovensko poduče-vnnje več kakor polovico učnih ur, drugo polovico radovoljno prepuščajo nemškemu jeziku, dasiravno bi se po načelu ravnopravnosti smelo tirjati, da bi se izključljivo v materinem jeziku podučevalo. Dr. Giskra je odgovarjal, da kdor tako sodi, prav malenkostno sodi potrebe in omiko narodovo, ki so vendar ne da meriti po funtih in z vatlom ter številom učnih ur. Kaj ta-cega bi bilo enakost morebiti v deželah, ki imajo raznojezičnoprebivalstvo, nikakor pa ne enakopravnost, kajti konečno hi moralo iz tega postati jezi-kovo tiranstro, ki bi k sedanji krivici pridelo še drugo; Nemce naj se ravno tako malo sili, naj bi se kterega predmeta učili v slov. jeziku, kakor so Slovencu ne sme siliti nemški uk. Dvojezičnost v predavanji predmetov nasprotuje vsem načelom zdrave pedagogike. Mladina bi se pri dvojezičnosti mučila misliti v dveh jezikih; Slovani na Ceskom in Moravskom so že davno zavrgli dvojezično predavanje. Z ukom ima vlada izvršiti civilisatorično nalogo, torej no more privoliti tirjatvam. ki nekterim zaukazujejo, naj počakajo, da jih doidejo drugi, ki so v omiki zaostali; vlada mora torej v ljudski Soli popolnoma srenjam prepustiti, naj si učni jezik izvolijo, v srednji šoli ne more druzoga nego vpeljati jezično različne učilne zavode (pri kterih je vspeli prav dvomljiv), kar bi se bilo gotovo tudi že na Kranjskem zgodilo, ko hi bila drŽava imela denarja dovolj. Sicer pa je bilo pri živem narodnem čustvu slovenskem, ki se je v 100 čitalnicah in v napravljenih taborih v tej zadevi izreklo, pričakovati, da se bodo učilnice z izključljivo slovenskim učnim jezikom napravile na deželne stroške,
Gledo ljudskih želj, ktere je dr. IJleivveis naglasa!, sklicaval se je neki ministor na svoje skušnjo po Moravskom, kjer so enake narodnostne razmere kakor na Kranjskem, kjer pa vendar kmet le še tirja nemškega nauka. Samo duhovstvo drugače sodi — že ve zakaj. Govorilo se je tudi o pomanjkanji sposobnih uradnikov za slovensko uradovanje, minister je re kel, da tega ne more odpraviti država, ampak le narod, ki ima za potrebno število sposobnih uradnikov skrbeti. Tudi o živahnem sočutji dolenjoštirskih Slovencev do Kranjcev, o njih v štirskein deželnem zboru izrečenih pritožbah se jo govorilo, a minister jo rekel, da o vsem tem v sklepih deželnega zbor: štirskega ni ničesar našel; on časti avtonomijo deželno in pač težko hi se našel v Avstriji minister, ki hi hotel priporočati, da bi  so deželo trgale in
Mariborska volitev.
/o zadnjič smo povedali, kako se je volitev v Mariboru izšla. Da je bila agitacija od obeh strani jako živa, da smo svojo dolžnost storili, da je bilo nasprotnikom vse dobro, kar je pomagati moglo, to so naši bralci iz prejšnjih listov videli. Povedati hočemo denes ob kratkom, kako je to prišlo, da nismo zmagali. Dasiravno nam nasprotniki očitajo klcrikabtvo, niso luliovniki v teh treh okrajih (razen štirih, ki so zares narodni) skoro ničesa storili; o nekterih vemo, da jih pri prvotnih volitvah še blizu ni bilo, menda ker jim je bila prepoved enega nenarodnoga škofa več kakor blagost drage slovenske domovino. Pa to nič no dene. Se smo imeli narodno večino pri prvotnih volitvah, da si nas je tukaj ogromno meuj kakor nasprotnikov, da si smemo reči. da smo pošleneje ravnali kakor oni, da si nismo z vsemi pomočki delali, /c pred tisti večer je prišlo mnogo volilcev k volilnemu shodu narodno čitalnico. Vsi so bili navdušeni za slovenskega poslanca, in zvesti so nam ti ostali tudi drugi dan, vsem nezaslišanim nasprotnim agitacijam vkljubu. Drugi volilo! so prišli še le na volilni dan v soboto. V ve-licom dvorišči volilnega lokala je nagnječeno stalo ljudi — vsakovrstnih, Slovencev nas je bilo menj. Mariborsko mesto, in celo SI. Bistrica je bila dala velik za nas nepričakovan kontigeut strastnih privržencev nemškega kandidata. Kakor blisk se je razširila med slovenskimi volilci novica, da jih &!0te purgarji protepsti, da se utogne hitva uneti, ako je Slovenec izvoljen. Ta glas smo prizadevali Slovenci zatreti, in smo dokazovali , da ne more biti, ker zakou varuje vsacega državljana. Izvedelo so je pa hitro, da sti dve kompaniji vojakov že v orožji in pripravljeni, in kdor so jo po dvorišči ozrl, rekel je: to ni brez vzroka. Oh enem so začeli Nemci volilco zbirati v prostorih okrajnega zastopa, kjer je nemški kandidat domač , kot prvo-sednik. Vsaceinu jo bil volilni listič v slovenskem in nemškem jeziku v roko dan in trak na prsi z štajerskimi barvami.
Kot glavni pripomoček za agitacijo zoper narodnega kandidata je bilo nemško-vladni stranki ta laž, da so Kranjci berači in da zedinjenjc Slovencev našim ljudem na davkih strašno škoduje, dalje laž, da mi samo za IInsijo delamo in smo plačani, daljo laž, da se po volitvi narodnega kandidata nihče več nobenega druzega jezika (nemškega) na bo učiti mogel. Vsemu temu vkljuh pa vendar Nemci niso imeli za prva več kakor osemdeset svojih.
Dogledimo zdaj t volilno sobo. Narodnemu kandidatu je bilo od vladnega predstojnika prepovedano v volilni lokal priti in pokazati se svojim volil ceni. Isti vladni predstojnik pak je volil v volilno komisijo vso kolikor jih jo imel voliti izmed Nemcev, in je celo v volilno komisijo volil nemškega kandidata samega. Glasno so so zoper to enostransko vladno ravnanje vzdignili vsi možje, ki so s pogumom narodni ostali in so protestirali, da bi nemški kandidat sam sedel v volilni komisiji, ktera ima nalogo nepristrana volitev voditi. Ko pa je temu vkljuh nemški kandidat v komisiji obsedel in so jo vedelo, da slovenski še v volilno sobo no sme, ko se jo videlo kako fanatično je občinstvo spodaj, videli so Slovenci, da ne opravijo ničesa in nekteri kmetski možje so začeli klicati: pojmo ven ne volimo. Odšlo jih je sedemdeset, kteri so bili značajni in trdni. Mnogo družil: so nasprotni volilci že pri vratih osbtregli in več jih je pod vpljivom tacega terorizma ostalo v sobani, ktere je večina s seboj potegnila in so tudi za „slovensko-neinškcga" Seidlmi glas dali. -Tako smo propali. Naučili pak smo se. za prihodnjo volitev, in 70 korenjakov, ki so Maribor zapustili kot Slovenci, vrne se v dvojno pomnoženem številu, kedar ho prva enaka prilika zopet.
Pred volilnim prostorom na dvorišči so bili gospodarji nekteri surn-veži. ki so narodne inteligentne ljudi insultirali. Policija pak, pravijo, da je tu ravnala tako, da je tistega zaprla, ki je dejansko napaden bil. Še predno se je vedelo , kaj se godi v volilni sobi, ni bilo nobenega narodnega več nazočega. Sami smo bili priča, kakoje napol pijan človek rekel med krohotom njemu enake množine, dvema narodnima, ki sla popolno mirno stala, da bosta ob priči ležala na trebuhu . ako kteri besedico govori. — Mi Slovenci smo vselej mislili in še mislimo , da jo volitev parlamentaren boj. Menda vendar nasprotniki slovenskega volilca ne bodo silili, da bi svoje prvotne volilco s seboj pripeljal kakor životno stražo? Dva narodna volilca, ki sta pozneje prišla in videla kako ljudstvo stoji na dvoru, si še nista upala v dvorano.
risokfl
Ozir u.i zadnje ras«1 slov. politike.
ii)ui>.i
Tako mojo pismo. A sloven-ka večina v kranjskem il«*ž zboru se jc zavoljo kakih malenkosti z nasprotniki svojimi in tiuli z vladnim zastopnikom pulila in kresala, .la je bila groza. t. najvažneji zadevi o dualizmu pa si ni upala dn zadnjega ni besedice spregovoriti. To molčanje se jc s tem zagovarjalo, da se deželni zbor ni mogel pretresa nove ustave lotiti, ker mu so nova OStavale predložila m; ali deželnega zbora dolžnostjo bila prelložb.. zahtevati, ker po stari ustavi je imel dež. zbor pravico poslance svoje v pravi, skupni državni zbor v .gesainintreichsrath" po-iiljati, ft po tlualistioni ustavi mu se je tu pravica le na poldržaven zbor skrčila, s trm s,, jr kompetencija njegova, torej tudi „landesordmmg" sama bistveno spri menila, ta pa s,, vsled :$8. §. dež. reda ustavno in veljavno spremeniti ur more, dokler do/elni zbor sam v to ne privoli, v kar privoliti ne more, dokler so um v privoljenj« in potrjenje ne predloži. Izgovor, di vlada novo ustavo (lož. zboru predložila, jo torej čisto prazen. ■ je imel do/ zbor vsled 1!». §. dež. roda pravico, novo ustavo — sam v pretres vzeti in izreči, ali so na Dunaji skovane nove postave deželi koristne ali Škodljive. Zatorej so Poljaki v svojem dež. zboru izrekli, da jim ni diializ.cm. zlasti pa cislajtanizem celo nič po vol ji; oni so adreso in resolucij za samostojnost, (ialicije, torej zoper sedanji diializem napravili, čeravno i m, ni visoka vlada d u al i stične ustave v potrjenje predložila Mi Slovenci se z. du&lislično ustavo še veliko menj zadovo-liti moremo. Nam jo pred vsem treba zedinjenja v eno politično in administrativno celoto, ktere Poljakom tudi v dualizmu nikdo ne krati. L. 1866 je šlo za to, da bi se staroavstrijanska Istra ali grofija pa-zenska. ktera po zgodovini b kranjski deželi spada, s Krasom in Trstom vred zopet s kranjsko deželo zcdinila; ali g. b. Svctec se je zoper to v Novicah oglasil in rekel, da to nam kratkomalo no zadostuje, ker Slovenci bi tudi potem še zmeraj ostali razdeljeni na Koroško, Štajersko, Kranjsko, Goriško in nekdanjo beneško Istro. „Kteri Slovenec, - jo prašal takratni Svetce — kteri Slovenec bi mogel z vladarjem, ako bi za to šlo, podpisati ibv.avopravno pogodbo, ki bi tako našo razdrobljenost za vzelej potrdila in ki bi polovico našega naroda za vselej podvrgla tuji večini V Jaz mislim, da se ne najde, in če se najde, usahni mu roka .... Naj si premišljujemo naše reči kakor hočemo, vse misli vodijo le na eno prepričanje: da pravega zagotovila in djanskega napredka naše narodnosti ne ho, dokler v si Slovenci ne bomo imeli c n o g a d e ž e 1 n cg a Z h o r a in s k u p n e, našemu zboru o d-g ovo me deželne vlade/ Tak« je kakor vsakemu pravemu Slovencu tudi g. Svetcu zedinjena Slovenija takrat še prva bila. Zdaj se bojda za njo več ne zmeni; vendar so ni prepričanje o potrebi zedinjene Slovenije, in ne-dogotovljenosti sedanjih državnih razmer zarad tega ne za las pomenjšalo, ker
s.....     zraven tega Kranjski Slovenci od svojih poslancev, ki si so dali po
drugih volitvah svoj federalistični program od naroda samega potrditi, s polnim pravom šo veliko večo delavnost v federalističnem smislu pričakovali, ko Poljaki od svojih, kteri so bili federalistično adreso pod klop vrgli iz strahu, da jih ne hi vlada razpustila in drugih volitev razpisala, — ker je slov. ljudstvo samo na Štajerskem'—to bogme ni, kar si bodi — in poznejo tudi v Primorji jasno in glasno razodelo, kaj misli o dualizmu in o „sroči" in ravnopravnosti njegovi, in kako živo da neobhodno potrebo zedinjenjc Slovenije priznava; — smo mislili, da ni nikdar mogoče, da ne bi kransjki deželni zbor v tej najvažneji zadevi vsaj toliko storil, ko dež. zbor gališki. In vendar je celi čas svojega zborovanja o tej najvažneji zadevi molčal ko zid, in edini dr. J. Pleivvois je nekoliko besed o škodljivosti dualizma in potrebi zedinjenja Slovencev spregovoril. I »a bi se bile to besede izgovorile kje v graškem, celovškem, ali kterem drugem sosednem dež. zboru, na vse drugo bi pozabili ter z veseljem „dobro! dobro!" klicali; toda v kranjskem dež. zboru bi se bila morala na vsaki način barom poljski enaka resolucija nasvetovati. Ker so pa to ni storilo naj hvali, kdor hoče, ali pravi slovenski rodoljub naj to reč še tako trezno, hladnokrvno in objektivno premišljuje, vendar le prepričan ostane, da ne more hvaliti niti dr. Tolmina iu njegovih tovarišev, ki so kakor se kaže, že zdavnaj iz svoje zastave federalizem izbrisali in na njegovo mesto besede: „Ubi bene, ibi patria" zapisali, niti dr. lilcivveisa, kteri ne neha naših dualističnih oportuucev zagovarjati, niti po stari navadi federalizmu še vedno se klanjati, kakor da bi ne vedel, da se dvema tako različnima gospodoma ob enem služiti ne more. Ko so bili lansko jesen hrvaški inagjaroni v poštanski .državni zbor" prispeli, rekli so, da jih je „das niichterno umi hesonnene interesso des vator-landes" t je pripeljalo. Sklenjena nagodba pušča sicer Hrvatom v šolskih. Bodnijskih in opravnih zadevah prav veliko in skoro dovršeno samostojnost, ali vendar so ti.„troz.ni i razboriti" rodoljubi brez, potrebo v vseh drugih zadevali trojedne kraljevine historično in narodno neodvisnost gospodvanja la-koinnin Magjarom za ljubav žrtovali iu na beli popirček sami besedo „podložnost" zapizali, kar ne bi bili smeli kot niichtcrne und hesonneiie Politiker magjarskim hegemonom za ljubav nikdar, a v zvezi s Srbi, Slovaki , Rusini, Poljaki, Cehi m Slovenci celokupni Austriji za ljubav še le potem storiti, kedar bi pred seboj videli uresničeno celovitost trojedne kraljevine in znee ljeno krvavo runo — granico vojaško. — Slovenski državniki niso tako ka kor hrvaški Slovencev večih davkov obvarovali, oni so pustili Slovencev doz-danjmn toliko neugodnem, razdrobljenem stanu, vsled ktere imamo le kranjski Slovenci v svojem dež. zboru večino, in se je autonomija, od kar nam oni za njo skrobč s tem pomnožila, da nam cislajtanska, državna oblast še celo darila pridnim šolarskeiu dajati prepoveduje in da sicer proti ustavi po šoli gospodari. Vendar pa tudi slovenski poslanci svojo ravnanje politično, modro praktično iu oportunsko imenujejo , a vsem drugim ljudem, ki niso tako slepi iu nespametni, da bi v tako neizmerno imenitnih rečeh hvalili, kar se več hvalevredno ne obnaša, očitajo provročo kri, nepraktično, nezrelo, raz
devajočo politiko itd. itd. Oni trdijo, da slovenski državni poslanci poten; ko so pri dragih volitvah na Češkem [in Moravskom Nemci djansko večino dobili, drugače ravnati niso mogli, kakor so ravnali,da, če bo kranjski dežel ni zbor resolucij« zarad zedinjenja napravil, se ne ve kaj bi k temu grailri celovški in drugi sosedni de/, zbori rekli; da je treba naše Ijustvo o potrebi zedinjenja So poprej podučevati, in oportunsko ravnati, da je tudi oče Pa. lacki oporiunec itd. — Naj vedo naši poslanci, da so v hladni vodi šo kaša ne skuha, da ni bilo na Slovenskem dozdaj za našo reč menda šo nič „prevročo" krvi, „vroče" premalo, „hladne" pa veliko preveč, zlasti v poslednjem času med pivaki našimi, sicer gotovo ne bi svojega kumovanja dualizmu z. umetno napravljeno zmago Nemcev na Češkem in Moravskom iz. govarjali, namreč ravno zavoljo te krivične zmago hi še bolj protestovali zoper novo ero in njena dela, ki se na toliko krivični podlagi kujejo, kakoršna bi bila, če bi n. pr. v graškem ali celovškem dež. zboru Slovenci večino imeli; kajti znano je, da še na Koroškem, kjer je med Slovenci že precej od nemškega duha pijanih možicev, so se zadnje volitve tako vršile, da bi koroški Razen tega'Slovenci najmonj karih (J slovenskih poslancev imeli, ako bi smeli sami voliti toliko poslancev, kolikor jih na njih število spada, kar jim žalihog sedanji volilni rod ne dopušča. Na Češkem in Moravskem pa se ni nobeno mesto (kakor na Kranjskem, slov. Stirskem in Koroškem) noben trg, nobena vas, ki ima vsaj po većini slovansko prebivalstvo , narodni reči pri volitvah izneverila; le krivičnemu volitveniku in terorizmu vlade imajo tamošnji Nemci zahvaliti, da so pri velikem posestvu par glasov več dobili, vsled tega samo nemško velike posestnike v deželni zbor spravili in tako nemško manjšino v večino razšopirili, Cehe pa v češkem dež. zboru v manjšino stlačili. Zdavnaj že so si Cehi prizadevali krivični volitvenik popraviti, tla bi se Cehom tolika v nebo vpijoča krivica ne godila, ali nemški liberalizem ni tega nikdar dopustil. (Dalji prih.)
I) opis i.
Iz Ljubljane, 'J7. febr. J. It. [Izv. dop.| (O volitvah.) Naše umno konstil. društvo si je postavilo svoje kandidate za mestni odbor. Ni treba dvomiti da bi ne bili izvoljeni do zadnjega, kajti ako le [e d o n sam volilec pride volit iz vsacega razreda, zmaga je gotova! Narodna stranka so ne meni za to, in pravi da ima tudi svoje vzroke iu se bo, brž ko ne čisto odstranila od omenjenih volitev in zakaj neki bi se tudi narod mešal mod to, kurje po vladni in Gutmumni vesti za prav spoznano, da „K rane i boli i m a", naj bolje.
Pa ne samo da v duhu že vsi konštitucionaži sedijo na inagistratnili jerobskib stolch, že gre klic da ga že imamo. 1 koga V župana v osebi kandidata veleslavnega gospoda And. Sak raiseh e g g-a, kovača iz zgornih gradišnib ulic, on jc „Kranc" po volji božji in po zrelom prevdarku konstit. družtva, in le eno napako ima. Mož kterega je narodu nasprotno družtvo za kandidata izvadilo, no zna ne pisati i u ne brati. Vič se očitno, kakšen mostni odbor znamo dobiti , in kaj je od njega pričakovati. Vendar jo gosp. Sakraischegg se že v neki tovarišiji izustil, da ima veselje prevzeti županstvo in sicer za manji plačo kakor so jo imeli projšni župani, soditi zna dobro, in za pisavo si bo pa „slili a r j a" držal.
To je factum iu narod bo od smeha popokal, ako ho konstit. družtvo še daljo take stvari uganjalo.
Volilccv je v resnici letos par sto več nego druga leta. Toda pomisliti je kakšni so le-ti volilci. Na primer je prišlo celi batalijon lajtnantov v drugi razred, potem je uradniška falanga zopet pomnožena, kakšen izid bi bil, si je lahko misliti, tem bolj, ker je iz prvega razreda veliko meščanov odstranjenih iu v drugi razred degradiranih.
.Iako čudno se nam tudi zdi, kako da jc gosposka prezrla poštene hišne posestnike in druge, ki že dvajset let samostalni živo in redno davke plačujejo.   Morebiti za to, ker se zdi, da bi utegnili narodno voliti?
Ako imajo takšni pravico voliti, od kterili že več res ni, da so bili kedaj na svetu, zakaj se pa ne da volilna pravica možem, ki so davku podvrženi in so posestniki in sicer poštenega zadržanja?
Narodnjaki se tedaj no bodo udeležili volitve za mostni odbor, dokler bo vladala ta navada in postava iu tudi no bodo nikdar mogli spoznati ta odbor za svoj ljubljanski mestni odbor, ki je bil izbran od konstitutionel. društva od k. k. penzionirancev in oficirjev.
Politični razgled,
V dunajskem državnom zboru je Pratcobovora s tovariši intorpeliral ministerstvo, ali misli kako osnovo postavo za direktne volitve še v tej dobi državnemu zboru V potrjenje predložiti. Minister Hcrbst jo predložil postavo za povišanje plače sodnijskim pristavom iu sodnijskim uraduikom. Cesar potuje na Hrvaško 8. prihodnjega meseca.
Dasiravno povsod zvono zvon miru, vendar nočo niti francoski niti pruska država vojakov iz orožja spustiti, obe hraniti ogromno vojsko. — Mirneje se razvijajo stvari na Špaujskem. Sorano, ki je dobil oblast novo ministersva zbrati, pridržal si je sedanje ministre; generalPrim pak je javno izrekel, da ne hrepeni po nobeni oblasti, ter da bode vedno ostal zvost načelom revolucije in svobode. — Iz Rusija pak so piše, da vlada skrbno nabira mornarjev, in da se posebno dobro plačuje Amerikancem in Dalmatin-bom. ki hote v rusko mornarstvo stopiti.
Ker je imela tiskarnica za volitve polne roko dela, se je naš sabot-ni list za en dan zakaznil, denašnjega pa smo mogli čez nedeljo I« pol staviti in tiskati. V prihodnje pojdo vso zopet po projšnjom redu. Vrodi
Uđatelj in odgovorni vrednik Anton Toiiihi«'-.
Lastniki: Dr. Jot.e VoAnjnk in drugI.
Tiskar Kdunrd Jniižič.
4505