Izhaja vsak četrtek. Cena mu je :t K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drugo tuje državo (l K). — Posamezno številke bo prodajajo -— po 10 vinarjev. ———— S prilogami: M kmečki dom, DruStvenžk, Haša gospodinja Spisi in dopisi se pošiljajo : Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. NaroCnina, reklamacije in in-serati pa: Upraviličtvu „Donioljnba", - Ljubljana, Kopitarjeva ulica-- Štev. 31. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1912. »mesec IflŠfl. Turška država je podobna stari bajti, ki je zapravljivi gospodar nič ne popravlja. Streha kaže rebra; po zmršeni slami raste zelen mah; okna so razbita in .v cunjami zamašena, v stenah zijajo široke špranje, zvežena vrata škriplje-jti v tečajih in se ne dado več zapreti, |>ajek domu jo po vseh kotih, nesnaga in smrad gospodujeta po mračnih, neprijetnih prostorih. Kako drugače je bilo še pred dobrimi dvesto leti in prej! Turek je pomenjal povsod strašno, nepremagljivo moč in grozo. Kolikrat je udri v naše kraje, koliko krvi je steklo na naših tleh vsled njegove krutosti, koliko naših mladenk in mladeničev je odpeljal s seboj in jih — uboge žrtve — šiloma porabil za svoje namene! Evropa se je tresla pred njim, do Dunaja se je }>Pal; pol Ogrske, velik del Hrvaške je imel v svoji oblasti. Zdaj gre ž njim h koncu; nihče ga ''"na rad, pa tudi nihče se ga več ne noji. Slaba mu prede. V vojski je z Lanom, ki mu hodi nagajat prav pred »lavno mesto; obenem pa divjajo notranji upori dan za dnem hujše. Krepki albanski narod se bojuje za svojo svobodo in v tem boju ga podpira danes »celo turški vojak. Armada je razbita, ne uboga več nikogar, odkrito se punta *'adi. Ministri odstopajo in sultan ne •Pore dobiti mož, ki bi' hoteli prevzeti Ministrske stolice. Drugod se trgajo za ministrske službe, na Turškem se jih B°je 111 beže pred njimi. ^ 1'ako hitro živimo, da gredo tako J~zru dogodki skoraj neopaženi mimo •as. To ni prav. Kar se godi sedaj v i/.avi polumeseca, govori nam vsem nnsne besede, tiče se nas vseh. Najprej m Ponavlja staro resnico, da se kri- vica držav maščuje že tukaj na zemlji. Kar posamnik zagreši, za lo more dobiti kazen tudi v drugem življenju. Države nimajo posmrtnega življenja; začno in končajo se na zemlji. Zato morejo prejeti tudi plačilo ali kazen samo tukaj. Povestnica starih dni nam izpričuje, da se je to tudi vedno godilo. Največji sijaj, najsurovejša moč ni mogla rešiti držav, ko je Gospod vsega sveta stegnil roko nad nje, da kaznuje njihove krivice, da se maščuje nad njihovimi zločini. Brez zaupanja v božjo Previdnost in brez žive vere, da njegova pravica nazadnje vse popravi in vse izravna, .se ne da živeti na svetu. Kdor je to izgubil, nima več jasne sodbe o življenju in o sebi, nima miru, nima nobene tolažbe v težkih urah. Gorje človeku, ki zaupa samo v lastno moč; tak pada pred večjo močjo v obupu! Gorje tudi narodu, ki stavi svojo bodočnost samo na sile, ki jih ima. Ali niso dogodki na Turškem najlepši dokaz, kako trhla je človeška moč. Najsilovitejša država razpada in edini,vzrok, da sc še drži, je la, ker se druge države še ne upajo poseči vmes, ker se še niso dogovorilo za dedščino. Krivice, nepregledna vrsta zločinov, ki je ž njimi mohamedanec zvaril svojo državo, že rode svoj sad. Za smrt jc bolna Turčija in ne bo dolgo, pa bo ostal o nji le še spomin. Za nas gre pri tem ne sanio za lo, ker je konec turške države obenem velika'nevarnost svetovne vojske, nego tudi za to, ker pri tem stopa s tem večjo silo jugoslovansko vprašanje na dan. Naši očetje —■ Slovenci in Hrvatje so. branili Evropo pred Turkom. Zato niso njihove zemlje tako napredovale, kakor drugod, ker so morali z mečem v roki skozi stoletja misliti pred vsem na boj, na junaško obrambo. Drugod se je v miru razvijala obrt, cvetela trgovina; pri nas je turška nevarnost dušila napredek. V krvi okopan je naš narod ohranil svojo čvrsto, mlado moč. In sedaj, ko Turek propada, stopa on ne-vzlomen, zdravega napredka željan, junaško na plan. Tisto zaupanje v večno pravičnost, ki ga obnavljamo ob razpadajoči Turčiji, nam daje tudi veselo poroštvo, tla zasinejo nam lepši, srečnejši časi. Kazen nad Turško je zvezana obenem s plačilom južnemu Slo vami, ki je z največjimi žrtvami celi Evropi v korist v krvavih stoletnih bojih branil sveti križ in zlato svobodo. Zadnje žreblje v trugo j? Turku zabil liberalec. Z liberalno mislijo so hoteli ozdraviti bolno državo. To so ploskali liberalci vseh sort, ko jc preel štirimi leti buknil punt proti prejšnjemu sultanu Abclul Ilamidu, in ko so na Turškem uvedli državni zbor. Zlasti judje so se veselja režali po vsem svetu, ker so ravno judje na Turškem netili liberalni upor. Med mladoturškimi ministri je bil vedno kdo iz Abrahamovega rodu, nazadnje Džavid boj. Liberalna misel je pa le povspešila razpad. Po madžarskem vzorcu so hoteli osnovati državo. Z besedo so obetali vsem veram in vsem narodnostim prostost in enake pravice, v resnici so pa prinesli še večjo šužnjost s tem, ker so hoteli, naj sc po vsi državi vlada po enem kopitu, in naj se s silo med vse narode vcepi osmanska državna misel. Prav tako kakor Madžari, ki imajo tudi svobodo in enakopravnost v besedi, v dejanju pa zatiranje vseh nemadjar-skih narodov, nasilno madjarizacijo, strasten boj proti vsaki odkriti besedi, v časopisju ali sploh v javnosti, krute kazni proti vsem, ki sc ne uda jo, zapor, komisariat, vse v imenu svoje madjar-ske državne misli. Turški konec nas veseli tudi zavoljo tega, ker nam dokazuje, da narodi celo na Turškem ne gredo na tako državno misel. Tudi na Madžarskem ne pojdejo! Tudi tam vstanejo teptani narodi in si izvojujejo pravico in prostost.- Liberalci in šukljelov vinski davek Bivši deželni glavar kranjski pleni, šuklje je čuden mož. Odložil je glavarstvo letos januarja meseca nenadoma >iz rodbinskih ozirov«. Seveda se zaradi tega ni svet podrl, in dobili smo drugega glavarja. Pri nas je politična misel last vsega ljudstva in oseba je stranska stvar. Svoj počitek je pa gospod dvorni svetnik porabil za to, da je spisal brošuro, v kateri daje razne nasvete in se jezi, da jih doslej deželni odborniki in deželni poslanci niso hoteli poslušati. Dvorni svetnik pl. Šuklje se na primer jezi, da naš deželni odbor ne nastavlja liberalnih uradnikov in da si tudi pri delitvi podpor dobro ogleda prosilce. Vsled tega včasih kak liberalen slepar in zabavljač zastonj prosi. Šuklje s po-vzdignjenim glasom povdarja, da stori deželni odbor sedaj za povzdigo kmetijstva največ, kar je sploh mogoče in da dobe kmetje od deželnega odbora za povzdigo kmetijskega gospodarstva skoro več nazaj, nego na dokladi plačajo. Seveda so to takoj liberalci po-grabili in vpijejo, da bodo »klerikalni« kmetje »naprednjakom« vse pobrali. Najbolj je pa tiščalo pl. Šukljeta, da je prišel na dan s svojim vinskim davkom. Silno nam zameri, tla smo bili izpočetka proti takemu splošnemu vinskemu davku. Ze finančni minister Bilinski je hotel luknjo v državni blagajni zamašiti s splošnim državnim vinskim davkom. Zdaj se zadaca vino, ki se prodaja izpod 56 litrov. Po tem davku bi se za-dacalo sploh vse vino. Takoj so poslanci Slovenske Ljudske Stranke na Dunaju storili vse, da so preprečili ta zakon, ki bi bil zadel seveda v prvi vrsti naše vinorodne kraje. Najodločnejši nastop naših poslancev je preplašil finančnega ministra, da je opustil svojo misel. Tudi v kranjskem deželnem zboru so poslanci Dolenjske in Vipavske vložili oster ugovor proti takemu deželnemu davku. Pl. Šuklje je že tedaj gorel za ta davek in je bil jako nevoljen, da jc vsa Slovenska Ljudska Stranka kot en mož glasovala proti takemu vinskemu zakonu. Sedaj pa je spisal brošuro, v kateri hoče svet prepričati za ta zakon. Liberalci so pokupili veliko te brošure in jo razširjajo. Iz tega je pač jasno, da so liberalci za tak splošni vinski davek, sicer ne bi te brošure razširjali. Slovenska Ljudska Stranka pa bo še dalje nasprotovala takemu davku, in sicer iz prepričanja, da bi ta davek naše revne vinogradnike silno zadel. Šuklje — in ž njim liberalci — bi ho- teli, da bi šel dacar takoj ob trgatvi v vse zidanice in bi tam sode zapečatil. Ko bi kmet vino prodal, bi moral pa plačati davek. Vsled tega bi bilo kletarstvo, ki jc glavni del pametno vinoreje, skoro nemogoče, ali bi pa pri vsakem pretakanju moral stati poleg dacar. Škoda, ki bi se zgodila vsled takega postopanja vinogradništvu in vinski kupčiji, bi bila večja, kakor pa dobiček, ki bi ga dežela ali država naredila. Prizadeto bi pa bilo najrevnejše prebivalstvo naše dežele. Seveda se ni bati, da bi kranjski deželni zbor sklenil tak zakon, ker tu ima večino naša stranka, ki ne bo dopustila takega zakona. Vendar je pa na mestu, da so vse naše občine in politična društva izreko proti takemu obdavčenju iz sledečih razlogov: Finančni minister je za enkrat opustil to misel. A pl. Šuklje je svojo brošuro poslal tudi ministrom, in ti bodo rekli: Glejte, celo bivši kranjski glavar je za ta davek, in jim utegne zopet priti ta nesrečna misel. Nevarnost je, da štajerski deželni zbor, ki je v velikih denarnih zadregah, poseže po tem davku, ker tam imajo večino Nemci, vino se pa prideluje na slovenskem Štajerskem. Zato pa naj bodo pozorni naši Štajerci, da jih po Šuklje-tovih navodilih ne udari nemška večina štajerskega deželnega zbora! Liberalci hočejo pa v kalnem ribariti. Zdaj razširjajo Šukljetovo brošuro in so jo razglasili v vseli nemških listih. Sicer je deželni odbornik dr. Lam-pe že temeljito zavrnil Šukljetove razloge in namere, a da jim čisto sapo zapremo, naj se oglasi ljudstvo in naj pove tej gospodi svojo misel na javnih zborovanjih! Kranjski deželni z&er. Kratko jc bilo poletno zasedanje kranjskega deželnega zbora, a pomenljivo. Poročati hočemo kar o obeli sejah skupno, da se ne bo ponavljalo, kar se je obravnavalo v odsekih in potem zopet v zbornici. Interpelacije in nujni predlogi, vloženi v prvi seji, pridejo pozneje na vrsto. Novi poslanec Karol Dermastia stori obljubo in se njegova izvolitev potrdi. — Na predlog poslanca dr. Žitnika se določijo poko-pališčne pristojbine za Postojno. Preložitev okrajne ceste Trojana—Zagorje. Sklene se: 1. Okrajna cesta Trojana—Zagorje se preloži na 02:3 m dolgi delni progi pri Zagorju. 2. Zakonski načrt za preložitev okrajne ceste Trojana—Zagorje na delni progi pri Zagorju se odobri. 3. Deželnemu odboru se naroča, naj ukrene, da se predloži ta zakonski načrt v Najvišjo potrditev. Cesta žiri—Rovte. Sklene se: 1. Okrajna cesta Žiri—Rovte se zgradi v končni progi od Sopotovegn mlina čez Zajele. 2. Priloženi zakonski načrt o zgradil (i ceste od Sopotovega mlina čez Zajele se odobri. 3. Deželnemu odboru se naroča, da se ta zakonski načrt predloži v Najvišjo potrditev. Vodovod za občine Bled, Zgornje Gorje in Ribno. Stroške načrta skupnega vodovoda iz studenca Zmrzlik je deželni stavbni urad prora-čunil na 650.000 kron. Ker Se niso vse obrav- e, naj no deželni odbor pooblasti ifrtu pred predložitvijo v NajvUje navo končane, da sme na načK« -------—...j., , najvišja potrjenje izvršiti vso izpremembe, ki se bodo no končanih obravnavah izkazale potrebne. Za varstvo zadružništva. Dr. Lampe poroča V imenu posebnega od. seka za zadružništvo o dr. Lampetovem nuj. nem predlogu glede varstva zadružništva: Nahajamo se v denarni krizi. Vzrokov je veliko. Glavni je nejasnost političnega položaja v Evropi. Ljudstvo niti državi več ne ?a. upa svojega denarja. Poročevalec opozarja na možnost vojske, oziroma na možnost runov na denarne zavode. Kranjska dežela pa uživa hva-labogu velik kredit na denarnem trgu. Sta-nje kranjskih vre d notic na denar-nem trgu je eno najboljših v A v. s t r i j i. To je dokaz, da je naša uprava dobra. Naša dežela torej daje lahko zadružništvu v deželi najboljšo garancijo. Ne gre se tu za saniranje kakega bolnega zavoda. Gre se le zato, da pokažemo našemu zdravemu zadružništvu, da stoji dežela za njim in je pripravljena ie z vso močjo podpirati ter njegov ugled varovati. Poročevalec predlaga: 1. Deželnemu odboru se naroča, da posveča vso pozornost obrambi ugleda in zaupanju zdravega zadružništva. 2. Zlasti se deželnemu odboru naroča, da naj po potrebi izda okrožnico na vsa županstva in jim ukaže primerno razglasitev v občini. 3. Točka VI. sklepov deželnega zbora z dne 18. februarja 1911 zaradi pospeševanja zadružništva se spremeni tako, da pooblastilo deželnega odbora priskočiti kranjskim zadrugam s prevzetjem deželnega jamstva, ni omejeno slede vsote, ako se deželni odbor prepriča, da iz prevzetega jamstva ne preti deželi nikakršna škoda. Na ugovore, ki jih je stavil liberalni poslanec dr. Novak in veleposestnik grof Mar-gheri, temeljito odgovori poročevalec, nakar -o predlog sprejme. Deželne hidroelektrične naprave. Poročilo deželnega odbora o teli napravan se glasi: Meritve in načrti ob Savi so dovršeni od Dovjega, oziroma od Bohinjskega jezera tlo Čateža pri Brežicah, potem ob Završnici od izvira in do izliva njenega, dalje so dokončane tudj preiskave glede Ljubljanice, opraviti je torej samo še merjenje za uporabo Krke. Kolpe, Sore itd. O Savi je izdelanih že več načrtov, nekaj pa se jih še izgotavlja. Izvršila se je tu li za Završniro splošna študija glede njene skupno vodne sile in napravil glede njenega dolenjega toka podroben načrt. Tudi za uporabo vodne sile reke Ljubljanice v Ljubljani se je izdelal po zmislu sklepa deželnega zbora z dne 14. oktobra 1000. leta splošen načrt, ki se pa primerno predeluje, ker se bo vsled ukrepa komisijo za osuševanje Barja zatvornica v Ljubljanici postavila na drugem mestu, nego jc bilo izprva nameravano. S a v a. 1. Najprej je omeniti načrt za uporabo vodne sile med Radovljico in Globokim. Deželni odbor je predložil ta načrt c. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici in ga s r. kr. upravo državnih železnic zaprosil vodoprav-nega dovoljenja. Komisijska krajevna obravnava dne 27.. 28. in 29. septembra 1911. 'eta je izvršila brez kakega ugovora, koncesija pa še ni izdana. 2. Dalje je navesti tristopni načrt za uporabo Save med Kranjem in Medvodami. 1 reet-ložil so jo letos spomladi c. kr. okrajnima glavarstvoma v Ljubljani in Kranju. Ker je na.i to-le: Ne več kakor dvajset korakov od mesta, kjer sem se jaz nahajal in deset korakov od kapitana je stala gruča mož. Bili so vitke postave ii bakrena ste barve, nekateri izmed njih so nosili velike šope črnih peres in kratke plašče iz leopardovih kož; to je bil1' vse, kar sem videl v trenutku. Spredaj pred njimi je stal mladenič kakih sedemnajst let star, ki jc še vedno držal dvignjeno roko in svoje telo nagnjeno naprej. Blisk, ki sem ga videl, je gotovo izhajal od orožja, ki ga jc bil vrgel- Ko sem zrl tja, je nek star po vojaško napravljen možak stopil iz gruc<\ prijel mladeniča za roko in mu neka) rekel. Nato so šli proti nam. Sergij, Tomič in Umbopa so mctI tem zagrabili za svoje puške in jih gazeče vzdignili. Domačini so se še vedno bližali. Opazil sem, da nikakor niso vedeli, kaj so puške, sicer bi jih ne m" tako prezirali. »Povesite svoje puške!« sem ' cal ostalim, ko sem uvidel, da jc sa v prijaznem vedenju rešitev. U),0£a so me, in jaz sem stopil naprej in «<" govoril starega moža, ki je bil ustavil ^»Pozdravljeni!« sem rekel v zulu-skem jeziku, ne vedoč, katerega jezika liaj hi so posluževal. V moje presenečenje so me razumeli. »Pozdravljeni!« je odgovoril možak, vendar ne v istem jeziku, pač pa v'narečju, ki mu je bilo zelo podobno, tako da niti jaz niti Umbopa nisva imela nobenih težav razumeti ga. In kakor smo pozneje izvedeli, je bil jezik, ki ga je govorilo to ljudstvo, v resnici neka stara oblika zuluškega jezika. »Odkod prihajate?« je nadaljeval. »Kdo ste vi? In zakaj so obrazi treh Jieli in obraz četrtega kakor obraz sinov naših mater?« in pokazal jc na Umbopo; pogledal sem in opazil, da je imel prav. Umbopa jc bil kakor obrazi mož pred menoj in ravno taka je bila njegova visoka postava. Vendar nisem imel časa, da bi se dalje pečal s to podobnostjo. »Mi smo tujci in prihajamo v miru,« sem odgovoril, govoreč počasi, tako da me je mogel razumeti, »in ta jc naš služabnik.« »Vi lažete,« je odgovoril, »nobeni tujci ne morejo prekoračiti gora, kjer ;vse stvari poginejo. Toda v katerikoli namen se lažete, ako ste tujci, morate umreti, kajti nobeni tujci ne smejo živeti v deželi Kukuancev. Tako veleva kraljeva postava. Pripravite sc na smrt, tujci!« Bil sem osupnjen spričo teh besedi, še bolj pa radi tega, ker sem videl, da so roke nekaterih mož segle skrivaj ob stran, kjer je pri vsakem visel velik in težak nož. »Kaj pravi ta berač?« je vprašal Tomič. »Pravi, da nas hočejo pomoriti,« odgovorim razburjen. »O moj Bog!« je zaječal Tomič in prijel kakor vedno, kadar je bil osupnjen in iznenaden, svoje umetno zobovje, potisnil gorenji del doli in ga zopet izpustil, da je skočil nazaj na svoje mesto. To je bilo kakor nalašč, kajti v lom trenotku jc častita četa Kukuancev kakor iz enega grla strahu zavpila in se nekoliko korakov umaknila nazaj. »Kaj pa je?« sem vprašal. »Njegovi zobje,« je zašepetal gospod Sergij vznemirjeno. »Premaknil jih je. Vzemite jih venkaj!« ■Storil je tako in jih hitro vtaknil v rokav svoje srajce. V naslednjem hipu je radovednost premagala strah in možje so sc zopet Približali. Očividno so sedaj pozabili 1)il prijazne namere, ki so jih imeli z nami. . »Kako je to, tujci,« jc vprašal sta-11 možak svečano, »da ima ta mož (in Pokazal je na Tomiča, ki ni imel drugega na sebi kakor svojo srajco in jc samo na pol obrit), čegar telo je pokrito z oblačilom in čegar nog,e so gole, Kateremu rastejo lasje samo na eni , ani njegovega bolehavega obraza in na drugi, in ki ima eno svitlo in pozorno oko, da ima ta mož zobe, ki Premičejo sami ob sebi, da prihaja- jo iz čeljusti in se vračajo zopet nazaj, kakor se jim zljubi?« »Odprite svoja usta,« sem dejal Tomiču, ki je nemudoma odprl svoje ustnice in zrl starega možaka kakor razljučen pes in odkril njihovim začudenim pogledom dve tanki plasti gumija, ki je bil tako nedolžen, kakor zobje novorojenega slončka. Njegovi glcdavci so kar zijali. »Kje so njegovi zobje?« so zaklicali, »s svojimi lastnimi očmi smo jih videli.« Tomič je obrnil svojo glavo naokoli in z izrazom neizrekljivega zaničevanja zamahnil preko svojih ust. Nato jih je zopet odprl in tamkaj sta se zopet svetili dve vrsti lepih belih zob. Mladenič, ki je vrgel nož, se jc zgrudil v travo in začel tuliti strahu, kolena starega moža pa so se kar tresla od strahu. Spredaj pred njimi je stal mladenič, ki je še vedno držal dvignjeno roko in svojo telo nagnjeno naprej . .. »Vidim, da ste duhovi,« jc rekel jecljajoč; »ali jc kdaj človek, rojen od ženske, imel brado samo na eni strani svojega obraza in ne tudi na drugi, ali okroglo in prozorno oko, ali zobe, ki so se premikali in raztopili in zopet zra-stli? Prizanesite nam, gospodje?« Imeli smo srečo, in nepotrebno je omeniti, da sem skakal od veselja. »Naj bode,« sem dejal s kraljevskim nasmehom; »ne, zvedite, resnico. Mi prihajamo z drugega sveta, ,akorav-no smo ljudje, kakor vi; mi prihajamo,« sem nadaljeval, »z največje zvezde ki sveti po noči.« »Oj ! Joj!« je stokal zbor začudenih domačinov. . »Da da,« sem nadaljeval, »tako je, zares,« in zopet sem se milostno nasmejal, ko sem izrekel to neznansko laž »Mi prihajamo, da ostanemo nekoliko časa pri vas in vas blagoslovimo s svojo navzočnostjo. Kakor vidite, prijatelji, pripravil sem se na to s tem, da sem se naučil vašega jezika.« »Tako je, tako je!« je dejal zbor. »Samo, moj gospod,« je rekel stari mož, »naučil si se zelo slabo.« Nejevoljno sem ga pogledal in obmolknil je od strahu. »Sedaj, prijatelji,« sem nadaljeval, »vi morda mislite, da po tako dolgi poti ne bomo imeli poguma, da maščujemo tak sprejem, da morebiti usmrtimo ono brezbožno roko, ki je — ki je, na kratko povem — vrgla nož proti glavi onega, čegar zobje prihajajo in odhajajo.« »Prizanesite mu, gospodje!« je rekel stari mož, milo proseče. »Kraljevi sin je in jaz sem mu stric. Ako se mu kaj zgodi, zahtevali bodo od mene njegovo kri.« »Da, tako je v resnici,« jc z velikim povdarkom potrdil mladenič. »Morebiti dvomite, da nimamo moči maščevati se,« sem nadaljeval. »Stojte, da vam pokažem. Na noge, ti hlapec in suženj (tako sem nagovoril Umbopo na divjaški način), daj mi ono čarobno cev, ki govori,< in namignil sem na repetirko. Umbopa se jc dvignil in mi je z nekim izrazom na obrazu, ki je bil skoro podoben divji jezi, kakor jo nikdar nisem videl na njegovem obrazu, izročil puško. »Tukaj je, gospod gospodov,« jo rekel z globokim poklonom. llavno, ko sem zahteval puško, sem zapazil majhno gorsko antilopo, ki je stala na neki skali kakih sedemdeset korakov daleč, in sklenil sem, da jo poskusim ustreliti. »Vidite ono žival tamkaj,« sem rekel in pokazal zbranim na žival. »Povejte mi, ali je mogoče človeku ubiti jo od tukaj s samim glasom?« »Ni mogoče, gospod,« je odgovoril stari možak. »In vendar jo bom jaz,« sem rekel mirno. Starec sc je nasmejal: »Tega moj gospod ne more storiti,« je odvrnil. Vzdignil sem puško in nameril na kozla. Bila jo majhna žival, tako, da jo je bilo prav lahko zgrešiti, vendar sem vedel, da jo pogodim. Globoko sem dahnil in počasi pritiskal na petelina. Žival je stala kakor da bi bila iz kamena. »Bum! Bum!« In antilopa je skočila kvišku in padla na skalo mrtva kot miš. Ječanje od groze in strahu je nastalo med četo pred nami. »Ako potrebujete mesa,« sem opomnil hladno, »pojdite in poberito ono žival.« Starec je dal znamenje in eden izmed njegovih je odšel in sc kmalu povrnil z antilopo. Z zadovoljstvom sem opazil, da sem. jo zadel lepo v hrbet. Gnetli so se okoli trupla uboge živali in osupnjeni gledali luknjo, ki jo jo naredila kroglja. »Tedaj vidite,« sem rekel, »da na govorim praznih besedi. ^ Nobenega odgovora ni bilo. »Ako še vedno dvomite nad mojo močjo,« sem nadaljeval, »naj gre eden izmed vas tja na skalo, da ga usmrtim, kakor to žival.« Nikdo ni bil nič kaj voljan odzvati se, dokler ni navsezadnje spregovoril kraljev sin. »Dobro si povedal. Pojdi ti, stric, in se postavi na skalo. Samo antilopa je, ki jo je čar ustrelil. Gotovo pa ne more usmrtiti človeka.« Stari mož ni nič kaj prijazno sprejel tega nasveta. Zdel se je celo razžaljen. »Ne, ne!« je hitro vzkliknil, »moje stare oči so videle sedaj dovolj. To so v resnici čarovniki. Pripeljimo jih h kralju. Kdor pa še želi nadaljnih dokazov, naj gre in naj se postavi na ekalo, da bode čarobna cev govorila z njim.« Kakor on so tudi vsi ostali urno izjavili, da nočejo na skalo. »Nikar ne trosite svojega čara na ubogih naših telesih,« je rekel eden, »mi smo zadovoljni. Vsi čarovniki našega ljudstva ne morejo storiti kaj takega.« »Tako je,« je rekel starec, kakor da bi se mu kamen odvalil od srca, »brez vsakega dvoma je taka. Poslušajte, otroci zvezd, otroci svitlega očesa in premičnih zob, ki razširjate grom in ubijate od daleč. Jaz sem Infadus, sin Kafe, nekdanjega kralja kukuan-skoga ljudstva. Ta mladenič je Skraga.« »Ki me je skoro pobil,« je mrmral Tomič. »Skraga, sin Tvale, velikega kralja. - Tvale, ki je glavar in najvišji gospod Kukuancev, lastnik velike cesto, strah svojih sovražnikov, učenik črnili umetnij, poveljnik stotisoč voj-šČakov, Tvala, Enooki, Črni, Grozni.« »Tako,« sem dejal oblastveno, »pe-Iji nas torej k Tvali. Mi ne govorimo z nizkim ljudstvom in podložniki.« »Prav imate, gospodje; peljati vas hočem tja, toda pot je dolga. Mi smo tu na lovu tri dni hoda od kraljevega mesta. Imejte nekoliko potrpljenja in mi vas popeljemo tja.« »Dobro je tako,« sem rekel brezskrbno, »ves čas leži pred nami, kajti mi ne umrjemo. Mi smo pripravljeni, vodi nas. Toda Infadus, in ti, Skraga, pazita! Nikari ne kovati nobenih naklepov, nikari si izmišljati hudobij, kajti predno jih bodo izmislili vaši slabi možgani, bomo mi vedeli in se maščevali. Luč prozornega očesa, onega tam z golimi nogami in pol poraščenim obrazom vas uniči in pojde skozi celo deželo: njegovi izginjajoči zobje se bodo zajedli v vas ter vas požrli, vas, vaše žene in vaše otroke; čarobne cevi bodo na ves glas govorile z vami ter vas naredile kakor sita. Varujte se!« Ta imeniten nagovor ni izgrešil svojega namena, in bilo jc tudi komaj potreba, tako zelo so bili naši prijatelji že prepričani o naših močeh. Starec se jc globoko priklonil in zamrmral besedo: »Kum! Kum!« s katero so pozdravljali svojega kralja. 6' kakor sem zvedel pozneje, nato se je obrnil in nagovoril svoje tovariše. Takoj so pograbili naše stvari, da bi jih nosili z nami, razun pušk, katerih se na noben način niso hoteli dotakniti. Vzeli so celo kapitanovo obleko, ki je lepo zložena ležala poleg njega, kakor se čitatclj more spominjati. On pa je naenkrat planil proti njim in nastal je glasen prepir. »Nikar se naj jih ne dotakne gospod s prozornim očesom in izginjajo-čimi zobmi,« jc rekel starec. »Njegovi sužnji bodo nosili vse stvari.« »Vendar jaz jih hočem obleči!« je rjovel Tomič razburjeno. Umbopa je prestavil njegove besede. »Ne, moj gospod,« je rekel Infadus, »ali hoče moj gospod skriti svoje krasne bele noge očem svojih služabnikov? Ali smo razžalili svojega gospoda, ker hoče kaj takega storiti?« Počil bi bil skoraj od smeha pri teh besedah, med tem pa jc eden izmed njih vzel obleko in odšel z njo dalje. »Preklicano!« je rjovel Tomič, »ta črni lopov je odnesel moje hlače!« »Čujte, gospod kapitan,« je rekel Sergij, »v tej deželi ste se pokazali v tej zunanjosti in sedaj morate tako ostati. Ne bo dobro, ako oblečete hlače. Odslej morate živeti v srajci, s parom črcvljev na nogah in z monokljem na očesu.« »Da,« sem rekel jaz, »in z brado na eni strani obraza in ne na drugi. Ako premenite eno teli stvari, bodo mislili, da smo sleparji. Zelo žal mi je, toda v resnici morate tako storiti. Ako začno kaj sumiti o nas, naše življenje ne bo vredno počenega groša.« »Ali v resnici tako mislite?« je vprašal Tomič žalostno. »Gotovo, prav zares. Vaše »krasne bele noge« in vaš monokelj so sedaj ponos naše družbe, in kakor pravi gospod Sergij, vi morate ostati taki. Bodite hvaležni, da imate črevlje in da je zrak gorak.« Tomič je vzdilinil in ni ničesar več izpregovoril, vendar pa je potreboval štirinajst dni, da se je privadil svoje nove noše. (Dalje prili.) MaCka enornorskeoa n čenča. Tomaž Lovter je bil mornarski uče-rec na ladji »Ilibcrnia«, ki je maja meseca leta 1722. zapustila Angleško in se napotila v Indijo. V notranjosti ladje je bilo zelo veliko miši in podgane so delale Veliko nadlego. Zato so vzeli s seboj neko sivo mačko, s katero so pa sirovi mornarji zelo grdo ravnali; samo mladi Tomažek ,je bil prijazen do nje. — štirinajsti dan vožnje je postala ladja žrtev strašnega viharja; razbila se jc na maroškem obrežju. Večina mornarjev jc utonila, samo nekaj se jih je rešilo na suho; med temi je bil tudi Tomažek, ki je tudi mačko vzel seboj. Ro- parski prebivalci obrežja utopljencev niso sprejeli gostolj ubilo. Grdo so ravnali z ubogimi mornarji in jih odpeljali v notranjost dežele ter jih prodali za sužnje. Tomaža je kupil imeniten in bogat Maver, ki je ravnal ž njim lepo. Tomaž jc opravljal domača opravila; mačka jc bila še vedno pri njem in sc jc v vročem maroškem podnebju prav dobro počutila. Tako sta minili dve leti i;i mladenič se je med tem časom prav dobro naučil mavriškega jezika. Tu sc prigodi nekega večera, da Ilusein Dehebi -tako je bilo ime staremu Mavru — ko se ravno vseda k večerji, zapazi, kako se jc Tomaževa mačka spravila nad riževo kašo in jo prav slastno lizala. Stari Maver se seveda raztogoti in zapodi sladkosnedno žival, ki zbeži v, kot in se skrije za preprogo. Takoj nato pa začne cviliti in mijavkati in se od1 bolečin zvijati; naposled se vleže na hrbet, pomoli vse štiri od sebe in - pogine. Ilusein jc z vedno večjim začudenjem in grozo opazoval čudno mafc-kino obnašanje. Strašna sumnja prc-. vzame starega Mavra. »Vsi semkaj!« zakriči. Vsi služabniki pribite, tudi Tomaž med njimi. »Kje jc Ilasan?« »Je še v kuhinji.« »Hitro ponj!« Ilasan, ki je bil kuhar, pride. Vi. deti jc preplašen. »Ilasan, kaj ne, ti si napravil to kašo,« pravi gospodar. »Tako je, gospod,« zamomlja kuhar. »Mačka mladega kristjana jc oil to ga jedla in zato poginila.« »Tega ne razumem, gospod.« »Jed je zastrupljena.« »Pri alahu, to je nemogoče!« »Priznaj!« »Nimam kaj priznati.« »Ti si pomešal strupa med jed.« »Ne, gospod.« »Dobro; takoj poješ ostanek, ki ga jc mačka pustila.« »Gospod, na kolenih vas prosim, zahtevajte tega od mene!« »Jej!« Z grozo se obrne kuhar proč. PO' tem zastoka: »Iločem obstati.« »Ali si dejal strupa notri?« »Sem.« »Kdo te jc nagovoril k tej hudo* bi j i?« »Vaš nečak Alimed Jezid.« »Hudobnež! In on je imel poslati moj dedič! Predolgo sem mu že na svetu. Pravična kazen naj ga zadene! Pn< peljite ga sem!« Služabniki odbite, a kmalu se vrnejo s poročilom: »Gospod, Alimed j« ravnokar zajahal Vašega najhitrejšega konja in jo popihal v gore. Težko ga bo dobiti.« »Če jc zajahal Dšarida, potem M bilo seveda vsako zasledovanje zaslon]-' Naj dirja v svojo pogubo! Naj roparsK Kabili hudobneža pobijejo kot stekle^ šakala! — Ven s tem malopridnežem-> nadaljuje razjarjeni Maver in pokaže n< kuharja, »vrzite ga v ječo; sodnik naj ca k smrti obsodi!« b Vsi ti ukazi se takoj izvrše. potem se pa obrne Ilusein Dehebi j. Tomažu: »Alah je v svoji veliki milosti tako naklonil, da mi jc tvoja mačka rešila življenje. Naj ho za to i/Vlahu čast in slava vekomaj! Ti pa imaš pravico do moje hvaležnosti. Ali jmaš doma v svoji domovini starše?« »Imam, gospod,« odvrne mladenič. »Ali so revni?« »Zelo revni.« »Ti bi gotovo zopet rad videl svo- jega očeta in svojo mater in svojo domovino, kaj lic?« »Oh, kako rad!« »Dobro, tvoja želja sc ho izpolnila. Podarim ti prostost in poleg tega še tisoč cekinov, da ne boš prišel kot ubog capin v svojo domovino.« Tomaž se ves srečen Mavru iskreno zahvali. Ilusein Dehebi ga sam spravi do morja na severnem obrežju Maroka in vse potrebno oskrbi, da se s prvo ladjo prepelje na Portugalsko. Od tod mladenič kmalu srečno pride v svojo domovino. Njegovi starši so bili seveda zelo razvescljeni, ko so zopet zagledali svojega Tomažka, o katerem so mislili, da je že davno mrtev. Odslej se je Tomaž odpovedal mornarski službi. Bogato darilo velikodušnega starega Mavra mu je omogočilo, da je postal sam svoj gospodar. Srečno in zadovoljno je živel Še mnogo let. Vedno pa je ostal prijatelj mačk; saj je vendar vedel, da se ima za svojo srečo zahvaliti — nesrečni sivi mački! ^iVMVMVMV^ RHZGLED PO D0II10VINI Nabiralcem novih naročnikov. Ker sc še vedno oglašajo novi naročniki, smo na mnogostransko željo termin ž r e b a n j a preložili od 4. avgusta na 15. avgust a. Takrat se žrebanje vrši nepreklicno in se obe nagradi takoj j)o žrebanju pošljeta tistima dvema, ki jima bo sreča naklonjena. Takrat se razpošljeta tudi obe obljubljeni sliki tistim nabiralcem, ki so nabrali 25 ali več novih naročnikov. Iz deželnega odbora. Gosp. deželni glavar dr. Ivan Šusteršič se je podal na nujno potreben odpočitek na Tirolsko. Inšpekcijsko potovanje po deželi se je radi tega moralo odložiti. — Prihodnja soja deželnega odbora bo dne 18. avgusta. — Dr. Pogan v deželnem odboru štiri tedne ne bo uradoval. Evharistični kongres. Udeležence ljubljanske škofije opozarjamo na sledeče: Ker mora pripravljalni odbor že sedaj naročiti posebni vlak tudi za nazaj, moramo vedeti, koliko tistih udeležencev, ki sc bodo peljali na Dunaj s posebnim vlakom, pojde v Marijino Celje, ker se ti ne bodo mogli voziti nazaj s posebnim vlakom. Zato prosimo, da tisti, ki so plačali vožnjo za posebni vlak in se hočejo udeležiti tudi romanja v Marijino Celje, to naznanijo tam, kjer so se priglasili za kongres. Častite župne urade pa prosimo, da nam v najkrajšem času sporočijo, ako se kdo priglasi za Marijino Celje. -f Premeščeni, oziroma nameščeni so j v ljubljanski škofiji sledeči čč. gg. kapelam: Karol Gnidovec iz Žužemberka za "rsulinskega spirituala v Ljubljano. Ivan Kihar iz Vipave v Žužemberk. Rudolf RaPš iz Postojne v Vipavo. Josip Šimenec, n°vomašnik v Postojno. Matej Koželj iz Kibnice na Krko. Engelbert Rakovec iz {V^ia v Ribnico. Dr. Jakob Kotnik iz bobrove v Kranj. Martin Jarc, semeniški duhovnik, na Dobrovo. Franc Krische iz »na pri Litiji v Vodice. Ivan Lovšin « Moravč v Šmartno pri Litiji. Fr. Golob p.obrnič v Moravče. Jernej Podbevšek Rn j k Sv- petru v Ljubljano. Franc JJMuc iz Starega trga pri Ložu v Cirk- Andrej Stenovec iz Brezovice v Stari trg pri Ložu. Janez Filipič, sem. duhovnik, na Brezovico, Josip Markič, novomašnik, k Sv. Trojici pri Tržišču, Ivan Cegnar iz Žirov k Sv, Nikolaju v Ljubljano, Josip Frohlich iz Črnega vrha pri Idriji v Žiri. Anton Črnugelj iz Vel. Lašč v Črni vrh nad Idrijo. Jernej Hafner, novomašnik, v Vel. Lašče. Franc Šmit iz Smlednika kot župni upravitelj na Sv. Goro. Anton Porenta iz Hrenovic v Smlednik. Vincenc Kavčič iz Selc v Hrenovice. Matej Tavčar, sem. duhovnik, v Selca. Matej Žbontar s Koroške Bele na Jesenice. Franc Sedej, novomašnik, na Koroško Belo. Franc Hočevar iz Toplic v Stopjče. Viktor Švigelj iz Horjulja v Toplice. Matija Noč iz Bohinjske Bistrice v Horjulj. Ignacij Oberstar iz Spodnje Idrije na Bohinjsko Bistrico. Janez Kmet od Sv. Križa pri Litiji v Spodnjo Idrijo. Janez Lobe, novomašnik, k Sv. Križu pri Litiji. Anton Rovtar, novomašnik, k Sv. Križu pri Kostanjevici. Janez Vodopivec iz Čemšenika kot ekspozit na Vrhpolje pri Moravčah. Tomaž Tavčar, sem. duhovnik, v Čemšenik. Pavel Zaje, novomašnik, v Slavino. Janez Šesek z Jesenic v Kočevje. Andrej Krauland iz Kočevja kot žup. upravitelj v Polom. Pavel Klemenčič, sem. duhovnik, v Kočevje. Janez Jaklitsch iz Starega loga v Koprivnik na Kočevskem, Franc Novak iz Koprivnika na Kočevskem v Stari log. Pri kopanju v Savi utonil je dne 24. m. m. deželni tajnik g. Fran Korošec blizu Dolskega. Navadno se. je peljal s popoldanskim vlakom kopat v Savo. Tudi sedaj jc tako napravil ter sc v valovih Save ponesrečil. Truplo gospoda Korošca so orožniki dobili v Savi pri Lazah. , , Državna podpora pogoreleem na Ježici in v Šenčurju pri Kranju. Notranje ministrstvo je v sporazumu s finančnim ministrstvom dovolilo pogoreleem na Ježici pri Ljubljani 3000 K podpore. Enako vsoto tudi onim v Šenčurju. Kakor znano, sta deželni glavar dr šusteršič in poslanec Jarc s tovariši v državnem zboru vložila predlog za podporo pogoreleem. Vsled njihovega posredovanja je ministrstvo tudi dovolilo podporo. Samoumor v kleti ali — zločin? V sredo, 24. m. m., so našli v kleti obešeno Nežo Longar iz Občin na Dolenjskem. Žena je pobegnila od moža, ker je preveč trdo ž njo ravnal. Začela se je tožba, ki je bila pred kratkim končana. Žena sc je toliko vdala, da se Je pred kakim mesecem zopet vrnila k možu. V sredo zjutraj so jo našli obešeno v kleti. Obdukcija bo pokazala, kaj je bilo vzrok žalostni smrti. Žena je bila splošno na dobrem glasu. Strela. V nedeljo, dne 21. m. m., med jutranjo mašo je v Dobrniču strela ubila vola posestniku Francetu Novak. Nadomestne deželnozborske volitve v Ljubljani. Deželno predsedstvo razglaša, da se bo nova volitev dveh de-želnozborskih poslancev iz volilnega razreda mest in trgov v volilnem okraju mesta ljubljanskega namesto gg. Josipa Beisnerja in Adolfa Ribnikarja vršila dne 24. septembra leta 1912. Nova maša. P. Anton Avbelj iz reda sv. Frančiška je v nedeljo, dne 28. m. m. ob 9. uri daroval prvo slovesno sveto mašo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Novomašnik je brat č. g. Engel-harda, frančiškana, ki je 17. avgusta leta 1910 odšel na Kitajsko, kjer deluje sedaj kot misijonar. 401etnico mašništva je praznoval dne 21. m. m. velečastiti gospod France D o v n i k , dekan v Gornjemgradu. Na mnoga leta! Štajerski Slovenci na evharisHčnem shodu. Osrednji odbor za lavantinsko škofijo razglaša: 1. Število udeležencev je doslej že naraslo nad 800. 2. Vsi udeleženci iz lavantinsko škofije bodo razdeljeni v tri skupine: Maribor, Celje in Ptuj; v procesiji bo šla vsaka skupina pod tablico z napisom svojega imena. 3. Zaradi posebnega vlaka še ni nič določenega, a se bo vse potrebno še pravočasno naznanilo. 4. Osrednji odbor bo naročil za udeležence iz te škofije posebne znake, da se bodo na Dunaju po njih lahko medsebojno spoznali. Požar. Dne 12. julija dopoldne je nastal v lopi za steljo posestnika Gregorja Štefe v Očadolju blizu Kranja na Steznan način požar, ki je v kratkem času uničil celo gospodarsko poslopje z vso zalogo krme in slame in gospodarskim orodjem. Škode je 14.000 Iv, zavarovalnina pa znaša samo 1300 K. Sin z vilami proti očetu. GCletnega bajtarja Mihaela Hafnerja v Stari Loki je te ilni njegov sin v prepiru sunil z gnojnimi vilami v desno stegno in ga težko ranil. Nečloveškega sina so vtaknili pod ključ. Odlikovani ognjegasci. Kranjsko deželno predsedstvo je priznalo članom ognjegasnega društva v Spodnjem Lo-patcu Antonu Križaju, Matiji Križaju, Ivanu Pečkaju in Luki Lenarčiču častno svetinjo za 251etno zaslužno delovanje na polju gasilstva. Dela za uravnavo Ljubljanice bo nadaljevala Alpinska stavbinska družba, ki je že postavila provizorično za-tvornieo in začela čistiti in odvajati vse dovajalne kanale. Skala na železniški progi. Dne 22. julija se je med postajama Jesenice in Javornik v hribu utrgala kaka 2 kubična metra velika skala ter se privalila na železniški tir, katerega je tako poškodovala, da so vsled tega trije gorenjski vlaki, ki prihajajo v Ljubljano, imeli znatne zamude. Nesreča se pri tem ni pripetila nobena. Treščilo je v Trofinu na Pohorju na Štajerskem v gospodarsko poslopje posestnika Lužniča. Poslopje je z vsem orodjem in vso mrvo vred popolnoma pogorelo. Živino so rešili, Škode je več tisoč kron. Nagla smrt. V Zavod ni pri Celju je vstala zjutraj iz postelje Marija Olčnik in hotela skuhati zajutrek. Komaj pa je vstala, se je zopet zgrudila in se ni več zavedla. Kaj je bil vzrok nagle smrti, se dosedaj še ni dognalo. Svojega brata ustrelil. Dne 17. julija jc odšel posestnik Blaž Romih iz Vodic pri Kozjem na Štajerskem z vloma k nekemu znancu. Ko se je čez dve uri vrnil, je našel svojega enoletnega sinčka Mihaela mrtvega v postelji. Njegov drugi sin Jožef je namreč v odsotnosti starišev vzel s stene očetovo puško, ki je bila nabasana. Ker je bil mnenja, da puška ni nabasana, je pomeril v šali na bratca v postelji in iz-prožil. Kroglja je zadela otroka pod brado v glavo, kar je povzročilo takojšnjo smrt. Strela ga je ubila na polju. V pe-tek, dno 19. julija, popoldne jc razsajala huda nevihta okrog Gradca. Strela je močno udarjala. Kmet Vincenc Neu-bauer je bil s svojo hčerjo na polju. Naenkrat je udarila strela in Neubauer je bil na mestu mrtev. Hčerki se ni zgodilo ničesar. Z juho se je smrtno opekel. V Kar-čovini pri Ptuju je pripravljal kmet Fr. Ogrinc večerjo. V neopaženem trenutku se je priplazil do sklede z vročo juho njegov 20mesečni sinček. Zlil je vročo juho po sebi in se tako hudo opekel, da so ga morali spraviti v bolnišnico, kjer je par dni nato vsled poškodb umrl. Težka kolesarska nesreča. V nedeljo, dne 21. julija, sc jc zgodila blizo 8» Poljčan na štajerskem težka kolesarska nesreča. Več kolesarjev se jc peljalo iz Rogatca proti Poljčanom. Tik Poljčan, kjer pelje cesta precej strmo navzdol, sta se peljala v polnem diru kolesarja Zaharija in Heidinger. Enemu je na polzki cesti kolo spodrsnelo in sta sc vsled tega oba zvrnila. Zaharija si je pri padcu izbil več zob in dobil tudi precej poškodb po telesu. Heidinger pa je hudo poškodovan brez zavesti obležal na cesti. Spravili so ga takoj s prvim vlakom v bolnišnico v Maribor. Dvomijo, da bi okreval. Blagoslov temeljnega kamna nove cerkve sv. Jožefa v Ljubljani bo v nedeljo, dne i. avgusta ob 0. uri dopoldne. Uboj v Pulju. V torek, dne 23. julija, zvečer sta sc vračala težaka Glav-čič in Filipčič iz neke kavarne domov in sprla. V prepiru je Glavčič tako udaril Filipčiča za tilnik, da se je ta takoj nezavesten zgrudil na tla in v malo urah nato umrl v bolnišnici, ne da bi se bil zavedel. Liška železnica. Z deli liške železnice, ki bo vezala Avstrijo z Dalmacijo, so pričeli 22. julija pri Ogulinu. Kakor znano, bo ta železnica zvezana z belokranjsko železnico ter bo vodila preko Karlovca, Ogulina in Gospiča v Knin v Dalmaciji. Ta dela bodo do srede prihodnjega meseca dovršili do deželne meje. Z grajenjem železnice same bodo pri Ogulinu pričeli dne 1. oktobra. Do konca marca 1913 bodo dela ob celi progi v polnem teku. Ob začetku zgradbe bo zaposlenih 1000 delavcev, a se bo to število istočasno z napredovanjem dela zvišalo na 20.000. Slovenka umrla v Ameriki. Y Cle-velandu je umrla Katarina Koblar, stara 38 let in doma iz Koroške Bele na Gorenjskem. Zapušča soproga in sestro. Umrl je v Rakitniku Franc Ogrizek v 73. letu starosti. Bil je vzor moža in gospodarja, skrben oče svojih otrok, mož stare korenine, ki je vedno stal na braniku za krščanska načela. Naj v miru počiva! Blag mu spomin! V občini v Podkraju, vas Vodice št. IG, je umrl dne 5. maja t. 1. Simon Srebot v starosti 78 let. Ta oseba je bila po Kranjskem precej znana, največ pa po Dolenjskem kot zdravnik samouk. Ogenj. V nedeljo, dne 21. julija, je uničil požar gospodarsko poslopje gospoda Jan. Jenko, posestnika na Pod-reci hišna štev. 31. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Godešica. Sumi se, da je zažgala zlobna roka. Jugoslovansko strokovno društvo Trbovlje ima dne k avgusta na sv. Planini mašo ob 10. uri. Prijatelji, posebno Zagorjani, povabljeni! Vič - Glince. Tukajšnje katol. slov. izobraževalno društvo je lansko leto nameravalo prirediti skupni izlet s posebnim vlakom v Bohinj do izvira Savice. A vsled počasnega oglaševanja izletnikov se je stvar tako zakesnifa, da nam je uprava železnice vsled vojaških transportov posebni vlak odpbvc-dala. Ker bi mnogi člani in somišljeniki le radi obiskali Bohinj, smo se letos zopet lotili težavnega posla zbrati izlet- nikov za posebni vlak. In sicer se je (j0. ločil izlet na 25. avgusta. Torej prosimo somišljenike, domače kakor tudi ljub. Ijanske in po okolici, ki bi radi z nami poleteli v romantični Bohinj, naj blagovolijo čim prej zglasiti ali v tukajšnjem župnišču ali pri g. Fr. Gor-jupu, delovodji c. kr. tobačne tovarne in predsedniku društva. Vožnja tja in nazaj bo znašala i K. Izlet bo letos tem zanimivejši, ker bo šla z nami društvena godba. Prosimo živahne agitacijo za izlet. Sestanek jugoslovanskega katoli-škega dijaštva se vrši od 1. do i. avgusta v Ljubljani. Ta sestanek bo velikega pomena za našo slovensko in hrvaško jugoslovansko akademično mladino in za oba naroda. Na tem sestanku se bo iznova začrtala pot, po kateri hočejo naši akademiki uravnati svoje delo v blagor hrvaškega in slovenskega ljudstva. Zato pozdravljamo sestanek katoliškega jugoslovanskega dijaštva in pozivljcmo našo javnost, da mu posveti vso pozornost in z vso močjo podpira velika stremljenja naše izobraženo mladino. Spored sestanka je sledeči: V c-trtek, dne 1. avgusta: Ob pol 3. uri popoldne: Občni zbor Slovenske dijaško z v e-zc v dvorani Ljudskega doma. Istočasno: Zborovanje c e I o k u p n e-g a hrvaškega katol. n a r. d i j a-štva v veliki dvorani hotela Union. Ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer v veliki dvorani hotela 1 11 ion. V petek, dne 2. avgusta: Ob 8. uri zjutraj sveta masa v stolnici. Ob 9. uri dopoldne: Slavnostno zborovanje v proslavo desetletnice sTov. kat. akad. teli. dru< štva »Zarje« v Ljudskem domu. Od 2. do 4. ure popoldne: Seja slov. n a r o d n o o b r a m b <■ " sekcije v Rokodelskem domu. Ob uri popoldne: Seja slov. 1 i t e r a r n c sekcije istotam. Vzporedno ob 2. uri popoldne: Razgovor h r v. a k a d. pokrajinskih d r u-štev v dvorani hotela Union. Zvečef ob 8. uri v »Ljudskem domu«: Slavil o s t n a p r e d s t a v a. Igrajo slov. kat. nar. akademiki. V soboto, ilne 3. avgusta: Ob 8. uri zjutraj sveta maša v niči. Ob 9. uri dopoldne: Sku zborovanje slovenskega h r v a š k e g a k a t. n a r. d i j a * v veliki dvorani hotela Union. Ob 2. uri popoldne: Seja s organizacijske sekciji' Rokodelskem domu. Istočasno v prostorih Ljuds doma zborovanje lir vas d i j a š k i h društev in zve z. Ob 8. uri zvečer: Kome r z v v dvorani hotela Union. s t olji n o in t v a 1 o v. koga k i I' c lil-i v nedeljo, dne i. avgusta: Ojj 8. uri zjutraj: Izredni o b č-I y i, o r Slovanske Lige kat. n k a d e i k o v. 1 01) pol 12. uri: I z 1 c t n a BI e d. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2% brez kakega odbitka. Urie ure od 8. zjutraj do i. popoldne. g Iz št. Vida nad Ljubljano. Za [vharistični kongres so se oglasilo še Štiri osebe, tako da nas jc sedaj .'18 \seli skupaj. Lepo število kajne? V »Slovencu < smo brali, tla 34, seveda, toliko se nas jc oglasilo v Št. Vidu, štiri osebe pa v Ljubljani pri S. K. S. Z. Sli bomo večinoma v narodnih nošah, štirje Orli v krojili. Ponosni smo na tako lepo število, dokaz, da Šontvidci ,v verskih stvareh nismo zadnji. — Z «> »Domoljuba« smo tudi mi nabrali nekaj novih naročnikov, pa toliko m\ tla bi se >troštali« zlate ure, ker moški smo bolj pri »ta zaspanih«. Kaj pa, ko l'i vzdignila naša dekleta, članice »Marijino družbe«! Dajte se, in osramotite nas moške! (5 Iz Češnjic v Tuhinju. Na dan Kar-melske Matere božje smo imeli med seboj poslanca dr. Kreka, ki je imel javen shod pred župniščem. Dolgo smo se veselili na Ij1 dan, pa smo ga naposled le dočakali. Kes, ako hoče imeti poslanec zaupanje ljudstva, mora priti med ljudstvo, da ga volivci vidijo in slišijo. Na ta način se ljudje "a lastne oči prepričamo, da Slovenska Ljudska Stranka kandidira vselej le take juože, ki imajo srce za ljudstvo in ki zanj 'udi d e 1 a j o. In to je ob volitvah pri lju-®en najboljša agitacija za poslanca. Libe-1'c' se potem čudijo in jeze, kako to, da '•klerikalna« stranka povsod zmaguje. Ni 'I zakaj tisti časi še vedno niso prišli, I"i komu pečene piške kar same v usta l„ 6 Dol pri Ljubljani. Nedelja, dne 21. ju- tlkk '6i ^ Za na®° žuPnii° slovesen dan; . Naj je svojo novo mašo naš rojak č. g. Šimenc, Toliko bolj znamenit dogo-za Dolce, ker je preteklo že nad 50 let, j( ar so videli domačina prvič pred oltar-m- Umevno, da smo za tako redko slav- nost cerkev lepo ozaljšali, mlajev in primernih napisov seveda ni manjkalo, a najbolj se je postavila rojstna vas novomašni-kova, ki je bila vsa v zastavah in zelenju, mlajev cel gozd. Slavnosten govornik je bil novomašniku preč. g. dekan Bizjan, ki je z vneto in zbrano besedo narisal poklic mašnikov. Slovesnost pa je močno povzdignil še novi veliki zvon, ki smo ga pred dobrim tednom dobili iz Samassove livarne. Tehta 2200 kg in se kaj lepo ujema z dosedanjimi; to zvonenje je vse kaj drugega kakor je bilo prej, bolj polno in ubrano. — Po končani cerkveni slovesnosti so se povabljeni gostje zbrali na novo-mašnikovem domu, kjer se je ob gostoljubnih mizah izpregovorila marsikatera tehtna beseda v pozdrav slavljencu dneva. Globoko zamišljen in izraz vernega srca je bil nagovor g. svetnika in poslanca Povšeta, ki je počastil s svojo navzočnostjo goste. Šaljivo in dobro osoljeno pa je spustil marsikatero gosp. župnik Janez Kalan, ki je prihitel na to slavnost kot dober, star znanec novomašnikove rodbine. Bila je res poštena in neprisiljena zabava ljudi enega srca, ki so se zavedali, da je to dan, ki jim ga je Gospod naredil«. g Tržiške novice. Javen shod bo prihodnjo nedeljo ob 3, uri popoldne pri Kr-vinu na željo posestnikov iz Doline in Loma. Na shodu bo poročal deželni poslanec g. Ivan Piber. Vabijo se vsi kmečki posestniki na ta važen shod. — V prvi razred trške občine so bili izvoljeni izmed Nemcev tovarnarji Mally, Gassner in Glo-bočnik, izmed Slovencev pa gg. župnik Po-tokar, tovarnar Franc Ahačič in inženir Karol Pollak. Odbor sestoji sedaj iz 13 Slovencev in 5 Nemcev. Radi razveljavljenih odborniških mest Vidica 111 Dečmana pa jc šla naša pritožba na upravno sodišče na Dunaj, kjer upamo dobiti pravico. —• Trži-ški Orel priredi 4. t. 111. izlet v Velesovo. Odhod iz Tržiča z jutranjim vlakom do Naklega, ocltod peš v Velesovo, Povratek v Tržič z večernim vlakom. Izlet se vrši kajpada le ob ugodnem vremenu. g Iz Križa pri Tržiču. Pri občinskih volitvah sredi junija je zmagala S. L. S. z vsemi kandidati. Nasprotniki niso mogli preboleti tolikega poraza in storili so, kar so bili sami v svojem volivnem oklicu obsodili kot oškodovanje občine, — priložili so se zoper volitve. Čeravno je bil poraz tolik, da kot pametni ljudje ne bi mogli pričakovati zmage pri ponovljenih volitvah, so vendar hoteli še enkrat volivce spraviti na volišče in občini in volivcem napraviti novih stroškov. Stroški volitve gotovo znašajo najmanj 1400 K, če štejemo 3 K na volivca za izgubo pri delu in druge stroške ter posebej še stroške občine o^rog 100 kron. Nismo zoper vsako pritožbo. Naj sc izkaže pravica, če je kaka stranka le po krivici in z goljufijo zmagala! loda tukaj nasprotniki niso imeli nobenega utemeljenega vzroka za razveljavljene volitve. Nepravilnosti in nepostavnosti so si izmislili sami, zato so v pritožbi le sumničili in ničesar dokazali. In zato je deželna vlada zavrnila pritožbo čudovito hitro. V enem mesecu po vloženi pritožbi je ze županstvo dobilo v roko razsodbo, s katero je deželna vlada pritožbo zavrnila 111 volitev potrdila kot pravomočno. Osramo- čeni in ponižani so tisti, ki so bobnali v svet, da bodo volitve ovržene. Novi odbor pa naj gre sedaj pogumno na delo za blagor občine, da bo čez tri leta brez strahu mogel stopiti pred volivce in reči: »Glejte, to smo storili v tem kratkem času. Sami sodile, ali smo bili vredni Vašega zaupanja. -< □□□□□aaaDaannnncao DsiSsni si ke nouice d Loški potok. V zadnjem času se je zgodilo nekaj, kar ni sicer posebne važnosti, a vendar je dobro, da se pribije in zapomni. — Liberalna stranka si želi življenja, kol je bilo nekdanje dni, ali pa morda še lepše. Sešli so se v Ljubljani vsi oni, ki čutijo v sebi moč in poklic oživljati mrliča, da bi se pomenili, kako bi se dvignilo in oživilo liberalno stranko na Kranjskem. Prišli so iz različnih krajev zaupniki in dohtarji, vsak s svojim receptom in nasvetom. Z dežele je bilo bolj malo zastopnikov, pravijo, a vendar naša župnija je bila zastopana po dveh može, to sta brata Rus. Bivši in bodoči kandidat Ivan Rus, ki tolikrat poudarja, da nima z liberalci nič in nič, jc med zaupniki in menda voditelji (ko bi kdo hotel z njimi) stranke, ki jo vodita dr. Tavčar in dr. Triller. Ni še dolgo, kar je bil mož pristaš Gospodarske stranke, pred letom je kazal in vodil okrog po dolini neodvisnega kmeta Puclja, kot sam eden izmed prvih »neodvisnih kmetov«, pred dobrim tednom je pa v Ljubljani z liberalci gruntal«, kako bi se liberalna stranka k življenju in h kaki moči spravila, S tem kaže vsakomur, koliko so vredne njegove izjave o ponovnem spreobrnenju. Nam jc postranska stvar, kakšne politične farbe si on nadeva, omenjamo ta dogodek le v dokaz, da se semintja tudi naši nekle-rikalci pokažejo v pravi luči in da to morda spoznajo tudi oni tiči, ki se sicer dajo vloviti na limanice, kjer je zapisano »neodvisen kmet« in drugo. Omenjamo tudi, ker bo še prilika, ko se bo voditelj nekleri-kalcev pokazal še v kaki luči, ki pa ne bo hotela biti liberalna. Ni posebne važnosti, a dobro je, da si zapomnimo včasih v zabavo, včasih pa v zanimivo razmotrivanje mehke duše naših neklerikalcev. d Stari Kot. Veste kaj, v Kotu smo, pa v zadnjem času je tako živahno pri nas, kot pri vas, ki ste morda v središču dežele in škofije. O zadnjem shodu smo poročali, a zadnji ponedeljek se je pa zgodilo pri nas nekaj, česar še sploh v naših Kotfh ni bilo: naša podružnična cerkev je imela čast, da sc je v njej delil zakrament svete birme. Presvetli g. knezoškof so bili nani loli naklonjeni, da so se potrudili nad poldrugo uro po težavni in še deževni poti iz Drage k nam. Slovesen sprejem smo jim priredili po svoji skromni moči. Pozdravila je presvitlega g. knezoškofa mala deklica v ljubkem nagovoru in pa naš marljivi g. učitelj v imenu cele vasi. Po nadzorovanju v šoli je bila v naši cerkvici sv. maša presvitlega g. knezoškofa, nato daljši cerkven govor in naposled sv. birma. Birmancev je bilo 63. Tako je Stari in Novi Kot doživel izredno čast, da se je za nas še posebej delila sv. birma. V vsem nas posebno veseli to, da se nas vendar kdo še spomni in vpošteva. Mi ne živimo v lahkih razmerah, naše oblasti, zlasti občina, nas zapostavljajo in nalagajo krivico na krivico. Do zadnjih let smo bili skoro čisto pozabljeni, več prijaznosti najdemo pri sosednih nam Hrvatih, nego pri onih, ki bi nas morali postavno ščititi. Zato nas je pa tako izredno razveselila naklonjenost visokega cerkvenega dostojanstvenika. Presvitli g. knezoškof tega niso bili dolžni in poleg tega še taka pot do nas, in vendar so prišli k nam iz ljubezni, kot so sami izražali in tudi dejansko pokazali. Ta korak pa bo v nas in v naših potomcih užgal še iskrenejšo ljubezen do presvitlega g. knezoškofa in Cerkve. Če smo na tako odličnem mestu upoštevani in odlikovani, to je naš ponos in veselje. Zato presvitlemu g. knezoškofu najgloblja zahvala! d Št. Rupert. Hranilnica in posojilnica je imela lansko leto 3400 K čistega dobička. Hiša je popolnoma plačana; in tako ima hranilnica svojega denarja nad 13.000 kron! Tako se dela — zastonj, in računi prav dobro štimajo. Podpira se tudi tiste, katere liberalci preganjajo. — V odgovor cenjenemu dopisniku »Slovenskega Doma« samo to-le: Slabo spričevalo za vsakega je in ostane — kogar »Slovenski Domt hvali in gane. Vedno na razpolago vam, ljubi liberalci: Ivan Strajhar, kaplan. — Zadnji »Slov. Dom« se je po dolgem času zopet oglasil, vsem v veselje. Pere Zupančiča, Abra-ma, grize Lampeta, Šusteršiča, Hladnika, kaplana in fajmoštra. O j, ti prešmentani ljudje, ki ne dajo liberalnim poštenjakom mirno spati! Na vse tisto brezpomembno čenčanje za danes nič ne odgovarjamo, ker čakamo še, kaj bode povedal ukradeni dnevnik! — Poziv! Ne pozabite sv. Mihaela! Na delo vsi za čast Št. Ruperta! d Št. Rupert. Pred občinskimi volitvami je Domoljub nekoč pisal o liberalni kači in pokazal samo njeno glavo. Danes pa pošljemo na ogled želodec te čudne kače, in bomo pokazali, kaj vse je ta nepridiprav požrl. Ko smo nekoliko pogledali v želodec te liberalne kače, zapazili smo takoj v nji denar od živinskih potnih listov, katerega je požrla iz občinske blagajne. Ko smo še dalje šarili po tem čudnem žaklju, videli smo tudi denar od poselskih in delavskih knjižic. Tudi ta se je izmuznil iz občinske blagajne. Kmalu nato je bil notri občinski blagajniški dnevnik. .Videli smo notri tudi volivne imenike. Tedaj smo pa mislili, da je kača že sita. Toda ne, v nekem skritem kotiču smo našli tudi stvari, katere je poslala sodnija. Vse to je liberalna kača požrla. V njenem želodcu pa je še nekaj predalov, ki še niso preiskani. Kaj se bode še našlo, bo Domoljub« še poročal. Poročali bomo tudi, kakšen rep bo od te kače, oziroma koga bo najbolj zadel. d Št. Jernej. Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo po litanijah dr. Krekovo igro Tri sestre . Med posameznimi odmori svira tukajšnja orlovska godba. 72 Kdor si želi poštene zabave in odkritosrčnega smeha, naj nikar ne zamudi te prilike. Skrbelo se bo za večji red pri sedežih. — Število »Domoljubovih« naročnikov se je v naši fari zvišalo za okroglo 70 naročnikov. To pot so se vrlo obnesle pri agitaciji za -Domoljuba« posebno ženske. Čast jim! Vendar je še mnogo hiš v fari, kjer bi se lahko udomačil ta ljudski list. d Iz Zagradca. Dne 21, julija je daroval č. g. Janko Lobe tu prvo svojo sveto daritev. Tako krasnega dne že ni bilo tu 29 let, odkar je preč. g. kanonik dr. Ig. Žitnik bral novo sv. mašo. Za krasen slavnosten govor v cerkvi in na domu gospoda novomašnika bodi preč, g. kanoniku srčna zahvala! Izvanredno lepo okrašena cerkev, krasen sprejem, vitki mlaji in pomembni napisi novomašniku so pričali, kako ljubijo farani mladega mašnika. — In naši pevci — prav dobro ste izvršili svojo težko nalogo. Mnogo solza veselja pa so povzročile s svojimi nežnimi, lepimi govori na novomašnika male deklice, njegove nečakinje. Pozabiti ne smem tudi krasna, navdušenja polna govora za >Slovensko Stražo« gg. jur. Dolinarja in tukajšnjega posestnika. Ig. Košaka. Nabralo se je v ta namen 32 K 4 vin. — Bodi vsem prav srčna zahvala, posebno domačemu g. župniku. Gospodu novomašniku pa želim obilo božjega blagoslova, veliko uspeha in potrpljenja v težavnem stanu! d Iz Dobrniča. Dne 21. julija je strela ubila vola posestniku Francetu Novaku iz Stranj. Škode je 400 K. Bilo je zjutraj med prvo sv. mašo, ko so bili ljudje večinoma v cerkvi. Sreča v nesreči je, da ni strela poškodovala dveh pastirjev, ki sta se nahajala prav v obližju. Podobna nesreča se v našem kraju že dolgo časa ni zgodila. d Iz Št. Lorenca. Naš konjederec je imel navado, da je vzel vso žival, potem pa še gospodarju poslal visok račun, katerega mu je okrajno glavarstvo v Rudolfo-vem iztirjalo. Tudi letos se je isto dogodilo trem posestnikom, kateri bi morali plačati za tri živali nekaj nad 14 kron. Ker je vzel tudi kožo, ni imel nobene pravice zahtevati posebno odškodnino. C. kr. okr. glavarstvo mu jo je vendar prisodilo. Posestniki so se pritožili na deželno vlado, ki je z odlokom z dne 6. julija 1912, št. 16.823, razveljavila odlok okrajnega glavarstva v Rudolfovem, ker je po § 23., II. odstavek, za Kranjsko veljavne konjaške postave z dne 5. oktobra 1860 lastniku na prosto dano, da prepusti konjaču za njegovo delo ali žival s kožo in dlako, ali mesto tega njemu plača predpisano pristojbino. — Ta odlok deželne vlade zna tudi drugim koristiti. — Mlekarna se prav lepo razvija. Mleka je skoro vsak dan več. Zdaj se vedno bolj spozna, kako neumno in lažnjivo je bilo vse hujskanje zoper mlekarno. Letos smo le za domačo rabo naročili 8 vagonov superfosfata in 1 vagon kalijeve soli. Začeli smo zidati tudi moderno pitališče za 300 prašičev, ki naj ljudem pokaže moderno pitanje. Do jeseni bo vse izdelano. — Fr. Omahen iz Korenitke je izgubil dobrega lovskega psa. Kdor ga pripelje nazaj, dobi 10 kron. d Iz Kandije. Dne 15. julija smo spremili k zadnjemu počitku vrlega mladeniča Jakoba Gnidica, krojača in vratarja bol- nice usmiljenih bratov. Sprevod je bil lePi spremilo ga je tudi katoliško društvo r0. kodelskih pomočnikov iz Novega mesta v spremstvu društvenega predsednika g. dr. Ažmana, ki so mu zapeli ob odprtem grobu par žalostink. Pokojni je bil doma iz Do-lenje vasi pri Ribnici ter zapušča doma žalujoče starše, brata in sestre. Vnet je bil za vse dobro, bil je član kat. društva ro-kodelskih pomočnikov in mladeniške Marijine družbe v Dolenji vasi. Nesreča je hotela, da je dne 13, julija utonil v Krki in tako končal tek zemeljskega življenja. Na Vačah je v nedeljo, 21. julija, dalo županstvo oklicati, da bo 4. avgusta po litanijah v našem izobraževal, nem društvu po naročilu deželnega od-bora predaval deželni zadružni asistent g. dr. Jos. Podobnik o kmetskih zadru-gah. Povabljen je vsak prijatelj gospo-darskega napredka. — Obsavsko okrožje Orlov priredi dne 18. avgusta v pro. slavo rojstnega dneva Nj. Veličanstva: svojo okrožno telovadbo in mladeniški tabor, nakar se naše društvo že tudi pripravlja. Prireditev se bo lahko vr-šila ob vsakem vremenu in obeta veliko zlasti ob lepem vremenu. d Iz Št. Jerneja. Smetance no pustimo posneti. Dopisnik iz Doberniča pravi v zadnji številki »Domoljuba«, da imajo ali pravzaprav šele pričakujejo najnovejšo mlatilnico na bencin-motor. Šentjernejci jo imamo že druga leto. Lani je ,nismo mogli dosti rabiti, ker je prepozno došla. lotos pa žo drugi teden izborno deluje. Kako nezaupno -o izpočetka toga rogača gledali, sedaj hoče pa vse v društvo. Vsem sovo ni mogoče z enim strojem ustreči. Če k je. v Št. Jerneju taki stroji na mestu, ker sc skoro do vsake vasi pride po lopi gladki poti. Šentjernejci, združite sc. Dvajset do štirideset posestnikov skupaj stopite, pa bodo lahko zmagali težave. Dežela in država vas bodo pri tem podpirala. 2e na ustanovnem shodu Kmetijskega društva lansko loto jc nas č. g. župnik rekel, da je prepričan, da bodo v štirih lotih dva, trije taki stroji v Št. Jerneju. Gepelj jo žo nekaj. A« kar na času pridobiš, si pa pri zivnu na zgubi. Nazadnje te čaka pa so naj-sitnojše delo, čiščenje žita. MlatilnK.i pa sama vse sproti opravi pa Se kak« lopo. Čast g. A. Belcu, ki jo prvi to sto stroje v dožolo pripeljal! n Iz Idrije. Pri evharističnem ^ du na Dunaju ne bo zadnja Idrija, sedaj se jo oglasilo 24 udeleženci-danes smo v čipkarskem tečaju razstavo onih umetnin, katere jc n< ^ šola izvršila za dunajsko razstavo o^ liki evhorističnega shoda. Ni s'rcl liko oltarnih okraskov tipkanih s u^. ko svileno ali zlato nitko, pač pa del kaže nenavadno natančnost, sp nost in umetniški čut izdelovalcev, naist Činkaric ie delalo dva meseca m.epri]ijalib za kclih in stojalo za ma-?ne bukve ter prt pred oltarjem — anli-ociHlium — i" nekaj okraskov za na koroke ali mašne srajce. Koliko potrp-,j(,nja je bilo treba in kolikrat razdreti, J,, se jc malo pokvarilo, pa zopet z novega začeti! Obilo ljudi je ogledovalo janes le izdelke in vsak je rekel: ah, kako krasno! Na evharističnem shodu bočojo pokazati, kaj znajo tudi naše strokovne šole v cerkveni umetnini. Tri šolo so poklicane, da res kaj izvrstnega pokažejo. Na Kranjskem je Idrija, na .Italijanskem Predazzo in na Češkem Gottesgab. To so že starejše šole in nekako središče, od koder se je razširjalo tipkarstvo po okolici. Do sedaj je bila Idrija prva v svoji stroki, radovedni smo, ako še ohrani prvo mesto. Soditi po ravno (zloženih izdelkih, ji najbrž šc vedno gre prvenstvo. - Našo čipkarsko šolo je pohajalo to leto nad 200 navadnih učenk v pripravljalnem tečaju, a 55 v nadaljevalnem kursu. Zadnje delajo tudi v šoli zase iu prodajo svoje izdelke kamor hočejo. Prej je šola posredovala tudi prodajo, a ker so trgovci vedno upili, da sc njim s tem škoda godi, se je to opustilo. Kateri trgovec boljše plača, tistemu se bolj ponujajo. Zadnjega julija se konča letošnje leto s sveto mašo ob 8. uri v mestno-Župni cerkvi. n Breg pri Borovnici. Dne 25. I. m. je med hudo nevihto udarila strela v lev Ane Kovač. Ker je bil hlev s slamo kril in poln sena, je bilo hipoma vse v ognju. Zavarovana je bila za «00 K. Da se ogenj ni tudi na sosedne kozolce, napolnjene z žitom, razširil, se je zahvalili le nekaterim neustrašenim možem in mladeničem. Ako bi imeli na Bregu požarno hrambo, bi taki in enaki požari ne napravljali toliko strahu. Možje in mladeniči, saj vas je mnogo, 3iai'mislite, da se ne bi dalo ustanoviti požarno branibo? Malo poguma je tre-Da, pa hi šlo, ali jO jjl H#H iia&aS£KISB ®f@5SBElB8S j g iBS^^^CT^Einib^crti^bicac^n NAPOVEDANE PRIREDITVE: Na Črnučah se bo 25. avgusta blagoslovil šilo i '' "ovi '''"uStvenl dom. Kdor ve. s kak-iKi !'tv"valnostjo so postavili Crnučani le-kuie i ° ob <'0s,ar»ki cesti, .ta gotovo priča-s|ov', se 1,0 otvoritev doma razvila v izredno ljenis.!' kateri so že zdaj iskreno vabam;,.!"1 Prijatelji naših organizacij, zlasti naša A11- Podrobnosti objavimo iiozneje. iprt \ IU,aIiču se bo igrala dne i. avgusta Poved« °V0 111aščevanje ali četrta božja za- l)]'ireafntpetersko okrožje Orlov v Ljubljani 'Hišk: \ "etle|j°. dne 11. avgusta, velik mla-Mfužpn • v Otepanji vasi pri Ljubljani, ''firedil Z Jnvno telovadbo in ljudsko veselico, lišlte "®v obeta biti lepa manifestacija kato-Vsa n, - , v ljubljanski okolici, zato pobite lov oii i (,ni3tv» ta dan na tabor naših fantovih, ^bh dopoldne bo sveta maša v Bi-Hta g* , -sveti maši sliod, na katerem govo-in hr t n' in deželni poslanec Povše Fr. ''taiilie 0V1'° Pogačnik. Popoldne ob treh \e«J'i° 'Uunijuh javna telovadba in ljud-^»cu na vrtu gostilničarja g. Povšeta, p. d. Stravsa. v Stopanji va i blizu podružnično cerkve sv. Štefana. Iz Podlipc pri Vrhnike. Naše katol. slov. izobraževalno društvo vabi na slavr.ost, katero bo priredilo v zvezi z dijaki na »žesrnanjc« v nedeljo, 18. avgusta, ob 3. uri popoldne v novem, še nedovršenem Domu. Na sporedu sta dve lepi godbeni točki: J. Ernst »Koračnica« in »Palčkove slike«. Obe bo izvajal sekstet na lok. Pevski točki sta: Jos. Fleišman »Triglav« in J. Aljaž »Ti osrečiti jo lioti« za mešan zbor. Sledi še govor in šaloigra, petdejanka »Garcio Moreno«. Prireditvi sledi velika ljudska veselica s srečolovom, godbo in petjem; preskrbljeno bo tudi s kar mogoče najboljšo in točno postrežbo. Prihitite, prijatelji našega gibanja, od blizu in daleč, za napredek vneta Podlipa se veselo pripravlja, tla kar najlepše sprejme 18. avgusta drage goste. Iz Police. Dne 25. avgusta priredi telovadni odsek Orel na Polici veliko javno telovadbo združeno z velikim ljudskim shodom, vadba združena z veilkim ljudskim shodom, pri katerem nastopi veliko govornikov. Vabijo se bližnja in daljna društva, da se kolikor mogoče v velikem številu udeleže. Natančni spored so pravočasno naznani. HotedrSica. Slov. katol. izobraževalno društvo priredi dne 4. avgusla o priliki slovesnosti prenovljenja cerkve v svojih prostorih igro > Zaklad«. Žrtve požara v Londonu. Dne 23. julija je bil v Londonu strašen požar; goreti je pričelo v neki trgovini papirja, ki je imela pod streho v skladišču več delavk uslužbenih. Naenkrat je bila hiša v ognju, 18 uslužbenk je bežalo pred ognjem na streho. S tem se niso rešile, aliipak jim jo ogenj zaprl vsak povratek. Osem deklet je zgorelo, šest sc jih je pa pri skoku v rešilne rjuhe smrtno nevarno poškodovalo. Dve ranjeni deklici sta umrli v bolnici, tako da je smrtnih žrtev že 10. Uporni vojaški akademiki. V Bruslju v Belgiji so se uprli gojenci vojaške akademije, ki so biti vložili pritožbo, češ, da so jih pri dopustu prikrajšali in zahtevali, da se neki major odstrani. Spuntali so se, ker niso njihovim zahtevam ugodili in razbili vse pohištvo ter jc na dvorišče zmetali. Voditelje punta so zaprli in ostale upornike s silo pomirili. Socialni demokrat zavratno umoril duhovnika. V Bruselju je 25. t. m. zjutraj napadel v mestnem parku neki delavec nekega 601etnega katoliškega duhovnika, ki je čital časopise in ga z bodalcem odzadaj zabodel. Duhovnik sc jc zgrudil mrtev na tla. Morilec, ki so ga aretirali, jc kričal: »Zivio. socialna revolucija!« Velikansk krvavi boj i -'.avci in policijo. V zahodni Virgin^, ^ prišlo do velikanskega boja med policijo in štrajkujočimi rudniškimi delavci. Delavci so policijo napadli z bombami in dinamitom. Policija je nato delavce s strojnimi puškami razgnala. Bitka je trajala cel dan. 60 oseb je ubitih, med njimi načelnik policije. Delavci so razdrli železniške proge ter telefonske m brzojavne žice. Guverner je odposlal na ogrožene kraje vojake. Zločinsko postopanje z Indijanci. Neki Suarec je ob rekah Boni in Ama-cona po ondotnih pragozdih sekal les v svrlio nabiranja dragocenega kavčuka. Organiziral je kar celo samosvoje kraljestvo. Posrečilo se mu je 200.000 Indijancev prisiliti, da so mu morali ob gotovih obrokih donašati kavčuk. Nečloveško grdo, vnebovpijoče je postopal z Indijanci. Če ni prinesel kak Indij anec dovolj kavčuka, mu je prvič ukazal odsekati prst, če so je to ponovilo, so mu odsekali roko, nogo itd. Še bolj strašno je pa postopal z ženskami in z otroci, ki jih je ukazal za najmanjši prestopek živo zazidati ali pa do smrti izstradati. Suarec, ki si je nabral velikansko bogastvo, je ukazal celo lastnega brala usmrtiti, ker je mislil, da se je zarotil proti njemu. nDDananaDnnEaanan I 0 a Nenavadni pogrebi. V srednjem veku so ob voj: ' odkar so začeli pridobivati cement. «o se apnenasta glina žge in potem "1('lje, dobimo cement. Najprejc so i^nah cement na Angleškem. V Av-j0']1 ?o ga pričeli pridobivati šele pred ttiei i ■ ,Soroji povzetju, pošt. prosto. Franc MarSlk, Češko terma, pošta Nachod. itazvosiliam erozie vsahe vrsl9 /a poskušnjo za lodnevni ogled. .'ulRaenocevkaLahk.ister K20-, .ivocevka I.ankastcr K :to Hammerlcss-pnška' K 70--, Flo->ert K 8 -: samokres K 5 -, jištola ofl K naprej llustro-an cenik zastonj: F. DUŠEK, tovarna orožj •, Opočno št. 2137, ob drž. želez , Če ko. Stroj, in 6Hktr. inž. tehii. ptsl-llainichen i. Sa- Ud. t. preor. pr. clmetnc Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ame-rikanski umetni zobje, posamezno ah ccla zobovja, izvzemšt nedelje in praznike vsak tlan od S. ure zjutraj do 0. zvečer v kone. zobarsk. atelje O. Seydl Ki Ljubljana, Stritarjeva lihe a št. 7. Tovarna 3 letno jamstvo Is ni večja in najboljša tvrdka za kolesu: šivalne stvoje ter njihove dele. Najboljši Izvor za koles, šivalne stroj«', pue-umatilin in dr&gfc potrebščine. .lanu* koles s 3 letnim jamstvom od-05 K ji a p rej, zunanja pneiunntika (Man-tel od K 4 20,-notranja pne-nmatika (Lultschlaucli). prve kavosti.nesešiti. od K 2*80. ccetilinske svetilke od Ivi--, oW K 1*20 ročni zvonci in dr-od 20 1). prvovrstno verižice od K 2-70, pedali prve vrsto od K 2-50. .posta s prostim tekom (Froilanfnabo) 0'1 K 12-50 naprej. Sedla, torbice, osi itd . za vs« sisteme, nmlj. cevi v vseli morali itd., najcenoje. Lastne poprave, zavod za poni«ljanjo inomaj lirnnjo. Pošilja vsak dan po pošti. Zahtevajte conik 1012 zastonj in postliiho presto. Dvozna tvrdka za kolesno obrt Maks .Skutezk o- panaj I.St-ui) prividi g C. Kupci posestev pozor! Zaradi bolelmosti se proda lepo večje posestvo za nizko ceno. Nadalje se izve pod „Ekonom", poštnoležeče Ftajhenburg ob Savi. _„ <. . . :' ■ ,i v r:-: : : 2380, Vijake 2373 za stisliliice (preše) izdeluje po naročilu in nizkih cenah A. Tomšič M. Uerd, p. Uril je v nli fe komu Iz uicš teče, ali slabo sliši in vsako ueprirojeno gluhost odstrani v najkrajšem času SV. Cena I K. Pošilja: Stadtapoteke 1'faffenhofen a llm 1 -'Bavarsko. Steklenica K 4- — StadtapothckePtaffcnlio i a llm 192 (Bavarsko . Pozor! Naprodaj je novo sezidan Pozor! z veliko vodno silo, tik glavne ceste, z lepo njivo in travnikom; ------30 minut od železniške postaje, v lepem kraju na Koroškem. Ponudbe naj se pošljejo pod štev. 400 2232 na uprnvniStvo „Bomo; ljuba". mlin, Dne 22. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne izvršila se bode prostovoljna dražba zemljišč vi. št. 149, 150 k. o..Jab-lanca pri tem sodišču št. 24. Posestvo je sposobno za izvrševanje usnjarskega obrta ter je na njem zato posebna delavnica s 0 kadmi. Na zemljiščih zavarovanim upnikom ostanejo pridržane zastavne pravice brek ozira na prodajno ceno. . En. oki. s dne 16. julija 1912. 334 B V je naprodaj s "hlevom, sadnim vrtom, njivami in travniki tik ceste, tričetrt ure od Ljubljane. Pripravna je za gostilno Naslov v upravi Domoljuba pod št. 2344. V fm zložna, cena ln varna 3i98*^2s Cunard Line Eližnji odhod iz domače Inke Trsta: Carpatbia 6-/8. Saxonia 20./8. Panonia 27. 8.' 1912. Iz Liverpola: Lusitanija, (najbitrejši največji in najlepši parnik sveta), 17.,'8. 7.,9. 28. 9. 26. 10. 1912, Mauretania 10. 8., 31.,8. 21.,'9. 12. 10. 1912. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnjiTrst-Nevv-Jork III. razred K220-— za odraslo osebovštevši davek in K120,— za otroka pod deset let vštevši davek. Trpežni! Cene brez konkurenco: Tovarna in špe-cijalna trgovina kovčOBOv,torbic in usnjene robe " Josip Winkl6r S sinovi. Usta o»! mo 1876 Dunall., Hiinmei- Wlnktcr-jevi nizki koveegl od K 32 n. I), o. št. 16.025 12. RAZGLAS sprejemu mmv v šolo na Grmu. 2332 iMo Meseca novembra se prične na (irnm novo šolsko leto za učence zimske in letne šole. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in je namenjena vsaj 10 let starim kmetijskim sinovom iz poljedelskih in živinorejskih hrajev. Letna šola traja od no-vembra do konca oktobra in jc namenjena v prvi vrsti mladeničem iz vinorodnih krajev. Za šolsko leto 1912/13 jc popolniti 30 prostih mest in sicer 10 za učence zimske šole in 20 za učence letne šole. Razen tega se sprejemajo v šolo tudi plačujoči učenci, ki plačujejo za hrano in stanovanje v zimski šoli po 150K in v letni šoli po 300 K na leto. Prošnji za sprejem in za deželne ustanove je priložiti: 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko izpričevalo, 3. zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti. 4. izpričevalo o lepem vedenju in f>. izjavo starišev ali varuha, s katero se zavezuje plačati stroške šolanja. Prošnjo, ki je koleka prosta, je p<-slati ravnateljstvu šole na Grmu do 15. septembra t. L Prosilci, ki sc morajo izkazati s iMim znartjom. kt ga daje prvi tečaj zimske šole, se lahko sprejmejo v drugi tečaj zimske šole. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole na Grmu. M deželnega v&Mm feranis!*^. v Ljubljani, dne 15. juliji' ar^tA&m m \ družbe so kocke za izboljšanjo kakovosti. Njih fini, ne vsiljivi oktis, ki izvira i od vporabe najboljšega MESNEGA IZVLEČKA, jih odlikuje pred vsemi drugimi izdelki. Veliko več mleka In surovega masla sc dobi od krav, ako se jim vsaki dan poklada mcil klajo Vaccin, kajti po Vaecinu imaje krave za tretjino več mleka. Poleg tega postanejo krave bolj zdrave in mleko veliko bolj mastno. Mnogo hitreje se upila j»rr šiče ako se jim daje vsaki dan SuiHna. Vsakepiu živinorejcu, ki hoče vadeti o tem kaj več, pošljem neizogibno potrebno knjigo Domači živinozdravnik" popolnoma zastonj! " Izkušeni kmetovalci mi pišejo o Vaccinu in Suilinu tako: Krava, ki ni imela skoro nič več mleka, ga je dala zopet po 15 litrov. Prešič se je v štirih tednih udebelil za 20kg bolj kot drugi. Suilin in Vaccin sta izvrstni sredstvi! Vaša praška, namreč Suilin in Vaccin sta Izvrstni sredstvi za pitanje prešičev in za večje pridobivanje mleka od krav, kakor tudi za oja-čenje mladih pujskov. Krava, ki ni dajala skoro nič več mleka, ga daje zopet po 15 litrov vsaki dan in je veliko bolj močna kot prej. Prešiča, ki sem ga hotel vpitati, se je udebelil v onem mesecu za 20 kg bolj kot drugi, katerim nisem dajal Suilina. Tudi teliček je bolj krepak in zato ostanem Vaš hvaležen odjemalec. Moji tovariši tudi želijo Vaše redilno izdelke in zato Vam bodo pisali gg. K. Skala, K. Svododa od tukaj in ga. Gartak iz Sana. S spoštovanjem J. Maly v Hornl Opolany p. Libice. Cenjeni gospod! Naročil sem pri Vas prvikrat 5 škatlic živalskega praška in takoj sem spoznal, da je živina, ki je dobivala prašek veliko raj jedla kot pa druga. Razdelil sem prašek tudi med I sosede, ki so isto vsi sprevideli. Krave, ki so s dobivale prašek so močnejše in dajo več mleka. .' Prcšiči raiitcjo hitreje, so močnejši in se dobro rede. Sosedje, katerim sem prašek posodil potrjujejo, da je prašek res zelo koristen. Danes pišem na posebni dopisnici že tretjič po prašek. Pošljite mi tudi knjigo ,,Domači živino zdravnik". Za prašek pa Bog plačaj! Jurij Scotkowski Mosty, pri Jablnnkih 100, Avst. Šlez. Volecenjeni gospod! Odkrito Vam moram pripoznati, da je Vaš živalski rcdilni prašek Vaccin izvrsten prašek. Moja krava je suha, že kupljena suha je dajala po teletih po 4 litre mleka, potem sem jo krmil z ovsem in krompirjem in tako sem jo prignal na ti litrov, ali oves in krompir mi jc bil predrag in sem prenehal in zopet je imela samo po i litre na dan. Kar čitam nekoč v časopisu o Vašem Vaccinu in kakor veste sem naročil zavojček za poskušnjo. V osmih dneh še ni nič učinkovalo v 14 dneh se je že namolzlo 5 litrov potem dan za dnem zmiraj več, tako da sem zdaj sprevidel da prekaša Vaš Vaccin, oves in krompir. Vaše izredno sredstvo zasluži popolno (Polivalo. S pozdravom Ivan Forthnber, posestnik, šalhen Zgor. Avstr. \eč sto takih pisem smo prejeli od ljudi, ki sn izkusili Suilin in Vaccin. Pišite takoj na nadvojvodskega dvornega wložnika M. Paraskovich G. m. b. H. Dunaj, Mariahilferstrafle 51 (Poštni predal Kr. 3.) Vsa ta rcdilna sredstva nadvojvod, dvornega založnika Mag.Th. Paraskovich, Dunaj, se jiobivajo vedno sveža v glavnem skladišču za sanjsko Anton Kane, drogerija v Ljubljani, Židovska ulica štev. I. za visoko provizijo Poveri zanesljivim osebam znana solidna češka R, "'Kovina sukna in modnega blaga za go-0 gospe, kateri bi hoteli obiskovati za-j . sobne odjemalce. Brm' lki S8 obetajo tudi gg potnikom z Ko vrsto blaga, kateri bi mogli na svojem j, Kovskeni potovanju vzeti cenik s seboj. 110 Ponudbe na upravo lista pod naslovom: »Gotov dobiček 200«. 2362 Prostovoljna sodna javna dražba. V ponedeljek dne 5. avgusta 1912 ob 9. uri Hop' se bode prodajalo-na licu mesta pod jako ugodnimi pogoji na prostovoljni sodni javni dražbi zidano novo hišo ti. 74 v Stopanji vasi-na Kodelovem z več sobami, kletjo, lastnim vodnjakom z dobro pitno vodo. Izklicne cena 8000 K, vadij 800 K. — Natanšnejši draž-beni pogoji se poizvedo med uradnimi urami v pisarni podpisanega sodnega komisarja ali pred dražbo na licu mesta. Mate Hafner c. kr. notar kot sodni komisar. Hiša se proda na Vrhniki Stara cesta štev. 106, s travnikom in neko-liko boršta. Poizve so istotam, ali v Ravnikarjev! ulici štev. 15, Ljubljana. 2330 Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem. Birmanska darila. Največja in najbogatejša tovarniška zaloga SuicarshSh ur, zlatnine, srebrnine Lastna tovarna ur v Švici. Konkurenčne ure K 3-50, K 4-- in K 5--. Edino zastopstvo „Pucli"-koles za celo Kranjsko. Najboljši šivalni stroji od K U0-— naprej. FR. ČUDEN Ljubljana, trgovoc in posestnik, delničar družbe l/nion-Horlogčre. 1243 Kupci pozor I Naprodaj Je 20 minut od postaje Otoče v lepem in rodovitnem kraju, v vasi blizu farno cerkve. Novo zidana hiša z več sobami, novi svinjaki, nova drvarnica, vodnjak, kozolec, hlev za tri govedi, vse v najboljšem stanju. Pri hiši je velik sadni vrt. Naaalje je travnik, njive in gozd. Cena vsemu posestvu je 10.500 K,-Prodajo se pa tudi na željo kupca vse premičnine, živina, mrva, oprava in vse orodje ter poljski pridelki. Proda se zaradi odpotovanja. Več pove lastnik Jože! Rakovec, Zg. Dobrava št. 7, pošta Podnart, Gorenjsko. 2231 Vsaka mati se mora razveseliti, da imajo močnate jedila, kakor žtruklji, cmoki, peciva, torte, narastki, pudingi, kipniki, krofi, krpice, bulitelni, krivci, rezanci, omleti, palačinke, vlivanci, rogljički, žlieniki, štruce itd. v mnogih slučajih posebno za otroke prednost pred mesnimi ali sestavljenimi jedili, ako so pripravljena z dodatkom ir. Oother-ieveaa pecilna prašha 2713 po 12 vinarjev kajti le tedaj so ne samo redilna, ampak tudi lahko prebavna, česar se zopet posebno pri otrocih ne more preceniti. Napravite torej za Vaše otroke mnogo takih močnatih jedi z dr. Oetker-jevim pecilnim praškom, ki se dobi povsod z več milijoni preizkušenimi predpisi. ZDRAV, REDILEN, POCENI. jc bila vsled obilcga obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitili odjemalcev tudi izgotovljene obleke in suknje za možke in dečke, pelerine in dežni plašči kakor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in žc v veliki množini prihaja. Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke pri ji!i, Stritarjevi ulica šl i © © Ustanovno leto 18C9. © © © Kdor še ne ve, naj si zapomni, da je sedaj gvantna trgovina V v hiši Pred Škofijo št. 3 zraven Škofije ali nasproti gostilne ..pri Sokolu". V prostorni svitli trgovini, kakor tudi v prvem nadstropju je Vam na razpolago velika zaloga blaga. Vpelje se tudi to jesen (čez mesec dni) popolnoma na novo izgotovljene obleke za možke in dečke, pelerine in dežne plašče, ženske vrline jopice iz sukna in pliSa. Izdelovalo se bode tudi po odbranem blagu na mero po lastnem krojaču v hiši. Blagovolite se pri nakupu jesenskega blaga in oblek po tem ravnati. 1038. 14kar. zlato K13,-038. Nov > zlatu K 6.40 i064, Z lato na srebro K 2.70 K&sal se je dosedaj Se vsak, ki je kupit uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimlvi in bogato ilustrovanl cenik Šr 1046. 14 karat zlato K 9.- Š:' '.046,'Novo zlato K 4.70 Šr. 1068. Zlato na srebro K 2.50 Si. 748. tr. 13.50 v Ljubljani, Mestni trg št. 25 ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odločite za kak nakup cenik, ki se Vam dopošlje takoj, poštnine prosto. Bfllgsfnš trg št. 25 Nolvecjd eKsporli ivria ur, zlalnine in srefornine. Lastna proMelirina tovarna ur v SvicL Tovarniška znamka k" St 1709. »4-kar. zlato it opal-kam. K 9.10 dobi vsakdo H. Suttnerjev velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje 5 vifiarjav za dopisnico na tvrdko H. Suttaer v Ljubljani, Mestni trg št. 25. Predno se odločite za na- Si I149c Srebrna broška kup ur, zlatnine in srebr- K 1.50 nine zahtevajte cenik. £lato na srcDro K 3- ___xn _ Odgovorni urednik: Ivan Rakovec. t