P.b.b.
Jlaš te
kulturno - polifično glasilo
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Kiagenfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Kiagenfurt
LETO XV./ŠTEVILKA 3
CELOVEC, DNE 21. JANUARJA 1965

CENA 2.— ŠILINGA
Pohod voditeljev vlad in komunističnih partij celotnega vzhodnega bloka
Skupni evropski cilj
iFrainaija, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg so države, ki sestavljajo Skupni evropski trg. Na svojih srečanjih razpravljajo zastopniki teh držav o razširitvi ter še tesnejši medse-boljinii povezavi z namenom združitve vseh že ustvarjenih skupnih ustanov omenjenih evropskih držav: Skupnega evropskega trga, Evropskega sveta za atomsko energijo in Evropskega sveta za premog in jeklo v novo evropsko ustanovo, ki naj bi bila viden izraz prizadevanj odgovornih zahodno demokratičnih državnikov, da bi čimprej prišlo tudi do politične integracije evropskih demokratskih držav.
'Poit dO' graditve Združenih evropskih držav ni talko lahka in brez težav. Obstajajo različn: pogledi, kaiko naj bi bile zgrajene Združene evropske države. Zlasti pogledi francoskega predsednika De Ganila se ne iStninijaijo povsem s stališčem ostalih članov evropske demokratske skupnosti, še veliko dela bo potrebno, 'ki ga bo moral opravljati najmanj še en evropski rod, predno bo evropska gospodarska skupnost postala resnična zgodovinska lin politična skupnost.
Zato se odgovoirnli evropski možje, ki grade Združene evropske države, zavedajo, da je za dosego tega olja nujno treba razbiti ozko zarisani narodnostni krog evropskih držav. Začeli so piri mladini, katero je treba vzgojiti v evropskem duhu. Zanjo so v sedanji evropski skupnosti začeli ustanavljati šole, v katerih sii učiteljstvo pr'za-dava, da bi mladini prikazalo Evropo kot oeloto, ne pa 'kot kontinent, raztrgan na nešteto tzamiijepisinilh in zgodovinskih delcev.
Za evropske šole so izdale tudi povsem # evropsikam duhu sestavljene šolske knjige. Za izdajo takih knjig je UNESCO že lata 1950 organizirali dve konferenci v Bruslju. Dve leti pozneje je Evropski svet postavili pripravo evropskih učnih knjig — alasiti zgodovinskih in zemljepisnih, že za ,svoij radnli program. Piscem učnih knjig je dal za njihovo sestavo naslednja navodila: Spoištu/j zgodovinska dejstva, toda izogibaj se nairodno pirenapeth fraz. Vsa dejstva razlagaj v okviru enotne Evrope. Poudarjaj važnost različnih struj v filozofiji, umetnosti in veri. Zlasti poudarjaj idejo pravičnosti, idejo mednarodnega zakona, idejo strpnosti, razvoj reprezentativne vlade ter vplliv evropske civilizacije na svetovno zgodovino.
Do leta 1962 je šel razvoj v tej smeri tako daleč, da je bil tega leta že ustanovljen Evropski odbor za civilno vzgojo. Člani tega odbora so priznani evropski šolniki in zastopniki vlad zahodnoevropske skupnosti. Ta odbor je imel že trt velika mednarodna zborovanja.
Najbolj znane evropske šole obstajajo v Bruslju, Luksemburgu, v Iispri v Italiji, v Molu v Belgiji on v Karlsruhe v Zahodni Nemški zvezni republiki. V teh šolah se je pojavil med dugim tudi problem jezikovnih ovir. Odločili so se za naslednjo rešitev: za poučevanje npr. zgodovine je najprimernejši jezik sosednje države. Se pravi: nemški učitelj naj poučuje zgodovino fran-eosfce učence, francoski šolnik pa naj odkriva zgodovinski razsoj nemški mladini. Seveda mora vsak učitelj povsem obvladati oba jiezlika.
Poučevanje zemljepisa ne dela tolikih težav kakor zgodovine. Višina gore ali dolžina reke so dejstva, M jih ni mogoče razlagati na različne načine. Vendar tudi pr: poučevanju zemljepisa evropski šolniki izločajo .sleherno poudarjanje nacionalnosti kalkšne reke ali gore. Prejšnje oznake, ka-kor ..naša reka, naša gora" Itd. so sploh 'prepovedane In izločene iz, šolskih knjig za evropske šole. Pač pa poudarjajo to, kar je
V	Varšavi so se te dni sestal voditelji vlad in komunističnih partij vzhodnega bloka, izvzemšii Albanije in rdeče Kitajske. Čeprav so v Varšavi ta sestanek vrha vzhodnih dežel uradno nazvdli zborovanje posvetovalnega komiteja Varšavskega pakta, so ptolllllt&črii opazovalci mnenja, da so tu sklenili daljnosežne politične smernice.
V	ponedeljek sita Imela voditelja komu-mi-ltiične Poljske Gomnulka .in ministrski predsednik Cyrankiewlcz polne roke dela. Saj sita morala ves dan sprejemati Visoke
V torek se je začel drugi del zasedanja glavne skupščine Organizacije združenih narodov. Usoda zasedanja je še naprej negotova. Vendar pravijo v krogih Združenih narodov, da bo morda že ta teden prinesel razjasnitev položaja. Doslej je le znano, da se je glavni tajnik U Thant obrnil še pred začetkom drugega dela zasedanja na glavno skupščino z nujno prošnjo In (istočasno pozval, naj vse države članice te svetovne organizacije dajo prostovoljne prispevke, da bi uredili sedanji finančni položaj, v katerem »se nahaja Organizacija združenih narodov. Ta prošnja je vsebovala tudi izjavo, ki jo je podal o trenutnih finančnih težavah, M pa jih je treba predvidevati 'budi v prihodnjih mesecih. Temu .pozivu se je pridružil tudi predsednik letošnje glavne skupščine Quaison Saickey iz Ghane.
med narodi skupnega ali podobnega. Učencem n. pr. razlagajo., da so podobne vremenske razmere in podoben način življenja med 'posameznimi zemljepisnimi središči večjega pomena za enako gledanje na svet, kakor pa so Me državne meje. Učence učijo, <1? im? n. p-, kmet iz francoske pokrajine Beauce več skupnega z nemškim kmetom iz Nižje Saksonije, kakor ima n. pr. s francoskim -rudarjem iz Posarja ali francoskim vinogradnikom iz Languedoca.
Informacijsko središče evropske skupnosti je za poučevanje evropskega zemljepisa izdalo že tudi posebne evropske zemljevide. Prva izdaja 250.000 izvodov evropskega zemljepisnega atlasa ima 12 kart. Učitelji in učiteljice na evropskih šolah so jlih 'doibli lansko leto.
Pri učenju zemlj-eplisja imena mest, rek, gora itd. otrokom imenujejo tako kakor se imenujejo v tistih državah. Pravtako mladino mepreisitamo uče, da noben narod ni
vladne dellegaclje, kli so prihajale v poljsko glavno, mesto Varšavo, zapovrstjo ali celo ::cltočai:ino. Gotovo pa je bil v središču vsega sprejem lin prihod sovjetskih voditeljev, tako na pirfmeir vodiilteliija sovjetske komu-nfutone partije Leonida Brežnjeva in sovjetskega ministrskega predsednika Kosi-gina. Visoka sovjeibslka državnika in politika sita prispela s posebnim vlakom — se-stojeič iz osmih vagonov — na varšavsko postajoi, Iki so jo že ure prej popolnoma za-
Orgahizacija združenih narodov, ki porabi v dveh (tednih dva milijona dolarjev za plače uradnikov in nameščencev, je sicer v stanju te do konca januarja izplačati, ne pa več za prvih 14 dni meseca februarja. Razen tega mora Organizacija združenih narodov v kratkem plačati 45 milijonov dolarjev dolga Vladam ter privatnim tvrdkam in podjetjem in pa 40 milijonov dolarjev delovnemu odboru.
Države vzhodnega bloka (Sovjetsfcamve-za, Bela Rusija, Ukrajina, Albanija, ti®ko-slovaška, Madžarska, Poljska, Romunija) ih Kuba se branijo- plačati stroške za operacije na Bližnjem vzhodu in v Kongu. Medtem 'ko Belgija, Francija in Južna Afrika nočejo plačati stroškov samo za Kongo. Dežeil-e pa kot Boiiivija, Haiti, -Paragvaj in Jemen dolgujejo denar Organizaciji združenih narodov brez -posebne izjave.
velik zato, 'če je mnogoštevilen ali če je njegova 'dosedanja država zavzemala velik prostor. ..Nobene dolge ali veličastne reke ni v nobeni izmed držav evropske skupnosti, kajti relativna majhnost evropskega kontinenta tega ne dovoljuje: nobena točka evropske skupnosti ni namreč od morja oddaljena več kakor 450 kilometrov,“ je zapisano v zemljepisni knjigi evropske šole.
Iz napovedanega je razvidno, kako v Evropi nastaja lin se vzgaja nov rod, ki je -naj-bofljlše poroštvo za zgraditev Združenih -evropskih držav. Ta ugotovitev nas navdaja -z veseljem, da prejšnjo narodno nestrp-n-csit in nadutost zamenjuje medsebojno razumevanje in spoštovanje značilnosti posameznih narodov ter skupni evropski cilj, da mora Evropa postati skupna domovina (svobodnih narodov, -ki 'hočejo živeti v medsebojni ljubezni ter v demokraciji in v njej razvijati vse svoje sposobnosti ter tako ustvarjati blaginjo sebi in človeštvu sploh.
Že prej pa so prišli v Varšavo romunski voidilleljj partije Gheorghlu-Dej in ministrski predsednik Maurer, kakor tudi vzhodnonemški državni in partijski voditelj Wal-ter Ulbnloht. Tem so sledili madžarska Vladna delegacija pod vodstvom Janoša Kadarlja, bolgarska delegacija na čelu z mi-niistrskiim predsednikom Zivkovom, češkoslovaška delegacija pod vodstvom Antonimi Novoitnyja in pa -glavni poveljnik oboro-žebih sii Varšavskega pakta sovjetski maršal Grečko, ki je prišel z letalom v Varšavo.
V diplomatskih 'krogih -v poljlskem glavnem mestu označujejo vrhunsko konferenco vzhodnega bloka kot eno najpomembnejših po vojni. Ne gre namreč samo za prvi sestanek po padcu Hruščeva, ampak so ta vrh sklicali v času, ko je bilo treba neizogibno spraviti celotno politiko vzhodnega bloka pod okrilje vodstva Moskve.
Na konferenci so razpravljali vse vidike od rdeče Kitajske pa prav do atomske sile Organizacije severnoatlantskega pakta (NATO). Baje so tu padli tudi važni sklepi, kar se tiče (bodočih odnosov Vzhod—Zahod.
Splošno prevladuje prepričanje, da ne namerava Moskva 'nobene napadalne politike nasproti Zahodu in je o tam celo ob-vestiilla svoje zaveznike. Na to kažejo dejstva, in sicer obisk ministrskega predsednika Kosiigina v Veliki Britaniji in Indiji, Iki so ga pred kratkim uradno objavili v Sovjetski zvezi. Doč;m pa Moskva na neuradno (povabilo predsednika ZDA Johnsona, naj sovjetski državniki obiščejo ZDA, še ni odgovorila.
CiJUKhil umira
Že od petka popoldne se bivši britanski premier Wnstom Churchill — 30. novembra lani je praznovali svojo 90-tetn:'OO rojstva — bcijuje -s .smrtjo. Pretekli teden je nenadoma zbolel za možgansko trombozo. V zdravniškem biltenu (sporočilu) je bilo rečeno, da so po prehladu nastale motnje v cirkulaciji krvi in da se zgošča kri v žilah arterijah.
Že od petka tiho stoji pred njegovim domom v Hyde Parku Gatu množica ljudi, med njimi radijski, televizijski in časopisni poročevalci vseh narodnosti. Vsa Britanija z zadržanim d':h-om pričakuje vsako novo zdravniško -sporočilo. Ta sporočila potrjujejo, da veliki državnik počasi ugaša. Tako je, kakor da vsa Britanija nape-to prisluškuje utripu moža, ki je nekoč sred! najhujšega nacističnega bombardiranja Londona dejal, misleč pri tem na letalce, ki -so branili britansko nebo: „Se nikoli ni bila usoda toliko ljudi odvisna od tako malo ljudi.“ Ali od enega samega človeka. Zakaj, največja Churchillova zasluga je in bo ostala, da se je v času najhujše preizkušnje svojega naroda postavil po robu Hitlerju ir vlil Britaniji vero in moč v zmago.
• Na železniški postaji v Bonassoli (na progi med .SpeZio in Genovo) v Italiji je eksplodiral tovor eksploziva in je razbil -več vagonov ter porušil vas. Pri eksploziji je devet oseb izgubilo življenje, več kot -petdeset pa je bilo ranjenih, medtem ko se 'trije ljudje bore s -smrtjo. Nekaj minut pred eksplozijo -je na sosednji tir poleg vagona z razstrelivom, pripeljal potniški Vlak.
e Iz ZDA poročajo, da je v Wiehita v državi Kansasu vojaško letalo za prevoz goriva treščilo na tla v naseljenem predelu mesta v bližini univerze. Letalo je eksplodiralo in porušilo 15 hiš, 75 pa težko poškodovalo. Ni še znano točno število človeških žrtev. Sodijo pa, da -j,e najmanj. 25 mrtvih. Poleg tega je umrlo v letalu vseh osem mož posadke.
stražli.
ZBOROVANJE
zaupnikov Narodnega sveta koroških Slovencev
bo v soboto, dne 6. februarja 1965 ob 9. uri dopoldan v prosvetni dovorani Mohorjevega doma v Celovcu.
Dnevni red:
1.	Koroški Slovenci in deželnozborske volitve (referat, posvetovanje, sklep); govori: dr. Valentin Inzko.
2.	Organizatoma vprašanja v zvezi z izvedbo deželnozborskih volitev; govori: dr. Reginald Vospernik.
3.	Slučajnosti.
Vabila za zborovanje zaupnikov bodo razposlana te dni.
Narodni svet koroških Slovencev
U Thant roti: »Plačajte!1'
Organizacija združenih narodov ne more več izplačevati plač
Politični teden
Po sveto ...
NESOGLASJA V OZN
Na ena lizimad sej, M so jo liimelii v Orga-nliizacTii združenjih narodov pretekli teden, so izcpet prišla staira nasprotstva na dan. Napoiii gilavnega tajnika te svetovne organizacije U Thanta, da bii rešil ameriško-^sov-jetskii spor zaradi ipCaičla stroškov mirovnih oiperadij Združenih narodov, so ponovno na-leteffi na težave.
Azljako-afriške dežele so namreč v ta namen predložile načrt, po katerem naj bi med latošnljiim zasedanjem ne načenjali finančnega spora s Sovjetsko zvezo. Drugačnega mnenja pa so bitle Združene države Amerike, ki so zavrnile ta načrt azijskih in afriških držav za rešitev tega proMema. Ameriiškfi zastopnik pni OZN je namreč izjavili, da Združene države sprejemajo sicer trsti deli zamislli aizijjsko-aiMiSkeiga načrta, po ikatarem bi neizplačane stroške mirovnih operacij vplačali v poseben sklad, ne marajo pa pnivoliiiti v to, da bi preložili uveljavitev 19. člena ustanovne listine, po katerem izgubi članica dalžmica pravico glasovanja.
NAPETOST MED INDONEZIJO
IN MALEZIJO
Za varstvo države Malezije se je zbralo na tem delu sveta 50.000 angleških vojakov im mornarjev. To je izjavil namestnik Visokega komisarja za Vzhodno Malezijo Hall Ob tej priložnosti je tudi dejal, da indonezijski gverilci doslej na Borneu niso povzročafi škode in da so imelli velike izgube. Končno je poudarili, da bo Malezija uživala vso podporo cammonwealithsike zveze, da bi se na ta način mogla upreti indonezEljskemiu napadu.
V	Kuala Mumpur pa so vojaški strokovnjaki dejali, da prihajajo indonezijski gverilci v maiffih izoliranih skupinah. Potem ko se izkrcajo, se skrijejo v močvirnata področja vzdolž obale, kjer jih naše vojaštvo napada. Od časa do časa se Izkrcavajo nove male skupine Indonezijcev na južnem koncu Malajskega polotoka.
Tiste Indonezijce, M so jih Malezijci ujeli na indonezijskem vlačilcu — o tem smo pisali na prvi strani prejšnje številke našega lista — so izkrcali. Menijo, da je bilo na vlačilcu najmanj 40 indonezijskih vojakov, od katerih pa je ostalo živih samo 16. V pokrajini Saravak in Saibabu se bojujejo vzajemno z malezijskimi enotam: tudi britanski vojaki.
NA CIPRU PONOVNE SOVRAŽNOSTI
iPo večmesečnem miru so se začele na otoku Cipru nove sovražnosti. Tako je prišlo minuli teden do sovražnega pripetljaja v turškem delu Nikozije. Tu je namreč eksplodirala bomba in ranila nekega Turka. Turška policija je nato turški del mesta takoj zaprla.
• Pozneje pa je prišlo do eksplozije v grškem delu mesta Nikozije, in sicer v nekem kinematografu.
Do maliih prask je prišlo tudi na drugih delih Cipra med Grki in Turki. Tako je prišlo v vasi Pila, kjer bivata obe narodni skupini do streljanja. Dalje je prišlo do malega spopada tudi v pokrajini Kukiia.
Na srečo Ob teh manjših spopadih ni bilo ne mrtvih ne ranjenih. i
i ZAHODNONEMŠKI OBISK
V	BERLINU
Zahodni Berlin je imel preteki! teden visok obisk iz Zahodne Nemčije. V okviru tako imenovanega berlinskega tedna, se je tam mudil zahodnonamški kancler prof. Erhard, M je govoril na sestanku političnih strank krščanskih demokratov in krščanskih socialistov (CDU in CSU). Med drugim je tudi dejal, da se bo sestal s fran coskim predsednikom de Gaullom in da je ta sestanek pripravljen v popolnem sporazumu z zunanjim ministrom Schrbderjem j,Ta sestanek bo imel zelo daljnosežne posledice za Evropo. Seveda je pri tem gotovo, da ne bomo mogli naenkrat rešiti vseh perečih vprašanj, vendar se bomo prizadevali storiti največ pozitivnega. Želeli bi“ je dejal Erhard, „da bi še bolj poglobili sporazum s Francijo.“
Na javnem zborovanju pa je kancler Erhard govoril, da je prepričan o ponovnem zedinjenju obeh Nemčij in da bi to nikomur ne škodovalo. Celo nasprotno je -res.
da ravno razdeljenost Nemčije škoduje vsem. Nadalje je kancler tudi povedal, da žefli o tem vprašanju razpravljati tudi s sovjetskimi poilitilki, ki morajo vedeti, da je nemški narod pripravljen na razumevanje in si želi resničnega miru. „Toda priznati se nam mora naša pravica do varnosti, kakor smo tudi mi pripravljeni priznati pravice naših sosedov," je rekel prof. Erhard zbranim Berlinčanom.
O obisku zahodnih nemških državnikov v Zahodnem Berlinu pišejo zahodne agencije, da gre za simbolično potrditev, da je Berlin glavno mesto Nemčije. Vzhodnonemški časopis „Neues Deutsehland" pa piše, da je Erhardov in Schroderjev obisk protizakonit in 'izzivalen.
ELEKTRIČNI OBROČ V BERLINU
Z novimi 'Strogimi ukrepi hočejo oblasti v Vzhodni Nemčiji preprečiti vsak pobeg ljudi. Tačas gradijo v Vzhodni Nemčiji na meji med obema deloma mesita na šestih različnih krajih električno žico, ki je dva metra visoka in obstoji iz 14 žic. Vsi znaki kažejo, da gre trenutno le za prva taka dela in da bodo -Skušali pozneje zaključiti ta električni obroč, skozi katerega bo na-
peljana električna struja. Možno je tudi, da bo ta elektrika le šibka, ki bi služila le za to, da bi že pri najrahlejšem dotiku dajala znake in sprožila svetlobne rakete. Tretjo vrsto podobnih električnih naprav imajo na češki mejii. Tam uporabljeni električni tek sicer ni smrten, zadostuje pa, da begunce zadržuje pred njihovo namero pobega.
V Zahodnem Berlinu naglašajo s tem v zvezi, da je kljub strogi straži in pretkanim zaprekam število beguncev še zmerom zelo visoko. Vsak teden zbeži v Zahodni Berlin okoli dvanajst beguncev iz Vzhodne Nemčije.
KITAJCI GRADIJO OPORIŠČA
OB MEJI INDIJE
Iz indijskega glavnega mesta New Delhija poročajo, da so opazili indijski vojaški izvedenci silno aktivnost rdečih Kitajcev na meji Indije. Indijsko obrambno ministrstvo je izjavilo, da tokrat zbirajo Kitajci svoje čete na meji v večjem številu, kot so to storilM leta 1982. Kitajci so v teh dveh letih utrdili svoje položaje zlasti v Ladaku in vzdolž moje, kjer so zgradili vzletišča, skladišča, ceste in vojašnice.
Indijska vlada je minuli teden zavrnila kilta,jislki protest, v katerem je rečeno, da so indijska letala kršila kitajski zračni prostor nad Tibetom, konec decembra lanskega leta.
... in pri nas v Avstr!]]
RAZGIBANO POLITICNO-
GOSPODARSKO ŽIVLJENJE
Komaj smo dobro stopili v novo leto, že opažamo vsepovsod precejšnjo razgibanost; lizgleda, da so se politični, delavski in gospodarski duhovi med dolgimi božičnimi počitnicami dobro odpočili in si nabrali svežih moči.
Pa si oglejmo ta področja nekoliko podrobneje! Parlament oz. njegovi pododbori so že začeli s svojimi sejami in debatami; obe vladni koalicijski stranki sta sii tudi že ...skočili v lase" ob razpravljanju glede vrelcev nafte in rafinerij; razni delavski sindikati so prijavili številne zahteve po zvišanju plač; tudi delavske stranke so bile že- na vidiku. Da so dogodki zadnjih dni oz. nekaj tednov še bolj pisani, pa je poskrbelo delovanje vzhodmokomumisitične vohunske službe, 'segajoče po nekaterih vesteh celo v najvišje politične oziroma vladne kroge.
VZHODNOKOMUNISTICNA ŠPIONAŽA
ki so jo, koit smo deloma že pred dnevi poročaTi, odkrili v zadnjih tednih po nekaj krajih Avstrije, je dvignila precej prahu in razburila duhove. Poleg že omenjenih gospodarskih špionaž, so v zadnjih dneh odkrili vohunsko delovanje tudi v znani tovarni gumijastih izdelkov Semperit v Traiis-kirchan, kjer je neki tehnik vohunil za vzho'dnonemško vohunsko službo s tem, da je delal fotografske posnetke v tovarni.
Nič manjšo poizoimotsit ni vzbudila vest, da je vzhodnonemška vohunska centrala naročila svojim avstrijskim agentom, naj skušajo nastaviti tajne prisluškovalne naprave na Dunaju v uradih zveznega kanclerja in zunanjega ministrstva. Po nadaljnjih vesteh Sta bile te vohunske „blagodati“ deležni toda glavni centrali obeh koalicijskih strank (OeVP in SPOe) in sicer je bii v uradu socialistične centrale oziroma v uradu pred štirimi leti umrlega glavnega socialističnega ideologa dr. Kautskega neki moški kolt vzhodni agent, v osrednjem tajništvu Ljudske stranke pa neka Helga Wanka, znana tudi pod imenom „lapa Helga", ki da je tudi delovala za vzhodnonemško vohunsko službo. V telj zvezi sta obe vodstvi strank te dni izdali pojasnilo, da niti ena niti druga vohunstva osumljena oseba ni Imela dostopa do poverijivih, tajnih zadev stranke.
NOV ZAKON O RADIU
Kot znano je bilo lani na pobudo številnih avstrijskih neodvisnih in nekaterih dru gih časopisov izvedeno ljudsko glasovanje, ki je zahtevalo temeljiite izpremembe pri radiu (televiziji) tako glede programa kot tudi načina upravljanja.
Obe vladni koalicijski stranki nista bali kaj posebno veseli te akcije — prve tovrstne (nekoliko po švicarskem vzorcu) v Avstriji — in sta jo -skušali (posebno socialisti!) na ta alii oni način spraviti „v koš". To pa nikakor ni uspelo in je, kot že omenjeno, prišlo v septembru do splošnega glasovanja o sprejetju novega radijskega za-
kona, kateri je bil hkrati izdelan, obsegajoč osemnajst osnovnih členov. Zanimanje za to glasovanje je bilo izredno veliko in je preiti pričakovanju dobro uspelo. Omenjeni zakonski osnutek je bil nato predložen vladi oziroma poslanski zbornici v obravnavo.
V ta namen je bili sestavil jen parlamentarni pododbor, ki naj predmetni osnutek prouči. V ta namen je imel prvo sejo prejšnji 'teden. Na njej so obravnavali prva dva člena z dobro voljo in stvamo-. Prvi člen predpisuje javne naloge radijske družbe, druga pa, da naj država zagotovi neodvisnost tej družbi in njenim nameščencem, kateirfm ne bi bito treba dajati odgovora tej ali oni politični osebnosti ali organizaciji.
A že pri obravnavi prvega člena so se pokazala različna naziranja med poslanskimi zastopniki OeVP in SPOe; prvi so izrazili mnenje, naj Radio obdrži tudi v bodoče obliko ,.družbe z omejenim jamstvom", medtem ko so socialistični poslanci predlagali, naj postane „javnopravna ustanova". Tudi pri drugem členu so bila mnenja deljena. Naslednja seja tega pododbora je določena za ta četrtek. Na njo je M povabljen 'tudi otpolnomočeni zastopnik izvedenega 'ljudskega glasovanja in dva zastopnika predsedstva Avstrijske .radijske družbe.
NOV NAPAD MOSKOVSKE »PRAVDE"
Študijska skupina 30 avstrijskih državnih poslancev (iz vseh treh strank, zastopanih v vladi) je te dni odšlo v Bruselj, da upositavi stike s centralo Evropske gospodarske skupnosti (EGS == EWG) in prouči njene naprave. Kajti Avstrija še vedno namerava zaradi -svojega izjemnega oziroma posebnega stanja med državami EFTA-skupnosti doseči nekako asociacijo (pridružitev) k EGS, ker ji to nalaga njen gospodarski položaj.
Osrednje glasilo sovjetske komunistične stranke »Pravda" je v tej zvezi in z ozirom na neki intervju, ki ga je dal zvezni kancler dr. Klaus hamburškemu dnevniku „Die Welit“ v zadevi Avstrije in EGS, ponovno napadlo to avstrijsko namero. »Pravda" piše, da Sovjetska zveza odločno vztraja na tem, da ostane neokrnjen čl. 4 avstrijske državne 'pogodbe, ki prepoveduje Avstriji kakršno koli povezavo z »nemškim imperializmom", in nadaljuje s trditvijo, d-a bi nevtralnost Avstrije v .slučaju njenega pristopa k EGS postala le še gola forma!-nosit in bi njena politika prišla .pod neposredni diktat onih temnih sil, ki so že ponovno cele države v Evropi, med njimi tudi Avstrijo, pahnili v prepad nacionalnih vojnih katastrof.
Trditve »Pravde" stoje bolj na šibkih nogah, kajti Avstrija vendar ne namerava pristopiti k EGS, temveč doseči le nekako gospodarsko (trgovinsko) pridružitev brez vsakršnih drugih obveznosti. ■ Zanimivo je tudi to, da Sovjeti le v Zahodni Nemčiji vidijo »imperializem, kapitalizem in nacizem", medtem ko Vzhodno Nemčijo ljubkujejo na vse pretege in jo hvalijo. Saj vendar ves objektivni svet ve.
SLOVENCI
doma in po sneta
Spominski plošči Andreju Gabrščku in dr. A. Gregorčiču
Sledeč davnim željam goriških Slovencev, da w ohrani časten spomin dveh zaslužnih mož A n -dre j a Gabrščka in dr. Antona Gre g o r i č a, je bilo namenjeno njima že v minuli jeseni postaviti in odkriti spominsko ploščo, in sicer prvemu v Kobaridu, drugemu pa na Vršnem.
Upravičeni razlogi* zlasti letošnja proslava 120-ietnice rojstva pesnika Simona Gregorčiča v Koba ridu in drugi zadržki, čeravno je v ta čas vpadla stoletnica rojstva Andreja Gabrščka — rojen 25. 11. 1864 — so narekovali preložitev odkritja spomin skih plošč na pozno pomlad letos.
Zanamcem, v prvi vrsti mladini, so potrebna vidna znamenja, ki naj jili opominjajo, da smo imeli v nedavni preteklosti Slovenci tudi na Goriškem prveboritelje na vseh področjih javnega življenja. Treba je vedeti, da sta na torišču teh bojev na Goriškem stala: Andrej Gabršček, nacio naini revolucionar, tiskar, založnik, časnikar in urednik ter dr. Anton Gregorčič, državm-deželni poslanec, graditelj šolskih domov, slovenske gimnazije, ustanovitelj zadrug, posojilnic, in knjižnih, podjetij.
Nekdanji goriški študentje pripravljajo to lepo slavje. Prispevke zbira še njihov odbor za postavitev spominskih plošč Andreju Gabrščku in dr. Antonu Gregorčiču.
80-Ietmea učitelja Pavla Lavriča
i>ne 7. januarja je dopolnil 80 let plodovitega življenja Pavel Lavrič, šolski upravitelj v pokoju, sedaj bivajoč v Ljubljani. Doma na Čatežu pod Za plazom na Dolenjskem, je po mali gimnaziji v Novem mestu, dovršil učiteljišče v Ljubljani. Ko: učitelj v Kovorju pri Tržiču je učil sedanjega ljub Ijanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika. Tam v. je tudi poročil in z družino preselil v Ljub Ijano na Prule, kjer je bil šolski upravitelj dolgo vrsto let.
V zakonu se mu je rodilo 12 otrok, od katerih danes živi še osem. Z dobro krščansko vzgojo je dal svojim otrokom veliko podlago za življenje. Jubilant je bii vedno zaveden katolik. Bil je član katoliškega učiteljskega društva »Slomšek”.
Dva od njegovih sinov sta postala duhovnika: eden dela ined izseljenci v Franciji, drugi je kaplan v Kranju. Tretji bi postai frančiškan, če ga ne bi prej pobrala prezgodnja smrt.
Dobremu in vzornemu krščanskemu očetu in katoliškemu vzgojitelju čestitamo in ga stavljamo v zgled našim mladim učiteljem in učiteljiščni-koin.
San Martin v Argentini
Zaključek šolskega leta tečaja škofa dr. Gregorija Rozmana v San Martinu je bil v nedeljo, 6. decembra, na športnem igrišču doma K zaključku se je zbrala vsa šolska mladina s starši in drugimi rojaki. Zaključno akademijo je začel in vodil predsednik krajevnega šolskega odbora prof. Stanko Hafner, ki se je toplo, zahvalil katehetu in učiteljstvu za njihovo požrtvovalno delo, staršem za razumevanje in mladini za veselo sodelovanje. G. katehet Gregor Mali je naslovil na letošnje absolvente tople besede v slovo in jim priporočil, da ostanejo verni, narodno zavedni in pošteni. Sledile so številne točke, ki jih je izvajala mladina: petje, deklamacije, igre. Ob zaključku je prišlo na oder devet učencev in učenk, ki so leten končali tečaj. Izročili so šopek nageljnov voditeljici tečaja gdč. Katici Kovač v zahvalo za njeno delo. Iz njenih rok so nato dobili zaključno izpričevalo. Zastopnik doma g. Smersu pa je vsakemu absolventu oz. absolventk: izročil v spomin na zaključek tečaja knjiga „Kar po domače“. S tem je bila šolska akademija zaključena.
da so tam iljudje iste nemške krvi, duha An preteikloisitii koit na zahodu. Čemu petem torej toliko nepotrebnega grmenja?! Seveda — na zahodu ne sedi komunistični režim v sedlu im to Sovjetom ne gre v račun! (Mimogrede omenjeno: Prav talko smešna, zelo »objektivno im demokratično" je tud! to, da nekatere države — med njimi tudi FNR Jugoslavija — zahtevajo voljno odškodnino, povzročeno med drago svetovno vojno po nemški nacistični drhali, le od Zah. Nemčije, ikot da hi oni ljudje iz sovjetske cone Nemčije med drugo svetovno vojno doma le rake križem držali ali kot da bi se celo boirillii na strani zaveznikov! Pač dvojna mera in dvojina morala komunizma, 'M smo je že vsa leta vajeni, katere ,pa na žalost nekateri — med njimi celo nekaj vidnih za-padn h ipalifilkov — še do danes niso prav spoznali!)
Na papeža meče krivdo
Odkar so igrali na newyorškem Broadwayu „The D;puty = „Namestnik”, se tod veliko piše o njem. AD, Cleveland, Ohio, Združene države Amerike
„Nameisitin:Jk“ (misli namreč papeža kot Kirialiascvegia tnaimesitniBca na zemlji) je gle-dalVC&a igra, ki jo je napisal nemški protestant Hochhuth.
Giarmo vllogo iigra namlršljein italijanski jezuit Ricardo Fontana, fci je oib Hitlerjevem času papežev nuncij v Berljnu. Tam izve, kako kruto Hltilenjev režim mod Jude. MiiGlleč, da mora katoliška Cerkev ta gnozodeijotva cib-soidUi, potuje v Rim. da bi papeža o tam prepričali. Pij XII. mu sicer reče, da je ta morija nečloveška in vse icbsodibe vredna, da pa mu politični in di-pliomabski CEiiri svetujejo trenutno o tem imoičaitii. Fontana papežu cnoretka in mu celo vrže v -obraz: „Bo@ Cerkve ne bo zapustili, čeprav se je papež svojim dolžnostim izneverili.“ Nato si pripne na taiar še-sfcenoferako judovsko zvezdo in se z njo rme v Nemčijo, da bi se Hitlerju postavil po robu, pa ga Gestapo zapre in pošlje v koncentracijsko tabiorišče, kjer umre kot mučenec.
Papež zanemaril svojo dolžnost?
Ker je dejanje močno, deila v ljudeh, ki zgodovinske resnice ne pozmajio, vtis, da je oatpež res zanemarili svojo doilžmoislt. Namen igre je očividan: predstaviti papeža R'ja XII. kot soioidgovomnaga za nečloveški polncli Judov, ker ni javno in naravnost obsodili tega nečloveškega početja.
'Današnja ameriška mladina je zelo močno oddaljena od 'tistih časov, ko se je vse :o godilo, saj še večina takrat živečih Ame-niikancev ni poznala dejiaimskeiga. Sitaniia, ker -s e je vse to dogajalo daleč od amertišikega kcinitfinemita. Povrhu je clbveščevalna Služ-ba lUkaj večinoma v judovskih in protestantskih rolkah lin seveda novice temu primemo pobarvane. Da m tako Judje kot protasitam-ii tod širili ogabne laži o ikatolliški Cerkvi, iahko vtidiiimo iz gtobolko zasidranih predsodkov proti paipeStvu v večini tukajlšnjdh drugovercev, ki jih je komaj sedanjli’’ cerkveni zlbor nekolliiiko omajali.
Nekaj se vedno prime
Po laiškam časopilsju, radiu in televiziji piijiuslkaijo 'take zmote med katoličane. Da sem se spravili nad tole pisanje, mi je dal povod 'razgovor z možem, fci ga celo med :ednom večkrat vidim v cerkvi, pa mi je o „Namastniifeu“ dejali: „Veste, nekaj že mora bilti res na (Stvari, kar 'tako dz nič se :ake -igre ne ustvarjajo.“ Cilsto po Voltairo-' em navodilu: „Lažd, laži, kar le moreš1 Nekaj se vedno prime."
Tako- je tudi s to igro to zlasti s filmom. Čeprav je vsa zgodba izmišljena to podoba oapeža Pija XII. zgodovinsko potvorjena, pusti v vsakem, fci film gleda alii knjigo bere, pa ni o dogodkih med vojno dobro poučen, vsaj dvom, češ da papež morda le ni sitoril svoje dolžnosti, če ga že popolnoma ne prepriča o njegovi krivdi.
Da je Hitler Jude nečloveško preganjal ■ n morili, vsi vemo., čeprav na naši zemlji :ega nismo doživeli, iker na Slovenskem Judov ni Mo. V Zemunu sem pa sam videl, kako so Nemci v tiisbi ostri zimi 1941-42 -Z velesejmskih lop, ki so toiele vsa okna razbita od bombardiranja, pa -so vanje natnpaffi Jude, katere so polovili po Hrvaškem to po Beogradu, zjutraj nosili Jude zmrznjene, trde 'kot hlode, ter jih metali na itovomjake. Grozen pogled.
Tudi drugi narodi so trpeli
Kljub -temu me nekaj v zvezi s to judovsko tragedijo neprijetno gane, namreč dejstvo, da bi Judje zdaj radi ustvarili vtis, kot da so samo oni trpeli pod Hitlerjem. Kaj pa naši Korošci, Gorenjci to Š’ajerci? Pa Srbi, Poljaki, Ukrajinci in ostali Slovani? Še mene so nacisti hoteli poslati v Dachau s skupino pisatelja Emila Navin-ška, Vančija Vrabla to drugih, ki so vsi izginili brez sledu, pa sem se rešil z begom. Koliko Slovencev je tam izgubilo življenje! Danes bi pa Judje radi veljali za edine žrtve Hitlerjevega nacizma. Ze Eichman-nov proces je zasledoval ta cilj, Hochhu-'.ov ..Namestnik" pa zopet hoče pozornost svetovne javnosti obrniti samo na trpeče Jude to povrhu še papeža narediti za sokrivega te nečloveške morije.
Pij XII. je preganjanje Judov obsojal in tem pomagal, kjer je mogel
Kakšno je bilo zadržanje sv. očeta Pija XII. do trpečih Judov? Od samega začetka
ga je obsojal, čeprav ne v slovesni obliki, ter Judom pomagal, kar je le mogel. V vatikanskem arhivu so kopije pisem in brzojavk raznim nuncijem to škofom, kjer jim naroča, naj 'Stavijo vse moči, da Judom pomagajo. Prav tako so tam pisma raznih judovskih skupin, bi se papežu zahvaljujejo za prejeto pomoč. Vatikanska država, rimski samostani, poidzemski rovi r.mskih katakomb to papeževa poletna rezidenca v Castel Gandolfu so bili med vojsko poliral Judov, ki so si s skrivanjem reševali! življenje. Ker je bilo treba te ljudi tudi hraniti, si lahko mislimo, kakšne žrtve je papež prinašal za nje.
Ko sam M v katakombah v Rimu, sem se sprijateljil z nekdanjim rimskim Velikim Rab nem Zollijem, ki je z vso družino prestopil! v katoliško Cerkev iz hvaležnosti do sv. očeta Pija XII., ki je njega to tisoče Judov skrival med vojno, da jim je rešil življenje. Pogosto je prihajali h katakombam in nam pripovedoval pretrasujoče dogodke o papeževem prizadevanju Judom pomagati.
Najbolj sem si zapomnil tole: Kmalu potem, ko iso Nemci po Italijanski kapitulaciji leta 1943 zasedli Rim, so ga poklicali iin mu naročili, da jim mora judovska srenja do doHočeinega rolka izročiti en milijon lir in 50 kilogramov zilaita. če ne, bodo njihovi voditelji delno postreljeni, delno pa poislani v koncentracijska taborišča. Judje iso začelli zbirati denar in zlato. Dočim so denar nabrali, zlata niso mogli spraviti dovolj Skupaj. V obupu so se obrnili na P-ja XII., fci je dal preliti nekaj svetih posod, da je dopolnili količino zlata, ki so ga Nemci zahtevali od Judov.
Reševanje Judov na Hrvaškem
Sam sem med vojno nemajhnemu številu hrvaškh Judov posredoval zvezo z Vatikanom, da so sl tako rešili življenje. Ko sem nosil pomoč slovenskim pregnancem v Srbijo, sem se spotoma ustavljal tudi med našimi ljudmi po Hrvaškem, zlasti med pregnano duhovš-čino. Ker sam sboro vsak mesec potoval v Rim, sita me zagrebški nadškof Stepinac in papežev odposlanec pri hrvaških škofih opat Marcone prosila, naj bi v Vatikanu poizvedel, če imajo možnost spraviti nekaj Judov s Hrvaškega v inozemstvo. Obrnil sem se na msgr. Montini-ja, 'sedanjega sv. očeta, ki me je napotil h generalnemu ekonomu očetov palottocev patru Webru. Ta mi je dejal, naj jih pripeljem v Italijo in po možnosti pustim kje v Gcrnijli Italiji, ker je bil Rim že prenapolnjen z Judi. Dal mi je nekaj naslovov raznih samostanov, kamor jih bodo sprejeli, dokler jim ne poskrbi potnih listov. Lepo 'števJlo se jih je tako rešilo. Vsega tega 'ti gospodje gotovo niso delali na svojo roko”, marveč po papeževem naročilu to z njegovim denarjem.
Kljub vsemu ostane vedno res, da Pij XII. ni obsodili judovskega pokola tako slovesno, kakor je njegov prednik z okrožnico „Ncm albbiam bisogno" (Ni nam treba) zavrnili zmote Italijanskega fašizma, z „Mit brennemdar Sorge" (S pekočo zaskrbljenostjo) kršenje človeških pravic po nemškem nacizmu in z „Divini Redemptoris" (Božjega Odrešenika) nečloveško početje brezbožnega komunizma. Zakaj ne? Zato ne, da ne bi Hitlerja še bolj razkačil to se ta ne bi še huje maščeval tako nad Judi kolt nad katoličani.
Manjše zlo
Zalim poudariti, da Pij XII. niti proti klanju katoličanov po nemških nacistih ni slovesno protestiral, zakaj ga delati odgovornega samo za Jude, češ da je te zanemaril, ko pa je vendar ista mera za vse? Namen je jasen: Povzdigniti Jude v mučeniški narod. Saj jim tega nihče ne odreka, le to 'enostransko 'poudarjanje judovskega trpljenja to nezanimanje za vse, kar so pretrpeli drugi narodi, zlasti slovanski, se mi zdi krivično.
Da Pij XII. ni 'bolj povzdignili glasu proti nacističnim krivicam, je bila posledica prošenj, fci jih je prejemal od več strani, posebno še od škofov iz prizadetih dežel, ki so ga prosili, naj ne nastopa javno proti Hit-ilerju, ker bi ga to utegnilo izzvati še k hujšim protiukrepom. Med njimi je zlasti značilna prošnja poljskega nadškofa Adama Sapiehe iz Krakowa iz leta 1942.
Predsedstvo judovske skupnosti v Brook-lynu, največje v Združenih državah, saj
šteje nad en milijon članov, je v zvezi s tem Izjavilo sledeče: „Nešteto dokazov limamo, da so tako judovske kakor neju-dovske osebnosti ponovno prosile papeža naj se nikar ne spušča s Hitlerjem v odprt boj, fceir bi to izzvalo še hujše represalije."
Nemci niso izbirali žrtev
Da Hitlerjevi Nemci niso vpoštevali nobenega prava, marveč so kruto kiali na levo in desno, kadar so se hoteili maščevati, je marsikak Slovenec tudi sam doživel. Jaz, na primer, sem v Kruševcu iz zvonika gledal, kako so Nemci streljali Srbe — tudi par Slovencev je bilo med njimi — in jih v 3 dneh 'positreliili nad 3500. Kar po mestu to okoliških vaseh so jih lovili to postavljali na morišče nekako po 100 hkrati ter s strojnicami kosili.
Zalo poučno je primerjati, kakšno je bilo takrat zadržanje drugih državnikov do preganjanih Judov. Judovski publicist Har-ry Golden navaja v tej zvezi v „Our Sun-day Vilislilto,r“-iju te-le tri značilne dogodke:
Zavezniki so bili glede Judov previdni
1.	Hitler je zaveznikom sporočil, da je pripravljen izročiti 70.000 bolgarskih Judov, če jllh hočejo sprejeti. 27. marca 1943 je bil v Washingbonu sestanek, na katerem ■je britanski zunanji minister Anithiony Eden dobesedno izjavil: „Vprašanje Judov v Evropi je zelo težko to biti moramo kaj previdno, predno pristanemo na sprejem bolgarskih Judov. 'Če to naredimo, bodo Judje po svetu pričakovali, da isto storimo tudi z onimi na Folijskem in v Nemčija, to Hitler mam bo 'Stavili še več takih ponudb."
2.	Državno tajništvo v MVashimgbonu hrani dokument, iz katerega je razvidno, da je Hitler po švicarskem poslaništvu v Benltou pomudil zamenjavo 5000 judovskih otrok iz fcomeentraciijslkih taborišč za prav toliko interniranih nemških civilllisibOv, pa jo je Chur-ohiHi odklenil, češ da ..judovski odtroci niso državljanu Britanske skupnosti".
3.	Madžarski Jud Joel Brand je med voljno pustil doma svojo ženo kot talca, sam pa šel v Eichmamnovem imenu zaveznikom ponujat 100.000 Judov za 10.000 tovomja-fcov (tmcfcs). Lord Moyne, britanski Visoki 'komisar za Srednji vzhod, je ob tej ponudbi vzkliknil: „Kaj, za božjo volijo, pa naj počnemo s 100.000 Judi?"
Jude bi lahko rešili
Ko GoBden navaja te slučaje, dodaja: „Omenijam to zato, da pokažem, da b> Hochhuth lahko izbral bolj dramatične prizore, fci iso zgodovinsko dokazani, če je že hotel komu naprtiti krivdo zaradi opustitve. Roosevelt, Churchilli, Eden to Moyne bi dejansko lahko bilH rešili Jude, pa juh niso hoteli, medtem, ko je zelo dvomljivo, če bi papeževa beseda kaj zalegla. Dejstvo je, da, ko je leta 1942 papež povzdignil svoj glas, so nacisti v Nemčiji, v Avstriji, na Poljskem to v Franciji pobili nad 3000 katoliških duhovnikov, zaprli katoliške šole in zatrli katoliški tisk."
Čemu dolžiti papeža?
Tako piše Jud Harry Golden. Potem se pa vpraša: „Al!i Hochhuth za te stvari ni vedel?", to odgovarja: „Kako da ne? Saj je vse to vendar v aktih numberškega sodi-
ICcatUe,	it&stL
DR. ALBERT SCHWEITZER — 90-LETNIK
14. januarja je praznoval svojo 90-letnico rojstva dr. Albert Schvveitzer, slavni zdravnik iz džungle v Lambarene v Afriki. Schvveitzer, kulturni filozof, teolog, tropski zdravnik, glasbeni pisatelj, genialni igralec na orgle in Nobelov nagrajenec, se je ves zapisal službi zamorskemu ljudstvu v Afriki. Od leta 1925 pa do danes je ta genialni zdravnik, človekoljub pomagal več kot 60.000 Afričanom.
In ravno za svoj 90. rojstni dan je prejel nagrado Ervvin- von Steinbachove ustanove v znesku 3000 nemških mark. S to nagrado odlikuje ta ustanova osebnosti, ki so si pridobile posebne zasluge za nemški kulturni svet v Alzaciji in Lotaringlji. Ervvin- von Steinbachova ustanova ima ime po znamenitem graditelju straBburške samostanske cerkve, ki so jo gradili od leta 1240 pa do 1318.
800-LETNICA DUNAJSKE UNIVERZE
Eden najpomembnejših kulturnih dO: goidkov letošnjega lata v Avstrijli bo gotovo praznovanje 600-tebnilce dunajske univerze. častitljiva aCma mater Rudolphlna je oživila za to slavnostno priliko lasten tiskovni referat. Ta referat že razpošilja poučno to ilično ilustrirano brošuro, ki jo je 'sestavil arhivar dunajske univerze dr. Gali.
SALZBURG UPRIZARJA „LUIZO MILLER"
Predsednik salzburških Slavnostnih iger. dvomi svetnik dr. Bernard Panmgaritner pripravila v salzburškem Deželnem gledališču eper Verdijevo opero „Luizo Miller", ki ijo je na novo predelal. Scenarij je v rokah Bruna Galleeta. Premiera opere bo 6. marca. Kakor poroča upravnik gledališča dr. Herterrioh bo naslednja operna premiera Mozartova ..Čarobna piščal", to sicer jo bodo uprizorili, 28. januarja, v režiji Andreja Dlahla. S to opero bo šlo salzburško Dežetao gledaHilšče gostovat tudi v Španijo, v Barcelono.
GULDA V AMERIŠKI TELEVIZIJI
Avstrijski pianist Friedrich Gulda je dobili povabilo, naj bi sodeloval v znani ameriški Meviziiljska oddaji „Tooinght Show" V teh oddajah nastopajo na televizijskem ekranu najzanimivejše to najpomembnejše osebnosti ameriškega glasbenega življenja Razlog za povabilo Friedricha Gulde je bil njegov uspeh za časa dunajskih slavnostnih tednov lani, ko je igral z Eurojazz orkestrom to ga posneli na ploščo, ki so jo pred kratkim izdali v Združenih državah Amerike.
•	Umrl je Otto Benesch, dolgoletni ravnatelj znane dunajske grafične zbirke Albertine in univerzitetni profesor za umetnostno zgodovino. Benesch je bil umetnostni zgodovinar svetovnega slovesa. V času nacističnega režima je bil emigrant v Angliji in Združenih držav Amerike, kjer je predaval na raznih univerzah. Veljal je za izrednega poznavalca Rembrandta.
•	Umrl je nemški igralec in režisei Ernst Ginsbcrg. ki je 1933. leta emigriral v Švico.
•	Žvižganje in kričanje je spremljalo nastop mlade nemške pevke Anje S i 1 j e v pariški operi, ko je v stripte-asovskem oblačilu stopila pred občinstvo Pela je namreč naslovno vlogo Salome v istoimenski operi Richarda Straussa. Pariški tisk je menil, da domislek režiserja Wielanda Wagnerja »ni posebno izviren« kajti Anja Silje je protežirana pevka na Wagnerjevih festivalih v Bayreuthu.
® Slavni violinist Y e h u d i M e n u h i n daje po londonski televiziji pouk v goslanju Njegove oddaje trajajo po 25 minut.
išča." — „če pa je vedel, zakaj tega materiala ni uporabil? Zakaj se je spravil prav nad papeža?" Na to vprašanje ne ve odgovora. Morda bi ga pa našli v listu „Ti-mes“ z dne 1. nov. 1963, kjer je zapisano, da je bili Hochhuth svojčas član ..Hitlerjeve mladine", zdaj je pa fiilokomuniist. S tem, da dela papeža za soodgovornega nečloveškega klanja, skuša zmanjšati Hitlerjevo krivdo,, hkrati pa oblatiti Kristusovega namestnika na zemlji.
Naj bo že kakoirkoCS, mi vemo, kaj je naša dolžnost. Papež je oče nas vseh, božja 'zapoved se pa glasi: ..Spoštuj očeta!"
Rev. dr. Franc Blatnik, SDB.
Lefno poročijo
celovškega prosvetnega društva
V letu 1964 je bilo osem rednih sej. Med dvoma scpaima pa so b';'H še kratki iintorma-tivni pogovori. Na sejali se je pripravljalo za (pncavetne večere, ki so bli šit-rje. Pri seji nato se je napravila poaprava prosvetnega večera in poslušala kritika.
Vsak društveni večer je imel dva dela. Prvi del je bili izobraževalen, drugi pa' družaben. V Slikah smo videlli naše prve maturante na maturitetnem potovanju po Jugoslaviji.
G.	dr. Mikula pa je pokazal čudovitosti Avstralije in življenje tam živečih slovenskih izseljencev.
Tudi! 550-letnice zadnjega ustoličenja v Slovenskem jeziku smo se spomnili. Vse letošnje dogodke amo doživeli še enkrat v slikah na zadnjem večeru. Po predavanjih smo malo pokramljali in veselo zapeli. Počutili sme se res kot doma, kadar sanjamo o mladih letih.
Naša tajnica P. Kotnik je hudo zbolela in -ni mogla več vršiti svojih poslov. Do pri-vzetve novega tajnika g. M. Partla je vodil zapisnik dr. Vračko, ki je tudi zbolel in šel v bolnico na operacijo. V jeseni pa je šel tudi Partl, da odsluži svoj vojaški rok. Do prevzema novega tajnika vodi tajniške posle podpredsednik.
(Dolgo smo pripravljali igro „Kam iz zadreg." Igro bi že davno morali uprizoriti v KalpTmgovi dvorani, če ne bi bila igralska skupina z obolenjem omenjenih oseb tako hudo prizadeta. Na zadnji seji pa sme sklenili, da bo igra le prišla na oder za pust 1965. Rok še ni določen.
Več uspeha smo imeli s knjižnico. S pomočjo Mohorjeve družbe in drugih se je iknjižnica znova lepo uredila. Sestra Lam-iberta je pripravljena, da vsakemu .postreže in vsak čas omogoča izposoje vanje društvenih knjig. Predvidena je majhna iaposo-jevalnina, da se knjižnica še izboljša.
Vse bralce opozarjam, naj povedo to tudi drugim, da imajo pri nas možnost izposojanja dobrih in modernih knjig.
Prosim, pridite in si izberite knjigo!
Odbor
DOBRLA VES
Zaključek ipleisineiga tečaja bo v nedeljo, dne 24. januarja 1965 Ob 4. uri popoldan, v prostorih hotella Rutar.
■Po končanem sporedu bo prosta zabava.
CELOVEC (t Franc Hartmann)
V Celovcu je dne 2. januarja umrl g. Franc Hartmann, svetnik v pokoju, v 73. jletu starosti!. Rajni je oče g. Helmuta Hart-manna, vsem poznanega in spoštovanega vodje iSilcivensikega oddelka celovškega radia.
Pokojni je bil tudi žrtev voljnih razmer in krivičnega sovraštva, ko je bili izseljen iz svoje domovine im je tukaj dobil svoj drugi dem. Prav zadovoljimo je živel s svojo pridno in skrbno ženo, M mu je v vseh življerijidkiih težavah, zlasti pa v dolgotrajni težki bollazni, zvesto stala ob strani. Bill je skromen, ni sčlM v javnost, bili je srečen v družini, zadnja leta pa je bil itak bolan. Sedaj ga je .smrt odrešila težkega trpljenja.
Pogreb je bil v četrtek, 7. januarja, na po-ikopalčšču Annabichil. Pogrebne obrede je .opravil Ikoins. svetnik č. g. Johann Schned-der, žuipfriilk Sv. Lovrenca, Ob asistenci č. g. Vinka Zaletela. V lepem nagrobnem govoru je pokazal rajnega kot zvestega moža, zvestega očeta, zvestega uradnika m zvestega isfjužaibnlka, ki je odšel h Gospodu po** plačilo. Pogreba so se udeležili mnogi znanci piclkdijinaga in Helmutovi službeni tovariši in znanci iin več slovanskih duhovnikov, med njimi tudi mili. g. kanonik Aleš Zechner.
Žalujočim velja tudi naše iskreno sožalje.
RADIŠE
(Pogled nazaj v leto 1964)
V minulem letu se je rodilo iz našega kralja v Celovcu sedem novih faranov, in sicer 4 deklice in 3 dečki. Krščenih je bilo v domači farni cerkvi 6 otrok. En krst smo Imeli celo pri sveti velikonočni liturgiji v Veliki noči. Da bi rastld vsi v božji milosti, v zdravo iln zavedno narodno družino.
Zanimivo je, da lani ni bilo v naši fari nobene poroke.
Smrt pa nas je obiskala samo dvakrat. V januarju preteklega leta je smrt rešila bolezni in. težke starosti delavca Janeza Bevca
Dobrega prijatelja ni več
v Mihael Valentin
V soboto, 9. januarja, je na Strugi preminil 64-letni mož, (ki je vse življenje služil Bogu, narodu in svoji družini in je kot tak bil nam vsem svetel vzor. To je bil Mihael Valentin.
Bil je zelo podjeten. Blizu dravskega mosta je postavil hidravlično stiskalnico za sadje. Od svojega očeta Šimama je prevzel slikarsko im pleslkansko podjetje in ga močno razširil: Sezidal je veliko delavnico in otvoinil prodajalno v Borovljah, da je to podjetje eno največjilh, ki točasmo zaposluje cikclli 25 delavcev im slovi po svoijii solidnosti po vsem Rožu im daleč naokrog. Še potem, ko je zaradi sladkorne bolezni oddal podjetje sinu, je še do zadnjega .sodelovali.
Od mladih let že se je odlikoval v zavednosti im ljubezni do slovenskega naroda. Bill je navdušen član isvoječasmega tamibu-raškega zbora, bil je duša 'igralcev, ki so po prvi vojni v podljuibeljisikSm delavskem domu uprizarjali igre. Nad vse je ljubil petje. Kot pevec je sodelovali v pevskem in cerkvenem zboru dolga leta in še zdaj je vsako nedeljo s svojim glasom krepil cerkveno ljudsko petje. Svoje narodnosti ni nikoli skrival ali zatajili, pač pa se vselej zavzemali za naše pravice. Rad je naročal in bral Slovenske liste, dokler mu niso opešale oči.
Globoko veren je vedno .spolnjeval svoje verske dolžnosti. Letošnje novo leto je pri-
čel s iprejemcm sv. zakramentov in še na praznik 6. januarja je prepeval Bogu slavo. Nekaj posebno značilnega je bila njegova ljubezen im zaupanje do Marije. Najrajši je peli Marijine pesmi im je bili vselej pri tem do solz ginjen. Vsa leta je bil član cerkvenega sveta im je kot tak požrtvovalno skrbel za cerkev. Koliko je brezplačno storil za njo, je zapisano v zlati knjigi zaslu-žemja. Zelo je spoštoval duhovnišk: stan. Med drugo vojno se je kot vojak seznanil z dvema bogoSlovcema-vojakoma in jima je bil kot novomašniikoma duhovni oče in podpornik.
Njegov značaj je dičiila izredna dobrosrčnost. Kjerkoli je mogel komu pomagati ali ustreči, je pokazal svoje dobro srce. Zato je bil njegov dom splošno znan po prijaznosti in gostoljubnosti.
Ni čudno, da je tega vzornega in blagega moža vse spoštovalo in ljubilo. To je pokazal tudi njegov pogreb v ponedeljek, 11. januarja, ko ga je na zadnji poti od doma v cerkev im na pokopališče spremljala v dolgem sprevodu ogromna množica žalujočih, enajst duhovnikov, med njimi vsi živeči sedanji in bivši kapelski dušni pastirji.
Ob odprtem grobu se je od njega poslovil is 'kratkim, pa jedrnatim govorom domači župnik č. g. Pavel Kanauf, ki je posebno poudarili pokojnikovo živo vero rim srčno ljubezen im dobrotljivost. Pevci so mu kakor že prej ob slovesu od doma im v cerkvi tudi tu zapeli žaliastiiniko in Marijino pesem. Načelnik požarne hrambe pa se mu .je s polaganjem venca zahvali za požrtvovalno vodstvo- in sodelovanje pri tej organizaciji.
Megleno turobno vreme se je ob pogrebu ujemalo z našo žalostjo, da nas je zapustil tako značajen mož, vendar smo imeli občutek, da je M pogreb za pokojnika zmagoslavje. Tek življenja je končal. Blagor njim, ki v Gospodu umrjejo... počivajo cd svojega truda im njih dobra dela jim sledijo.
Bog nam daj še več takih mož, kakor je bil Mihej Valentin! Slava njegovemu spominu!
v 72-letu starosti. Bil je znan kot priden in pošten delavec. Pred leti ga je zadela delna kap, da je bil na pot hrom. Tako je bila smrt zanj edina rešiteljica in mu je s tem -prikrajšala trpljenje na zemlji.
Ob koncu junija pa je prav tako rešila smrt zdelano in izčrpano staro mamo Marijo Wrul:ch, pd. Culehnerjevo, v 83-letu starosti. Marija Wrulich je bila skromna, ponižna, resna in zavedna slovanska žena. V 12 letih zakona se ji je rodilo devet otrok. Tri je so umrli v otroški dobi. Ko je leta 1919 razsajala bolezen griža, ji je ugrabila ljubljenega družinskega očeta Martina.
Tako je ostala sama s šestimi otroki. Ko je bilo najstarejšamu sinu Širnemu 12 let, ki je danes gospodar na domačiji in pevovodja radiških pevcev, je bilo najmlajšemu komaj eno leto. Z izredno pridnostjo in vztrajnostjo je preživela številno družino in jo vzgojila v zavedne in verne člane naše narodne družine.
Dva sina pa ji je ugrabila zadnja strahovita vojna, najmlajšega Franceta in Janka, ki so ga vzeli iz 5. letnika bogoslovja, ki je bil torej tik pred dosego cilja, da bi bil duhovnik svojemu ljudstvu. Naj ji Vsemogočni poplača rij eno veliko žrtev njenega zglednega življenja.
Tudi zidali smo v minulem letu mnogo. Na Lipici, odkoder je krasen razgled na naše glavno mesto Celovec in Vrbsko jezero!, zidajo sedaj na nekdanjem Šintlarje-vem gruntu. Menda hočejo postaviti tam hišice predvsem tisti, ki si želijo ljubega miru im svežega zraka. Preteklo leto so naredili ti novi naseljenci tudi nov vodovod.
Pa tudi domači niso zaostajali. V Ve-rovcah si je mladi Pridevnik — Pisjak postavili enonadstropno novo hišo, ki bo res dostojen dom tej gospodarsko eni najlepših kmetij radiške občine.
V Zgornjih Rutah je pred leti kupil, od pd. Oraževe družine, en hektar zemlje dr.
Janeisichtitz, primarij deželnih starostnih domov v Celovcu. Je to najvišji vrh Radiš. Od tu je krasen pogled na Karavanke in Rožno dolino in del lepe Podjune. Tukaj si je že zgoraj omenjeni gospod doktor zgradil krasno moderno hišo - vilo. Gradnja te vile je bila združena z mnogimi težavami. Napeljati je moral od spodaj vodo, urediti pot za dovoz stavbnega materiala in podobno.
S trudom in znojem si je postavil krasno, moderno vilo, kjer je v prostem času sam z družino pridno pomaga! z lastnimi rokami. Zanimivo je zabeležiti, da je to stavbi-šče, t. j. dr. Janeschitza obiskal sam naš državmi predsednik dr. Adolf Scharf — v spremstvu deželnega glavarja Ferdinanda Wedemiga — dne 10. oktobra 1963. Takega obiska seve nismo pričakovali in ga bomo težko doživeli.
Omeniti moramo, da ima naša gorska občina razmeroma še kar dosti dobre poti, za kar moramo biti našim občinskim možem in županu hvaležni, ter jim želimo tudi mnogo uspehov za procvit naše občine v novem letu 1965.
SODRA2EVA — VELINJA VES (Zadnja pot t Pavla Krušica)
Na prvo nedeljo v novem letu nas je presenetila žalostna-vest, da so odšli pd. Zlaj-hairjev oče, Pavel Krušic na Sodraževi v večnost. Še nedeljo pred Božičem so bili v BTjčovsu pri sv. maši mn sprejeli svete zakramente. Bog jim je nakloni! visoko starost 82 let, v katerih so preživeli mairslka-teiro bridkost in preizkušnjo.
Pokojni ŽJlaijbarjev oče so bili svoji družini dober oče. Z veliko 'ljubeznijo so skrbeli za svojo družino najprej pri pd. Nar-itiču v Velinji vesi in potem pri žilajharju na Sodraževi. Bili -so v prvi svetovni vojni, liz Ikatere so se srečno vrniti. V drugi svetovni vojni jim je umrl sin Hanzi, ki poči-
Naše prireditve-------------
Vabilo
Slovansko prosvetno društvo „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu vas vse prav lepo vabi na veseloigro
»PRIČARANI ŽENIN",
ki bo v nedeljo, 24. januarja 1965, ob pol 3. uri pcpcune pni Ligu v Razazah.
»Oder mladje« — skupina študentov vabi na veselo prireditev, ki bo v nedeljo, 24. januarja, ob pol treh popoldne v Šmihelu v Podjuni pri Scherzerju in ob pol 8. uri zvečer pri Šoštarju v Globasnici.
Na sporedu je komedija znanega francoskega pisatelja J. B. Moliera.
»SCAPINOVE ZVIJAČE«
Študentje vas pričakujemo!
Farna mladina v Žitairi vesa vabi na igre »RAZVALINA ŽIVLJENJA", ki jo priredi v nedeljo, 24. jan. 1965, ob po! 3. uri popoldne v Št. Primožu pri Voglu.
K tej prireditvi vas iskreno vabi Farna mladina Žitaira ves.
va že dvajset let v blagoslovljeni zemlji v Vejim)! vesli. Morali .so še doživeti bridke preizkušnjo pregnanstva v tujino. Toda močnejše kot nasilje je bito njih zaupanje in v močmi veri so aiskalHi tolažbe, dokler se mibo zapet vrniti na svoj ljubljeni dom.
V	svoj-em žiVlijiSiriju iso bili veren in prepričan kriotjan. Vsakemu -so dajali lep vzgled krščanskega očeta im gospodarja. Radi .so prihajalM k sv. maši, im ko sc jtm v zadnjih letih že moči pešale, -so doma veliko molili. Veselega značaja so bili kot doligolletai okrajni lovec zelo povezami z naravo. Lani -so imeli še v ožjem družinskem krogu redki jubilej zlate poroke.
V	torek, 6. januarja se je zbrala na domu žalosti velika množica sorodnikov im znancev, da -spremlja rajnega očeta na njegovi zadnji poiti iln modi za dušni mir pokojnega. Z lepimi žallostimkamii -so s-e potstovifli od' rainega očeta pevci -iz Bilčovsa. Prišli sita tudi obe požarni bramlbi iz Bilčovsa im iz Velliinj-e vesi, da skažeta zadnjo čast člamu-ustan ovniiku.
Žalni kondukt j-e vodi č. g. R. Safran sorodnik pokojnega očeta, ki je daroval sv. mašo zadušmico in opravil pogrebne obrede ob asistenci č. g. župnika J. Stična.
Ker s-e sedaj ravno popravlja farna cerkev v Billčovsu, j-e -bilo pri sv. m-aši darovani za popravo cerkve. Zelo hvalevredne je tudi to, da je več družiti -im obe požarni hrambi darovalo mesto venca' na grob za obnovitev cerkve v Bilčovs-u. To je rajnemu v veliko pomoč, cerkvi pa v korist. Naj bi Bog, v čigar večjo čast bo cerkev ob,-novlj-ema, vsem velikodušnim darovalcem obilo povrnil.
Dragi Zlajharj-ev oče, odpočiijte se v bla-gcajcvljeni domači zemlji od vseh zemeljskih trudov im skrbi ter uživajte pri Srcu Jezusovem Im Marijinem večno srečo.
Vs-em žalujočim zaostalim izrekamo iskreno -sožalje!
IZPOD SONČNEGA TURJA
Ob šestdesetletnici obstoja. slovenskega prosvetnega društva pa Radisah, smo se tudi mi Gorjanci podali tja, da počastimo ta veličastni jubilej.
Pri tem pa ni naša naloga, da bi na drobno in na široko opisovali, kako je bilo tam kajti o proslavi sami smo že brali. Povedati pa moramo le Radišanom, da smo jim s tem ko smo se udeležili njih slavnega praznika vrnili njih obisk. Tudi oni so bili ob priloi-nostih pri nas v Bilčovsu.)
Nepozabne nam ostanejo Radiše, ta prelepi kraj. Saj se moramo samo čuditi, da tam še nimajo velikih hotelov. Sicer pa naj bodo kar potolaženi in veseli, kajti potem je z lepim božjim mirom pri kraju.
Nepozabni nam ostanejo prebivalci Radi-šani. Tam smo videli železno voljo pri starih in mladih, pa naj si je na duhovnem poprišču ali pri ročnem delu. Odkrivati znajo talente in to je še posebno hvale vredno, pa četudi niso visokošolci. Močno hotenje imate za vse, kar je koristno in blago, a tudi trpet: morate vmes, ker se vam postavljajo težke zapreke.
No, sedaj pa nam bodite pozdravljen;. želeč vam vse dobro, ter vam istočasno povemo, da nam ostanete večni prijatelji
Gorjanci.
V,ci nas M jč&cašU&m
ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU (Nove orgle)
Lep, zares praznični dan smo mogli obhajati v naši starodavni farni cerkvi na kvatrno nedeljo, 20. dec. 1964. Blagoslavljale so se namreč in po daljšem molčanju zopet mogočno zapele docela prenovljene, nanovo postavljene, torej takorekoč nove orgle. Že več let so bile v žalostnem stanju in klicale po obnovitvi. Zato smo se v lanskem poletju morali odločiti za to sicer zelo drago, a potrebno delo, ki ga nam je domači orglarski mojster, g. Rudolf Novak, proti prvotnemu pričakovanju dosti hitro izvršil.
Tako smo torej bili tako srečni, da smo mogli še tik pred božičnim praznikom, v nedeljo, 20. decembra obhajati dan blagoslovitve. Mil. g. stolni kanonik Aleš Zechner je po primerni pridigi med slovesno sv. mašo ob asistenci domačega župnika blagoslovil orgle in jih izročil v imenu prevzviš. nad-pastirja fari v uporabo pri božji službi. Srca vernikov so vztrepetala v svetem veselju, ko so nato zadonele po hiši božji blagoslovljene orgle in navdušeno je privrela iz vseh grl ob koncu sv. maše zahvalna pesem.
Še lepše in bolj razveseljivo je bilo to, da je na ta dan toliko faranov kljub slabemu vremenu sledilo pozivu dušnega pastirja in prejelo sv. zakramente v tolikem številu, da je razen g. kanonika še drug izvenfarni spovednik, č. g. dr. Stanko Čegovnik imel v spovednici polno dela skoraj cele tri ure. Bogu bodi hvala, da nam je tudi v tem pogledu bogato blagoslovil dan! Naj bi nove orgle vršile svojo sveto službo v naši farni cerkvi mnogo rodov v čast božjo in v duhovno korist faranov!
SELE
(Samomor)
Friedrich Wilhe!im Seppele, 34-letmi tesar, rojem v Pa tern ionu, je M pred letom zaposlen pni podjetju Ortner v Borovljah, iki ga je pa zaradi izostajanja od dela od-'sCovlUo. Ločen od žene je začel znanje s takratno najemnico Keršejeve gostilne. Ker pa je rad pijančevali, razgrajal in druge .pretepal, si le ni mogel popolnoma naklo-niifci njenega srca. V noči med 8. in 9. januarjem je prišel za njo na Zgornja Kot, a dekle jn njen brat mu nista odprla. Zjutraj so ga našli v drvarnici obešenega s šalom, in sicer še sedečega na tnalu. Orožniki so odredili njegov prevoz v mrtvašnico, odkoder je bil v ponedeljek odpeljan v Bistrico olb Dravi. Eden njegovih domačinov se je izrazili o njem takole: Lahkomiseln v življenju im tak tudi v smrti.
ŠT. VID V PODJUNI
Dne 27. decembra, na Št. Janževo, je naše 'izobraževalno društvo ,,Danica" uprizo-rillio Flinžgarjevo igro „Veriga“. Udeležba je bllla tako obilna, da marsikdo še prostora ni dobil več v dvorani. Obiskovalci so bili le zaradi tega razočarani, ker ni bilo nobenega petja. Pri razmeroma kratki igri bi si pač želeli tudi par pesmi. Naš moški itn mešani zbor slovita vendar preko državne moje. V več mestih so že sodelovali pri koncertih, pred nedavnim tudi v Št Vidu olb Glini. Tako te skromnosti nismo mogli razumeti.
Igro so društveni igralei ponovili v nedeljo, 17. jan. pri tPiuIšnllku v GratoaTji vesi.
SELE — KOT
Kakor že nekaj let zaporedoma so tudi pred preteklim božičem obiskali šolarji naše šole dva IboMka, fci že dalj časa svojega življenja preživljata samo v postelji.
Mati Franclja Maleja, pd. Ropove je zbolela pred desetimi leti im od takrat se ne more več dvigniti sama iz postelje. Telesno in duševno mnogo trpi že nad osemdeset let stara žena in z njo vsi domači.
Drugi bolnik, Georg Mak, pd. Špiejak, ki bo kmalu stopil v 90. leto, je zbolel pred tremi leti im se še tudi ni toliko opomogel, da bi lahko brez pomoči zapustil svoje ležišče ob stari kmečki peči.
Naši šolarji so v zadnjih dneh pred božičnimi počitnicami nabrali nekaj denarja. S tem so kupili za vsakega bolnika skromno darilo. Zadnji dan pouka v preteklem letu so se napotili k Repovcu in Špičjaku. Ob boilm'iških posteljah so zapeli božične pesmi, se poigovarjalii z ibolniifcoma in jima voščili pred odhodom prijetne praznike in zdravo ter srečno novo leto.
S solzami v očeh sta oba bolnika prisluhnila otroškemu petju im se iskreno zahvalila za obisk.
V otroška srca pa se je ponovno vcepilo spoštovanje do 'Starega in bolnega človeka.
H.	V.
SLANA - sovražnik sadjarjev
Med ujme, ki ogrožajo plačilo za vloženi trud v vrtnarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, štejemo tudi slano. V zraku imamo vedno vodne hlape. Pri dotiku s trdimi predmeti, katerih toplota je nižja od zmrzišča, preidejo vodni hlapi neposredno v ledene kristale — slano. Tako nastalo slano imenujejo ljudje „be!o“ slano, v nasprotju s „črno“, ki nastane, če vodni hlapi najprej 'kondenzirajo na trdih predmetih in dobimo roso, ki v nadaljnjem ohlajanju zmrzne.
Zaradi posledic, ki jih ima slana, nas zanima, kdaj je zadnja slana spomladi in prva v jeseni. In kaj vpliva na ta dva datuma?
Pogoj za silamO' so nizke toplote. Povprečno se zniža toplota zraka na vsakih 100 m višine za 0,5 stopinje Celzija. Zato velja v osnovi naslednje pravilo: čim više leži kak kraj, tem poznejše so zadnje pomladanske Slane in tem zgodnejši je datum prvih jeseniških slan.
Tako preprosta pa stvar vendarle ni.
Zemljina ipovrišina se v jasnih mirnih nočeh močno ohladi in prav tako se ohladi zrak, M se zemlje dotika. Ako je svet raven, torej na planotah, v širokih dolinah in kotlinah, oslfcane ohlajeni zrak na prvotnem •mestu. .Drugače je na pobočjih! Zrak, ki se v močnih .urah zaradi stika z zemljo in predmeti ma njej močmo ohladi, ne ostane na svojem mestu, temveč teče po pobočju navzdol .podobno kot teče voda v dolino. Ohliajani zrak je namreč težji od tistega, ki je odmaknjen od pobočja in ki se prav zato ohlaja počasneje. Odtekanje hladnega zraika proti dnu ima dve posledici:
1.	V kotlini plast hladnega zraka narašča, saj ®e steka zrak z vseh pobočij,
2.	pobočja so razmeroma topla, saj pride na mesto zraka, ki je odtekel po pobočju navzdol, toplejši zrak iz prostega ozračja. Toplotne razlike so lahko zelo velike. Cim nilžja so masla v kotlinah in na planotah, tem večja je nevarnost poznih slan spomladi im zgodnji jeseni.
Slana povzroča hude posledice, zato iščemo zaščito pred njo. V svetu uporabljajo v glavnem štiri načine: poplavljanje zemljišča, stalno škropljenje v kritičnih urah, ogrevanje im končno zadimljenje.
Poplavljanje skoro ne pride v poštev, saj terja taka zaščita specialne reliefne razmere ali pa draga gradbena dela, v poštev •pride pa le za nannižje rastline. Zelo dvomljiv je uspeh s škropljenjem, če nimamo dovolj vode in moramo škropljenje prekiniti. Voda na rastlinah začne dzhl&pevatl,
ČESEN PROTI VOŠČENEMU MOLJU
V čebelarskih nasvetih so opisani razni načini, kako obvarujemo satje pred voščenim moljem. Priporočajo shranjevanje v prostorih, kjer je prepih, zavarovanje z žve-pianjem, z uporabo ocetne kisline in raznih kemijskih sredstev. Toda uspeh navadno mi ustrezen.
Sovjetski čebelar Kovardakov se je spomnil, da bi uporabil česen. Na Altaju ga uporabljajo proti voščenim in drugim moljem v žitnih skladiščih. V starih časih pa so ga uporabljali za razkuževanje želodca. Kovardakov je jeseni, ko je sortiral in shranjeval satje, skrbno očistil okvire in jih nato namazal s česnom. Enako je napravil s praznim čebelnjakom in omarami, kjer je shranjeval satje. Zgodaj spomladi je v shrambo pod satje položil česen, ki ga je po dolžini trikrat prerezal. S tem je zavaroval satje pred molji, čebele so bile zdrave in so dale velik pridelek. Za 100 čebeljih družin je uporabil 30 glav česna.
za izhlapevanje potrebna toplotna energija pa je odvzeta zraku, temu pa zato toplota še bolj pade. Učinek je prav nasproten od naDcga hotenja. Za vblilke površine je ta način zelo drag.
Ogrevam je! Investicije za dovolj gosto pcotavljeme pači so zalo velike, draga pa je tudi Ikunjaiva im delovna ata. Niti v najbolj razvitih državah vinograidmištvo im običajno isaidljairsitvo takih stroškov ne preneseta. Pri Lžiraziito hudih vdornih pa so tudi peči brez učinka.
O,stane nam še zadnja možnost: zadimljenje področja. Uporaba kemičnih sredstev je tvegana, saj utegnejo vplivati kvarno na dihalne organe ljudi iim živali. Pri mas kurimo dračje, polito z odpadnim oljem ali podobnim, da le ustvarja mnogo dima. •Dimni oblak maj bi prestregel dolgovalovno žarčmje zemlje in s protižarčenjem posredno višali toploto najnižjih plašiti ozračja, podobno kot je to pri meglil. Toda deicd dima so tako vellilki, da ne morejo prestreči
toplotnih (doligovalavmih) žarkov, ki jih oddaja v vesolje zemlja. Tudi v primerih, ko ise dim razlije nad ogroženim področjem v obliki tankega oblaka, učinek izostane, saj je oblak brez ustrezne energije.
Zagotavljanje, da je akcija uspela, ker na področju, kjer so kurili, slane ni bilo, ni utemeljeno. Prezreti namreč ne smemo, da se' moč slame neredko menjava tudi na majhne razdalje. Na nekem področju ni slame pač lahko zato, ker so tam drugačne razmere v stopnjii vlažnosti, toplotah, v smeri vetra; odvisno je tudi od mikrorefiefa. Ali Elmo torej brez moči proti slami? Kadar prodre veliko polarnega ali celo arktičnega zraika — prav gotovo. Takrat imamo uničujočo slano v vseh legah. V večmi primerov .pa vdori niso 'tako izraziti in uničujoča dlama je omejena kvečjemu na maj-mižja mesita kotlin čm planot. Torej bi bilo narodno gospodarstvo dokaj zavarovano, ■alko bi na boj proti slani mislili že tedaj, ko nasade jaigodičja,, sadovnjake planiramo, ne pa šele, ko priično roditi.
Marsikdaj velja za boj proti slami isto kot v zdravstvu: ne zdravljenje, temveč preprečevanje. *
Kosilnice so poznat: že v rimski dobi
Pogosto slišimo, da živi naš rod v obdobju tehnike. To je res. Da pa so ljudje tudi v staruh časih stremeli za tehničnimi izboljšavami im jih v okviru tedaj cmejemih možnosti tudi izvajali, vidimo na primeru tipičnega kmetijskega stroja — kosilnice. Cesto sodimo, da je vsa tehnika, ki nam danes olajšuje delo im življenje, sad izumov ljudi, ki so živeli v novi dobi. Pri tem pa pozabljamo, da naše znanje o stanju tehnike v staram in srednjem veku še zdaleč ni zadovoljivo. To so ponovno dokazala npr. izkopavanja pred nekaj leti v Belgiji.
V ,,Zgodovini narave" (Hiistoria natura-liis) rimskega naravoslovca im admirala Pli-mija je mesto, kjer piše, da so na prostranih veleposestvih (latifundijah) tedanje Galije (ozemlje današnje Francije in Belgije) uporabljali ob žetvi „zek> velika ogrodja (cikvure), ki imajo na svojem robu zobe in ki se premikajo na dveh kolesih; ta ogrodja od zadaj potiska par volov. Od zob odrezane žitne bili (klasje) padajo v ogrodje".
Sodobni učenjaki se ugotovili, da Plinij
pri pisanju svoje knjige ni bil preveč natančen. Popisal je tudi stvari, ki jih ni dobro poznal, o katerih j.e le slišal; brez preverjanja je prevzel tudi bajke im jih opisal kot reismilane dogodke. Zato so strokovnjaki .smatrali, da tudi navedbi o feosiimam stroju ne kaže verjeti.
Pred nekaj leti pa je belgijski starino-sloveč (arheolog) dr. Fouss napravil senza-cionalno odkritje. Pri Buzenolu v Južni Belgiji je izkopal relief, iz 2. stoletja našega štetja (torej približno 1800 let star), na katerem je upodobljena prav takšna kosilna naprava, kot jo je opisal Plinij,, le da je namesto volov kot vlečna žival upodobljena mula. S to izkopanino je dokazano, da so že Rimljani poznali in uporabljali kosilnice.
Tedanje kosilnice, kot je iz opisa in slike razvidno, seveda niso bile tako popolne kot sedanje. Gotovo niso imele premičnih nožev. To je tudi razumljivo, saj strojna tehnika in industrija še nista bili razviti. Manjša popolnost pa je bila morda izravnana z lažjo nabavo.
Vpliv krme na prirast
Prašičje meso zavzema v človeški prehrani precejšen deiež, zlasti v tistih pokrajinah, kjer pridelajo veliko krme za prašiče.
Različni izdelki: trajni, poltraijni in sveži povedo, da je prašičje meso vsestranske uporabno.
Klavna .teža prašičev se je sicer zmanjšala, povečalo pa se je število prašičev. Razen tega se je zboljšal tudi način vzreje, izkoriščanje plemenskih svinj pa je tudi intenzivnejše. Na leto pričakujemo od plemenske svinje 2 gnezdi oziroma povprečno 16 vzrejenih pujlskbv, v intenzivni vzreji pa tudi 18—20 pujskov. Tako priredimo na svinjo v enem letu 2009 kg svinine. Z lintenzivnimi načini krmljenja te številke še 'lahko povečamo.
Na prirast prašičev vplivajo poleg krme še pasma, spol ;im starost živali. Računamo, da predstavlja krma 60—70 odst. stro-9kov pri vzreji prašičev. Krma je največ-ija stroškovna postavka z njo najbolj vplivamo na končno ceno. Ker je krma tako odločujoč čini tel j v vzreji prašičev, bodimo piri Izbiranju krmil za prašiče pazljivi.
Pralsič potrebuje lahko prebavljivo krmo. Taka krmila so: korenovke, gomoljmice,
¥ Sovjetski zvezi ga radi pijejo
časopis „Večernaja Moskva" v dolgem članku opozarja Ruse na škodljive posledice alkohola, zaradi katerega imajo v Sovjetski zvezi menda precejšnje težave. Kot piše »Večernaja Moskva", se pač mnogi Rusi ne morejo odreči kozarčku vodke ob vsaki najmanjši slovesnosti ali pa tudi kar tako.
„Niič slabega ni, če pijete zmerno," opozarja „Večernaja Moskva",-,.vendar pa je treba poznati mero."
List navaja tudi nekaj tragikomičnih primerov škodljivosti alkohola. Tako je Aleksej Komenko, inženir v nekem moskovskem podjetju, najprej spil doma pet ali šest kozarčkov vodke, nakar se mu je zahotelo družbe in je zavil v najbližji lokal. Tu je zagledal nekega 'Simpatičnega človeka ter
ga je vprašal, kot zahteva ruska etiketa: „Saj me spoštuješ, kaj ne?“ „Seveda te spoštujem," je odgovoril neznanec. ..Potem pa pojdi k meni domov, bova kaj spila," ga je povabil naivni Komenko. Ko se je -zjutraj zbudil, pa ga je poleg glavobola čakalo še eno neprijetno presenečenje. Na mizi sta stali dve prazni steklenici vodke, v njegovem žepu pa je manjkalo 130 rubljev in vsi dpkumenti.
.Še bolj ga je polomil zdravnik Vasilij Grehenščikov. Ta se je nekega večera doma napil, nato pa je hotel malo na zrak. Toda alkohol ga je bil že tako omamil, da je stopil skozi prvo odprtino, ki jo je zagledal. Smola je bila v tem, da je bila ta odprtina okno. Zdravnik Grehenščikov je stanoval v četrtem nadstropju.
stročnice, žita ter krmila živalskega izvora (mleko, ribja in mesna moka). Za katero vrsto krmil se bomo odločili, zavisi predvsem od namena vzreje. Potrebe po hranilnih snoveh so pri vsaki kategoriji prašičev drugačne. Krma za mlade in rastoče živali je drugačna od krme za plemenske prašiče in drugačna za pitance. Mladim živalim poldadamo krmo, ki vsebuje veliko beljakovin, ker jo s pridom izkoristijo za rast mišičevja. Starejše živali so bolj nagnjene k tvorbi maščob in bolje izkoriščajo škrobnata krmila.
Določen del krme porabi prašič za preživljanje, preostali del obroka pa za prirast.
S primarnim sestavljanjem obrokov 'krme lahko usmerjamo proizvodne sposobnosti živali v zaželeno smer.
Na prirast vpliva krma samo do določene mere. Pri določeni teži ima dnevni prirast spodnjo im zgornjo mejo, preko katere ne moremo, kljub dobro odmerjenim obrokom. Posamezna obdobja v razvoju živali od rojstva pa do ekonomske zrelosti se •razlikujejo po hitrosti priraščanja. Potek rasti je v mladosti večji, s starostjo pa pojema. Pujsek približno v 1 tednu ali v 10 dneh po rojstvu podvoji svojo težo, medtem (ko 80 kg težak prašič priraste v istem času isamo nekaj gramov. Relativno vzeto prirašča mlad pujsek hitreje.
Z razvojem pridobiva prašič na teži, vendar sestav prirasta ni vedno enak v vseh obdobjih rasti. Mlade živali imajo v prirastu več mesa in manj maščob, pri starih pa je razmerje obratno. To lastnost izkoriščamo tako, da mladim prašičem pciklariamo krmo, M je lahko prebavljiva in ki ima ozko beljakovinsko razmerje — kar .pomeni, da so beljakovine v nekem dp-iočenam razmerju do ostalih energetskih snovi v krmi.
Vzporedno s prirastom gre tudi izkoriščanje krme. Poraba krme je za 1 kg prirasta nižja pri mlajših živalih in se porablja v prid mesa, odrasli! prašiči potrebujejo več krme za 3 kg prirasta, kar gre na račun povečane množine maščob v prirastu.
J
Srečanje narodov na Dunašu
Upravičeno se Avstrija ponašas da je bila skozi stoletja dežela, kjer so se srečevali narodi Evrope in je bil Dunaj kulturno središče narodov srednje Evrope. Danes postaja naša država znova posredovalka zapadne kulture in znanosti, toda njen delokrog se je svetovnemu preobratu primerno povečal. Dunaj postaja vedno bolj kraj srečanja narodov sveta, zlasti narodov, ki šele komaj stopajo na kulturno in politično pozornico. V prvi vrsti vrši to poslanstvo dunajska univerza, ki ima med evropskimi visokimi šolami največji procent študentov-inozemcev, saj je vsaki peti akademik tujec. Tudi na drugih avstrijskih univerzah je število inozemskih študentov visoko. V zimskem semestru lanskega leta je bilo na avstrijskih univerzah vpisanih 47.270 slušateljev. Od teh pa je bilo Iz drugih držav 9640 dijakov, med katerimi je bila dobra polovica iz dežel Azije in Afrike (4569).
Znano je, da študentje če napoll-razvitih držav Afrike im Azije zelo radi študčirajo v Avstriji. Katalog temu je v prvi vrsti to, da je naša država pred novimi narodi! ne-omadeiževana s kolicmializmoim In ji ves svet prČKinava nevtralnost. Naše univerze hoče-!jio biti zares le posredovalke znanosti brez primesi poičitilone ali ideološke tendence. Pripomore pa k temu tudi dejstvo, da so v Avstriji stroški študiran ja in vsakdanjega življenja sorazmerno najnižji v Evropi.
Stroški tujega študenta na naših univerzah pridejo v enem letu na vsoto 50.000 šili. (vpisnina, knjige, stanovanje, prehrana, oblaka, vožnja). Skoraj 200 študentom daje naša država štipendije in sicer 48 učno jnišniisitrstvo, 48 kat. ženska zveza in 44 afro-azijeka ustanova. Seveda pomagajo študentom še druge ustanove.
Pri nas so študirali študentje leta 1964 iiz sledečih držav: Grčija — 1790, Iran — 950, VAR Arabci) — 237, Jordan — 285, Sirija — 237, Turčija — 234, Irak — 136, lin Izrael -— 122. Poleg tega so tudi Afri-ikanci močno zastopani na naših visokih šolah.
Že večkrat smo slišali poročila, da so se študentje iz napol razvitih držav, tol v ve-'iilkem številu obiskujejo univerze v državah vzhodnega bloka, uprli, tendenčnemu delu ondoitiniiih šol an so morali zato oditi. Mnogo teh se je odločilo za naše univerze. Samo Institutu za afro-azijiske zadeve na Dunaju se je prijavilo 55 takih študentov v zadnjih dveh letih. Računajo pa, da je teh študentov pri nas vsaj nad 70 in bi jih bilo še več, če bi jim biM zagotovljeni lažji življenjski pogoji. Mnogokrat so namreč zaradi njih „upora“ zavrženi tudi od lastnih držav in prepuščeni samemu sebi.
Na poslanstvo posredovanja kulture in resnice vsemu svetu, zlasti pa še narodom, ki vstopajo v krog novih ustvarjalcev družabnega življenja za prihodnja deset — ali stoletja, so naše univerze in z njimi vsa Avstrija vsekakor lahko ponosne!
V življenju srečujemo ljudi z „m>ačno voljjo“ im ljudi ,,slabiče". Da jčh ljudje tako opredeljujejo, je pač vzrok v tem, kako znajo samega sebe Obvladati, gospodovati nad svojim telesom im se ustavljati čutnim zahtevam.
Duh im telo sta si v človeku v najtesnejši življenjski zvezi in imata zato zelo močan vplliv drug na drugega. Vse pa zavisi od tega, kdo bo v človeku močnejši — odločujoč gospodar...
Kako zaio vpliva telo na duha, lahko pri sebi opazujemo sleherni dan. Ce smo telesno utrujeni, tudi duh ni pripravljen delati. Kadar pa smo res zdravi in sveži, je tudi duh voljan in za delo sposoben. Telesno bcilmi ljudje so pogosto bolini tudi na duhu; -večkrat -so bolj pomilovanja vredni -radi njihove popolne ,,duhovne zlomljenosta" kot telesnih bolečin.
Pcgcoto smo pa tudi priče, kako silno moč ima lahko duh-do telesa. Saj siliš mo večkrat: Ta žena še nekaj dnii ne bo umrla, ker čaka še sina, ki bo prišel iz tujine; njena slina želja po sinu jo ohranja pri življenju. Kako -mnogi hudo bolni v vedri potrpežljivosti prenašajo svoje 'bolečine; pri tem še celo na druge mislijo in se zanje žrtvujejo. Kako strmimo nad junaštvi mučencev, ki so vse bolečine stooiro prezirali; v njih je duh M popclin gospodar!
Znano je tudi, da zdravniki kar čudežno zdravijo s sugestijo; če se mu posreči bol-
nika prepričati in si pridobiti njegovo zaupanje, je s tem že polovico uspel. Zato velja pravilo: dobra volja in zaupanje sta najboljši zdravili.
Hipohondri ja ali namišljena bolehnost je veren izraz, kako more duh tudi kvamo vplivati na telo. Ta duševna bolezen povzroči namreč, da more pretiram strah in bolehna domišljija povzročiti, da bo telo sčasoma zares podleglo ,namišljeni bolezni. Tudi je znano, da ob epidemijah zbole najprej oni, bi se boje otaužeimja. Prav tako pa je tudi že izpričano, kako zelo se lahko z odločno voljo in z mirnim ter vedrim duševnim razpoloženjem zares obranimo oku-žanja ali bolezni vobče.
Zato ni za človeka bolj važno kot, da se čim prej nauči uporabljati silo svojega duha nad telesom in tako telo navaditi po-kerščne. Če te bo nekoč vsaka malenkost potrla in iztirila in če boš postal čemeren starec ali sitna babica — če boš nekoč svojo ..nervoznost" preklinjal, bo to zato, ker se v mladih letih nisi navadil postaviti -se po robu svojim ..kapricam".
Če pa ostaneš veder am živahen, ko te muči zobobol ali si utrujen, da bi najraje omahnil, pa pokonci stojiš in strumno hodiš, skratka: če ne tarnaš in se ne zmeniš za vsako majhno nevšečnost, si si priborili svobodo in tvoj duh ti bo pripravil mnogo lepih dni. Tvoje življenje bo ena -sama pesem zadovoljstva in prijetne družabnosti.
(ilrmluija sneta
FILMI Z DIVJEGA ZAPADA
Kdo jih ne pozna in kateri mlad človek se ne navdušuje zanje? Oda vrsta ph je din filmske dvorane brez njih bi gotovo utrpele velik deficit. Poleg kriminalnih so pač filmi o Cowboyji:h im njihovih drznih podvigih za mladino najbolj privlačni. Junaki teh filmov so John Ford, Carrolll Baker, George Marshall, Henry Hathaway in nešteto drugih.
Pri nas v Avstriji predvajajo sedaj film „To je bili divji Zapad", v katerem hočejo prikazati vso problematiko tovrstnih filmov. Tudi na Koroškem ga že predvajajo in spada med velike filme. V njem nastopa cela vrsta filmskih zvezdnikov -in nosilcev Oscar-nagrad (15 Oscarjev). Da je
film zares monumentalen, potrjuje že dejstvo, da sodeluje pri mj-em nad 12.000 igralcev, med njimi 350 Indijancev.
Za snemanje tega filma so rabili sfcoro ce'0 leto im so ga snemali v devetih državah ZDA. Pri tem so uporabili tudi lokomotivo iz leta 1870; imenuje se ..Pacific Expresis“ in je takrat vozila na progi Virginia G:ity - Reno-. Prepeljati so jo morali z vlakom na daljini Jug, pri čemer so morali premagati silne ovire prevoza (zaradi višine lokomotive). Seveda so pri teh snema-nj-ih rabili vsaj 300 revolverjev in na stotine drugega indijanskega orožja. Pri posameznih prizorih so uporabili do 600 konj.
Koliko pa je izdelava tega filma stala, pa si lahko samo mislimo ...
(fbzami
Ufrtil&k
Koroška dežela
Od naše hiše se je videlo pod koroške dežele. Že dolgo sem vedel, kako se imenuje gora, pod katero smo živeli. Vedel isem tudi že za ime gore, ki se je košatila nekolVko zapadno od nas in ki se ji je reklo Peca. Znano mi je bilo tudi že ime vi • solke gore, ki se je imenovala Golica. Na deeni strani se je vleklo slememaeto gorovje, ki je limello več vrbov. Tudi za to gorovje sem vedel, da se imenuje Poharca.
Med Peco in Svinjo pianino je bilo veliko prostora, ki ga je napolnjevala široka planjava s polji in dobravami, po katerih je ob lepem vremenu blestelo veliko belih pik.
„Kaiko se imenuje ta dolina?" sem vprašal očeta.
„To je Podjuna," mi je razložil oče.
Oče, ki se je spoznal tudi na gospodarsko zemljepiisje, je nadaljeval:
..Podjuna je koroška žitnica, tam je kruh doma..
Moje mlade oči se niso mogle napiti podobe teh daljnih dobrav, ki jih je oče povezal s kruhom, zame že taikrat najsvetejšo stvarjo. Včasih, kadar je bilo lepo vreme in so se sončni žarki posebno močno upirali v dobravske nižave, se je nekje na dnu nenadoma tako močno zabliskalo, da so sončni žarki segal do naše gore!
„K-aj pa je to?" sem skoraj nestrpne1 vprašal očeta.
„To je Drava, naša koroška voda ...“ mi je odgovoril oče.
Zvok očetovih besed je bil Slovesnejši in globlji kakor pri navadnih besedah. Zato se mi je ime vode Drave že od prvega začetka -talko globoko vtisnilo v srce in, kadar ga slišim, ga vedno vnovič občutim kakor Iz moje mladosti, ki ne ogluši, dokler je srce še toplo-.
Prežihov Voranc
Kolpirtgova mladina
V Avstriji šteje Kolpingova ustanova sko-ro 13.000 članov. To so sami mladi fantje-delavci, ki sestavljajo 71 Kolpingovih družin in imajo. 46 domov. V letošnjem letu pa dobi nadaljnih 4000 fantov stanovanje v štirih novih zgradbah na Dunaju. To bo naj lepša proslava Kolpingove 100-letnice rojstva, ki bo letos konec maja. Velike slovesnosti pripravljajo v Kolnu, kjer bo govoril v imenu avstrijske Kolpingove druži ne sam zvezni kancler dr. Klaus, ki tudi izhaja iz Kolpingove ustanove.
KRIMINALNI ROMAN
Prevedel:
AVGUST PETRIŠIČ
18. NADALJEVANJE
SKRIVNOST
milili
IS A X ROHMER
I llllllllllllllllll!
I III lllllllil

Praskanje in škrtanje Smithovega priza-levanja je takoj prenehalo. Negibno sva sedela v tisti vlažni temi in prisluškovala.
Nekaj se je gibalo pod kamnitimi ploščami kleti. Ustavil sem dihanje, moj sleherni živec je bil do skrajnosti napet.
Nenadoma se je pokazal, nekaj čevljev oddaljen od naju, pramen svetlobe. Večal se je in postal pravokoten. Zdajci so se iz tal dvignila spustna vrata in kak meter od mene se je skozi odprtino nejasno dvignila neka glava. Pričakoval sem grozo — in smrt ali še kaj hujšega, Namesto tega pa sem uzrl ljub obraz, ki je bil kronan s kuštravo kepo las; videl sem beli laket, ki je držal kvišku kamnito ploščo, lepo oblikovani laket, ki ga je nad komolcem krasil širok zlat obroč.
Dekle je splezalo v klet in postavilo leščer-bo na kamnita tla. V motni svetlobi je bila videti čisto neresnična — kakor kak opijev privid je stala pred nama ta prikazen v tesno se prilegajočem svilenem oblačilu, okrašenem z blestečimi dragulji, v majhnih rdečih opankah. Skratka, bila je uresničena prikazen iz mojih sanj. Težko je bilo verjeli, da sva bila v dandanašnji, novodobni Angliji, lahko pa je bilo sanjati, da sva jetnika kakega kalifa v temnici starega Bagdada.
»Moje prošnje so uslišane,« je dejal Smith tiho. »Prišla je, da reši tebe!«
»Pssst!« je posvarila mlada lepotica in njene čudovite oči so se plašno na široko odprle. »Le en šum, pa nas bo vse umoril.«
Sklonila se je čez mene, zaškrtnil je ključ v ključavnici, ki je strla moj nož — in ovratnica je odpadla. Ko sem vstajal, je osvobodila še Smitha. Potem je dvignila leščerbo nad vhod skozi spustna vratca in mama pokazala, maj greva doli po lesenih stopnicah, ibi jih je luč razsvetljevala.
»Vaš nož,« je šepnila meni. »Pustite ga na tleh! Mislil bo, da ste s silo odprli ključavnice. Dol! Urno!« Nayland Smith je previdno stopajoč izginil v temo. Naglo sem mu sledil. Zadnja je šla najina skrivnostna prijateljica. Stala sva v nizkem obokanem hodniku.
»Obvežita si oči z rutami in storita vse tako, kakor vama povem,« je velela. Prav nič se nisva obotavljala ubogati jo. Z zavezanimi očmi sem se dal od nje voditi, medtem ko je Smith položil roko na mojo ramo. V tem redu smo prišli do kamnitih stopnic in po njih smo šli gor.
»Držite se stene na levi,« sem zaslišal šepet. »Zakaj na desni je nevarnost.«
S svojo prosto roko sem tipal in našel zid. na kar smo hiteli dalje. Ozračje, skozi katero smo hodili, je bilo vlažno in nasičeno z vonjem neznanih rastlin. Toda tudi nekakšen lahen živalski duh sem začutil v nosnicah in tiho skrivnostno šumljanje nas je obdajalo.
Zdajci so mi noge stopile na mehko preprogo in z ramo sem podrsal neko zaveso. Zazvenel je gong. Ustavili smo se.
Zaslišal sem ropotanje oddaljenega bobnanja.
Nastala je tišina. „H:itro! Tod!"
Po debeli preprogi smo šli navzdol. Najina vodnica je odprla še ena vrata, pa smo -bili na prostem. Toda dekle se ni ustavilo, ■temveč me je vleklo dalje po peščeni stezi, kjer imii je sveža sapa vda v lice, dokler nismo končno iprttšli, o čemer mi Mo dvoma, na cibrežj-e reke. Tedaj -sem slišali pod koraki škripanje desk im ko sem pod ruto pogledali dol, sam videl ob nogah blestenje vode.
„Bodiite previdmii!" isem bili posvarjen im spoznati, da stopam v ozek čoln. Naylaed Smith je šell za menoj, ma kar je dekle z drogom odrivalo čoiln proiti raki. „Ne go-vonita!" je ukazala.
Možgani so mi bili vročični im komaj sem vedeli, ailii sanjam aiii bedim, alld se je resmič-mest končala z mojim jetništvom v blatni kleti im je ta slepi pobeg po reki, pod vodstvom dekleta, ki bi lahko stopilo iz knjige ..Arabslke moči", bil domišljija — zasmeho-ivamje sna. Zares sem začel resno dvomiti, ali je reka, po kateri smo se vozili im katere valčki so pljuskalM oboi nas, res bila
Temza ailii Tigris ali podzemni Styx. Čoln je zadel ob breg.
„Čez nekaj minut 'bosta slišala udarce -ure," je reklo dekle z mehkim, očarujočkn glasom, „tod-a zanašam se na vajino čast, da do takrat ne bosta odstranila rut. To mi obljubita!"
..Obljubiva!" je Smith vneto dejal.
Slišal sem, kako je splezal na obrežje, in trenutek potem je mehka roka prijela mojo, nakar me je vadnica vedila na .suho. Ko sem bil na obrežju, sem še vedno držal dekletovo roko in jo vlekel proti sebi.
„Vi se ne smete povrniti," sem ji šepetal. „Midva bova skrbela za vas. Ne smete se vrniti na tisti kraj!"
„Pustiite me!“ je odvrnila. „Ko sem vas nekoč prosila, da bi me odvedli od njega, ste mi govorili o policijski zaščiti; da, tak je bil vaš odgovor, policijska zaščita! Vi bi dovolili, da bi me zaklenili, vtaknili v ječo — in me prisilili, da ga izdam! Zakaj? Čemu?" Izvila se mi je iz rok. „Kako malo me razumete. Nič ne de! Morda me boste nekega dne razumeli. Torej, ko bo bila ura!" Odšla je. Slišal sem hreščanje čolna in šum z drogom vzvalovljene vode. Čimdalje slabejše je postajalo.
„Kaj je njena skrivnost?" je zamrmral Smith zraven mene. „Zakaj se drži tega nestvora?" Daljno šumljanje je docela zamrlo. Neka ura je jela biti; udarila je pol. Tisti mah sem potegnil robec z oči, distotako tudi Smith. Stala sva na nabrežni stezi. Na najini levi je sijal mesec nad stolpi in utrdbami nekdanje trdnjave. To je bil Windsor Castie.
P 00 I 00 S 00	00 N 00 O B 00 P, 00 /\ o© N 00 J 00 £ !
KARIN BOIE:
Profesor Umetnosltine alkademlje, Evald Jaik)db,scin je meoiblifiajmo mcllče po večerji pil
‘kavo.
„0 čem razmigC!jaš?“ ga je vprašala žena.
„0 Lutunigu," ji je cdig0ivcir,ll soprog.
..En kdo je ta Luting?"
„Z .Luitfngcim sva bila nekoč v isti umetniški šcliii. Ne verjaimem, da ti nikdar ne •bi pripovedoval o njem! Morda pa ti res niiseim. Že od diljaškilh lat niiseifti slišal zanj; najprej sem imel preveč dala, potem pa sem papoOncma pozabil starega tovariša... Sprašuješ, kakšen je, torej, ta Lutirng? Si lahko predstavljaš vsestransko nadarjenega človeka? če je tako, stoijii pred teboj Luting. Lahko bi postal veffik umetnik — slikar; gCivorJji so, da je najnadarjenejši učenec v naši šoli. Ko bi videla, kakšne skulpture je ustvarjal, BcCijže kakor slike! Vrhu tega je bil v šolii znan kot vMiiraist in pianliist, sam je komponiral prelepo, lizviimo in nežno glasbo. Še več, govorili so, da je Luting tudi pesnik, čigar verzi tako vznemirjajo človeka, da je pol pijan. Sam jih, žal, nikdar nisem bral alii poslušal.
Kajpak smo billii prepričani, da bo Luting postal najznamaniitejša osebnost našega stoletja, nekaj takšnega, kot sta bila nekoč Leonardo da Vinci ali Michelangelo.
In pomliisll, nocoj sem se nenadoma spomnil Lutinga ter se začudil, ker o njem ni ne duha ne gluha. Zazdelo se milje, da sem vse doslej phiičaikoval, da bom nenadoma zaslišal njegovo lime, pa sam šale danes spoznal, da je za to prepozno..."
Poslednje besede je profesor izgovoril prav tiho in počasi. Gospa Jakobson je pogledala .soproga. Imel je sive zalisce. Sključen je sedel na stolu. Morda je ob besedah .,za to prepozno" pomislili tudi nase? Zares, povsod govorijo, da je njen mož mnogo dosegel — pridobil si je ime, lep položaj in ugled, kakršnega je v družbi težko doseči. Pa vendar, kaj je vse v primerjavi z vzvišenimi smotri, ki si jih zastavlja mladenič, ko komaj sluti prihodnost, o kateri sanjari? Tedaj, to vemo, mladenič ne sanja o položaju in naslovu, temveč o vplivu svetovnih razmerij, ki ga velja uresničiti. Ta sivi sključeni mož, ki sedi v naslanjaču, je ustvaril dovolj — pripisujejo mu pomembna dela — toda v trenutku, ko se vrača k spominom svoje mladosti se mu vse, kar je dosegel, zdi — siromašno in majhno.
„Le kako, da si se prav danes spomnil na Lutinga?"
„Srečal sem človeka, ki mu je bil podoben. Blizu železniške postaje. Šel sem na-mrščen in jezen zaradi Monsonovega član-
i
ka v ,Stockhoilmstidningenu’, ko sem opazil dbraz moškega, ki mi je prihajal nasproti. Zdrzni'! sem se — kdo neki je? Obmii sem se in videl, da se je tudi on obrnil. Morda je čutil, da ga opazujem. Šele kasneje sem se spomnil, da je podoben Lutingu. Kaj vem, morda je bil res Luting, morda pa me spornim zapušča. Moški, ki sem ga srečal, pa. se mi je zdel starejši, kot bi bi! 'lahko Luting; pretehtati sem želel ta vtis in tako .sem obstal, pa pričel računati, ko-.lllko let bi imel zdaj. In slednjič sem dognal, da bi bil vsekakor prestar, če bi hotel karkoli začeti, če že doslej ni ničesar dosegel..."
Pri vratih se je prikazala sobarica in dejala, da želi nekdo govoriti s profesorjem. Jalkctoson je odšel Iz sobe.
»Ljubi Beg, saj ni mogoče... Saj vendar ni mogoče, da bi bil res ti, Luting! Vstopi, vstopi vendar!"
Da, bili je on. V temno predsobo profesorja je vstopi! Luting! Zapuščenost in alkohol sta mu razbrazdala obraz, plašč je bil ves plesnoben, hlače ponošene, v podplatih pa so zijale luknje. Sprašujoče je pogledal gospodarja, obrnil pogled k lestencu, ki je visel s stropa, in 'stopil proti obešalniku.
»Dobrodošel! V pravem trenutku si prišel — pravkar pijeva kavo!" ga je hrabril Jakobson.
Luting je mimo ‘prikimal, slekel plašč in ga obesil na kljuko. Ostal je v suknjiču — ni ga mogoče opisati, ker si ga ni moč za-mieOHfci. Sočutje je stisnilo srce profesorja Jaikobiscma in v prsih je zaznal skoraj telesno bolečino.
Lutinga je predstavil soprogi. Toda ,pogovor ob skodelici kave nikakor ni stekel. Sobarica je prinesla pladenj s kolači in gost, jih je pohrustal... Zbral je vso voljo, po tem je sHovel, in poskušal načeti pogovor — veselo, ne prisiljeno, po »študentski navadi" — vendar je srečal le sogovornikovo zadržanost.
»Se spominjaš?" je vprašal profesorja, stepli h klavirju im udaril nekaj akordov. »Tvoja isMadba! In zdaj povej — mar počenjaš še kaj podobnega?"
»Ne. Načeloma ne kompoindiraim. Naša glasba je plesniva..."
»Kaj praviš?"
»Veš, Ikaj je osnova današnje glasbe? Ves naš zvočni sistem temelji na dvanajstem 'korenu iz dveh. Razumeš? Dekadenca! Sicer pa, kako naj bi tudi bilo. Vse je zmešano, razumeš? Nikjer ne najdeš kaj čistega!"
»Mar ne obstaja tudi drugačna glasba?"
»Obstaja, kajpak. Na primer — glasba
črncev iz plemena Ban,tu. Zatem stara glasba Inkov. Slišati bi moral kakšen napev Banitu črncev. Sprva bi, kajpak, ne razumel te glasbe, kajti že v otroštvu smo si pokvarili posluh, zastrupili so nam ga z dvanajstim korenom iz dveh, toda če bi dolgo poslušal, bi pred seboj nenadoma zagledal nekaj najlepšega in najčistejšega. To je resničen užitek, če pišem takšno glasbo? Ne, dotlej še nisem dospel. Toda, le počakaj, nedolžnost bo lepega dne zmagala."
»Pa kipariš?"
»Ne. Zakaj neki? Mar naša doba potrebuje skulpture? Ne. Mi oboževalci koristnega — smo tudi arhitekturo Spremenili v geometrijo. Dovolili smo, da je to iepo, da nam ugaja, toda za skulpturo v takšnem svetu ni prostora. Pravim, da ga ni, čeravno bi slednjič lahko nekaj primernih kipcev pcldtavUii po vseh vogalih (Luting je zamahnil z rolko proti skulpturi Kaia Nilse-na, stoječi v koltu sobe), vendar ne bi bito organske povezanosti s sodobno kulturo."
»V tvofli presej! je nabrž zrnce resnice," je utrujeno dejal profesor. »Emi, draga, nama ne belš zaigrala?"
Emi je igrala in moža sta poslušala. Profesor se je veselili odmora, Luting pa j'e očitno .užival, ne da bi pcimisHll na svoje načelno sovražno stalliišče do dvanajstega korena iz dveh. Toda kmalu ga je speit ob-
šlo prepričanje, da gre za njegovega načelnega sovražnika.
»Denimo, da sMkaš," je ljubeznivo in sočasno posmehiljivo dejal Luting, ki je menda prešel v napad, »toda barv starih mojstrov ne moreš doseči. Tvoje bodo potem-neile ali zbledele že čez dvesto let, to mi smeš verjeti, Mi samo packamo, klepetamo, mažemo in se širokouistimo... Slikarstvu sem se odrekel."
»Ejj, prijatelj, molj-!" je vzkliknil Jakobson. Z naglo, odsekamo kretnjo je odmaknil stol in — vsi trije so odšli v jedilnico.
Profesor je vzmsnirijan stopal po sobi, Luting pa zamišljeno sedeli v naslanjaču. Slednjič je Jakobson komaj izustil s hripa-,'Vjm glasom;
»Tudi verzov ne pilšeš, kajpak?"
»Drži. Ne pišem jih. .Spoznal sem, da ni belsiad, s katerimi bi lahko opisal in izrazil isvojia najgloblja doživetja. Le poskušaj peklenske muke in veličastni zanos prenesti v besede, v isiromašne človeške besede — to je 'klečepliazmilštvo. Da bi pa pisal: o vremenu in vetru... Hvala lepa, to naj počenjajo, drugi;..."
Človek, pred katerim so se nekoč odpirala vsa vrata, je kmalu zaltem odšel iz hiše im izginil v megli. Ko je odhajal, je poprosil profesorja Jakobsona, naj mu posodi petdeset krem. Profesor mu jih je dal.
Iz Konga piše, kako je fam
O Kongu iso zadnje čase veliko pisali. Kakšne so bile tam razmere, nam jasno popiiisuje milsnjomsiki brat lazarist Karel Ker-ševam, Slovenec, ki deluje že dolgo let v Kongu. Po daljšam misijonskem delovanju je dobil od predsltcjmikcv dopust in je obiskali Trst, zapadimo Evropo in druge dežele, kjer delujejo njegovi soibrabje. 12. novembra pa se je iz Beilg'je spet vrnili na svoje mlMjicmsfco področj e.
iSedaij piše v pismu med drugim tudi to-ie:
»Oib enodnevnem bivanju v Leopoidvillu simo zvedeli marsikatere žalostne 'podrobnosti o dogodkih zadnjega časa v deželi. Na miisiijonslki prokuni, kjer se zbirajo vsi mMljcmarji na prehodu skozi to mesto, smo gcvorli z begunci, katerim se je posrečilo rešiti se iz uporniškega raja. Ni pa dosti razlike med enimi in drugimi četami. Uporniki so res bolj nasprotni belim in jih mno-gcfcrat mučijo in pobijajo. Ko pa kje vladne čete preženejo upornike, vse oplenijo, zlasti če najdejo kakega belega naseljenca aii misfljon. Zahtevajo zase ves denar in dragocene predmete, češ da imajo pravico do vsega tega, ker so se bojevali za ljudi in kraj in jih reŠLli upornikov. Višja vojaška oblast zatrjuje, da se to godi prot-' njeni volji, nima pa toliko moči, da bi nerednosti preprečila.
Neka 77 let stara misijonarka, katero so: bili prepeljali v Evropo, je pripovedovala; »Okupacijo upornikov sem dobro prestala, čeprav so nam noč in dan grozili in nas nadlegovali, da smo živeli v večnem strahu. Najbolj nas je bolelo, ko smo morali gledati, kako so uporniki pobijali miroljubne ljudi, katere smo videli doraščati na misijonu. Ti uporniki niso nobeni junaki, ker jih neprestano preganja nek praznoveren strah. Mučijo im pobijajo ljudi, potem pa plačujejo svate maše za svoje žrtve. Misijonarje so primorali, da so šli vsak dan blagoisllavijat njih grobove in tudi vojaška taborišča, to samo iz strahu pred m^ščeva-
(Dalje na naslednji strani)
Hladilnike, pralne stroje, televizorje, električne motorje in vse električne predmete pri domači tvrdki
Johan Lomšek
ŠT. LIPŠ, TIHOJA, p. DOBRLA VES
Plačila tudi na ugodne obroke.
»Pol enajstih!" je zavpil Smith. »Dve uri je še časa, da rešiva Grahama Guthrieja!" Preostalo nama je še natanko štirinajst minut, da ujameva poslednji vlak za Water-too; lin sva ga ujela. Toda skrušiil sem se v kolt predela v stanju, ko .so bile moje moči slkoraij pri kraju. Nihče izmed naju, miistliim, ne bi bil sposoben teči še nadaljnjih dvajset metrov. Da ni šlo za človeško življenje, dvomim, da bi poskusila tisti tek do wind-sorsike postaje. »V Waterioo morava prispeti ob enajstih ena in petdeset," je sopeč spravil Smith, iz sebe. »To nam da devet :'n trideset minut, da prideva na drugo stran reke in prispeva v hotel."
. »Kje za božjo volijo stoji maki tista hiša? Ali sva se pripeljala gor ali dol po reki?"
»Tega nisem mogel spoznati. Vsekakor pa stoji tik ob bregu. Bito bi le vprašanje časa, odkriti jo. Neutegoma pošljem Scot-llaind Vard na delo; toda upanja nimam nobenega. Najin pobeg ga je posvaril."
Nekaj časa nisem zinil niti besede, pač pa sem si brisal znoj s čela in gleda! prijatelja, kako si je tlačili svojo nepogrešljivo pipo.
»Smith," sem se oglasil slednjič, »kaj je bito tisto grozno javkanje, ki sva ga cula, im kaj je menil Fu-Manču, ko je omenil Ramgoom? Opazil sem, da te je prevzelo."
Prijatelj je prikimal in si nažgal pipo.
»Tam je 1. 1908. ali zgodaj 1. 1909. razsajala neka strašna skrivnostna epidemija. !n tisto zlodejevo javkanje je bito v zvezi z mjo.“
»Na kak način? In kaj misliš z epidemijo?"
»Mislim, da se je pričeto v hotelu Palače Manstotns. Neki mlad Amerikanec, čigar imena se več ne spominjam, je tam prebival zaradi postov, nanašajočih se na neke nove železne zgradbe. Neke noči je šel v svojo sobo, zaklenil vrata in skočil skozi okno na dvorišče. Seveda si je zlomil tilnik."
»Samomor?"
»Dozdevno. Vendar so se pokazale pri stvari sila čudne okoliščine. Tako na primer je njegov revolver z vsemi naboji ležal poleg njega!"
»Na dvorišču!"
»Na dvorišču."
»Ali je bil morda umor?"
Smith je skomignili z rameni.
»Njegova vrata so našli od znotraj zaklenjena in so jih morali vlomiti." .
»Toda tisto javkanje?"
»Se je pričelo pozneje, ali pa so ga šele pozneje opazili. Neki francoski zdravnik Laffite sc je končal prav tako."
»Na istem mestu?"
»V istem hotelu, le da je bil v drugi sob:. Pr! njem je bito še posebej čudno to, da sta imela sobo skupno s prijateljem, ki ga je videl, kako je storil dejanje!"
»Da ga je videl, kako se je pognal skozi elkno?"
»Da. Njegovega prijatelja — ki je bil Anglež — je predramilo neko pošastno javkanje. Tisti čas sem bil v Rangoonu, tako da vem več o Laffitovem primeru ko o Amerikančevem. Sam sem govoril s tistim
človekom. Bil je elektrotehnični inženir, po imenu Edward Martin, in mi je pravil, da se mu je zdelo, da je prihajal tisti krik od nekod od zgoraj."
»Tudi v Fu-Mančujevi hiši je bilo čuti, ko da prihaja od zgoraj."
»Martin je sede! na postelji. Bila je jasna mesečna noč z mesečino, kakršna je v Burmi. Laffite je iz nekega vzroka šel k oknu. Prijatelj ga je videl, kako je pogledal ven. Naslednji trenutek se je z groznim vzkri-kom pognali skozi okno — in treščil na dvorišče."
»Kaj pa potem?"
»Martin je skočil k oknu in pogledal dol. Laffitov krik je seveda zbudil sosede, toda prav nikjer ni bito ničesar, kar bi pojasnjevalo dogodek. Nobenega balkona in nobenega robnika ni bito, po katerem bi kdo lahko dosegel okno."
»Toda kako je to, da si ta krik poznal?"
»Za nekaj časa sem se nastanil v Palaceu Mansiions; in neke noči me je tisto pošastno tuljenje prebudilo. Slišal sem ga čisto razločno ‘im ga najbrž ne bom nikoli pozabil. Končalo se je s hripavim vriščem. Mož v sosedni sobi, neki iskalec orhidej, se je konča! enako kakor drugi!"
»Ali si potem spremenil stanovanje?"
»Ne. Na vso srečo za sloves hotela, ki je bili prvovrstno podjetje, se je več podobnih .primerov pripetilo tudi drugod, razen v Rangoonu še v Promeu in Moulmeinu. Po urcijeniški četrti je neki blazni fakir razširjal besede, da se je spet rodil beg Šiva
in da pomeni njegov klic, da išče žrtve Bila je strašna štorija, ki je dovedla do izbruha dakoiitstva im prizadela okrožnemu nadzorniku nič koliko sitnosti."
»Ali so našli kaj nenavadnega na tele--sto?"
»Vsa so po smrti pokazala znamenja, ko da bi bila zadavljena! Pravili so, da so vsa znamenja imela posebno obliko, dasi jih jaz sam nisem mogel opaziti."
»Ali je ta usoda zadela le Evropejce?"
»O ne. Več Burmanov in drugih je umrlo na enak način. Sprva je veljala razlaga, da so si žrtve nalezle gobavost in zaradi tega izvršile samomor; toda zdravniški pregled je to mnenje ovrgel. Klic Šive je tako postal pravcata mora v vsej Burmi."
»Ali si ga potem še kdaj slišal razen sinoči?"
»Da, Slišal sem ga neke jasne, mesečne noči na gornjem Irrawaddyju — ko je neki mornar skočil z vrhnje palube parnika, s katerim sem potoval, v morje! Moj Bogi Ako> človek pcmnMd, da je ta zteaej Fu-Manču prinesel tisto v Anglijo!"
»Toda kaj je prinesel? Zlega duha? Kake duševno bolezen? Kaj je tisto? Kaj nek-G€?“
»Kako novo morilno sredstvo, Petrie! Nekaj, kar se je porodilo v kužnem predelu Burme, ki je dom mmoigočesa, kar je nečisto in kar je nerazumljivo. Naj nam nebo nakloni, da prispeva pravočasno, da rešiva Guthrieja."
(Dalje prihodnjič)
Smučarske tekme ¥ Si Janžu v f?oiy
Tukajšnje agilno športno društvo tudi pozimi pridno delaje in se njegovo članstvo vneto udejstvuje na „diica3i“. Da bi društvo dalo Rožanom še več pobude za beli šport, je organiziralo z a prihodnjo nedeljo, 24. januarja, smuške tekme na šentjanških Rutah.
Tekmovali bodo: ženske, nTadina I, mladina II, moški od 18. leta, starejši tekmovalci.
Prijave naj pošljejo tekmovalci po svojih društvih najkasneje do sobote, 23. januarja, do 5. ure popoldne n 3 naslov: Mihael Gabriel, St. Johann i. R. — Št. Janž v Rožu, pošta Weize!sdorf — Svetna ves. — Prijavnina je 10.— šil. za tekmovalca.
Žrebanje vrstnega reda nastopajočih tekmovalcev oziroma tekmovalk bo v soboto, 23. jan., ob 7. uri zvečer v gostilni Gabriel v Št. Janžu.
Spored nedeljskega (24. jan.) tekmovanja:
od 8. do 9. ure razdelitev startnih številk v gostilni Gabriel;
ob 11. uri start oz. tekme na Rutah;
ob 15. mi razglasitev zmagovalcev v gostilni Gabriel.
Hkrati prireditelj opozarja vse tekmovalce, da morajo biti dodatno zavarovani, ker on ne prevzema nobenega jamstva za morebitne nezgode tekmovalcev.
Ako iz kakršnih koli razlogov ne b' bilo mogoče izvesti. tekem v veleslalomu (Siesentorlauf), bo to posebej javljeno v časopisih in v radiu.
Celovško drsališče uživa mednarodni sloves
Mestna hala zbirališče drsalcev — Gostovanje Dunajske drsalne revije
Iz Konga piše, kako je tam
(jNadalDjevatttje s pireijlšraje strani)
njem duhov njih žrtev. — Največkrat so ti ijiumjalki še nedorasilii mladiči, ki grede v boj pod vplivom mamili, narejenih iz konoplje. Ko jih mobliiziiraja, jim zatrjujejo, da bodo v bolju nedcitakljjvi. Da jih o tem prepričajo, jih postavijo v vrsto ter iz precejšnje razdalje streljajo nanje in seveda merijo drugam. Obljubljajo jim vsemogoče, da jih pridobe za svoje namene."
Usmiljenja in sočutja s trpečim njih narava ne pozna, zato se ni čuditi, če uganjajo grozodejstva. Očividci so povedala, da je 12—144eten dečko pobil 27 oseb. Zato ne bo nikoili nihče vedel, toliko domačinov pomrje v teh zmedah, ker jih nihče ne šteje. Pa tudi marsikateri belec, misijonar ali mriTomainka, so vsaj pogrešani v teh zadnjih tednih.
Iz poročili gotovo kaj veste, kako se sedaj dogodki tu razvijajo. Mi simo se mogli 'Vriniti, ker so uipomikii poinimjena sedaj že daleč od nas dn 'do našega .kraja niti prišli niioo. Bili sto pa že čisto blizu, na eni strani fle kaikih 20 km proč. Ker pa je bila tod clbllaat boflj čujača in zato dovolj pripravljena na iizineinadanija, je pravočasno izsledila ‘uporniška gnezda ter priprla voditelje in razgrnila ostale."
Vabilo
na igro
»NAVADEN ČLOVEK",
(ki jo priredi domače prosvetno društvo v nedeljo, 24. januarja 1965, ob pol 3. uri (popoiilne in olb poli 8. ur1! zvečer v dvorani prt Miklavžu v Bilčovsu.
'Igro je napisal Branilsla/v Nušiič, v slovenščino pa prevedel Fran Onič.
Vsi prisrčno valblijeni.,
Odbor,
če v športnih krogih dandanes omenjajo ime Celovec, potem milslliiijo v prvi vrsti na hclkej na ledu. V kratkem času si je Celovec pridobil v itej ostri športni panogi mednarodni sloves. Vzroke za ta uspeh iimamo pač liisfcati v izgradnji mestne hale z umetnim drsališčem.
Za Celovec in volbče za nas Korošce je ta hala postala že nekaj nujnega, kot nekaj samo po iselbli umevnega, ki: je ne bi mogli več pogrešati. 'Ljudje Sšičejo tu športnega
razvedrila, bodisi da se sami drsajo, bodisi da priboetvujejo hokejisikm tekmam, M ®o prav na visoki športni ravni.
Vsako' leto pa se mora ta ostri šport umakmiitti slavni! umehmilšM Dunajski drsalni reviji, iki je positala že pravi železni repertoar (cpcred) Koirošcem in emtuziasitom (navdušenim gl edalc em) iz sosiadnjih dežel-Letos bo že 6. gostovanje te znamenite dr-isaflme revije, ki bo inastopala v Celovcu od 24. februarja do 9. marca 1965. Vsak dan bosta na sporedu dve predstavi, in sicer ob 15. uri im 20. uri. Program ije čisto nov din nosi naslov
»PLEŠOČI SVET".
Močno dejavno celovško sejimsfco in olepševalno društvo j« mestno halo napravilo za žblrailillšče vseh drsalcev-špoirtnikov, da si tukaj oddahnejo od vsakodnevnega dela in da najdejo sproščenost, športno udejstvovanje in da od časa do časa lahko gle-dajo vrhunski 'šport.
Tudi poleti je celovška mestna hala ob priliki avstrijskega desnega sejma zbirališče mnogih narodov. Mednarodni lesni sejem je prlpomoigdl Celovcu dn sploh Koroški h 'goispcdarslkemu razcvetu, kajti lesni sejem ne pospešuje samo domače gospodarstvo v deželi, marveč tudi igra važno vlogo v Službi tujskega prometa, ki doseže v času iSiejmskih dni rekordno višino.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 25. L: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Žena in dom. — 18.00 Športni obzornik piše in govori Mirto Bogataj. — TOREK, 26. L: 14.15 Poročila, objave. — Potrkan Ples ... Glasbena oddajta. — SREDA, 27. L: 14,15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 28. L: 14.15 Poročila, objave. — Prof. Janko Messner: S knjižne police. Literarna oddaja. — PETEK, 29. L: 14.15 Poročila, objave. —Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Domače vesti, katere zbira Blaž Singer. — Za uho h; peto... Arnold Gallhuber: Mala davčna abeceda (7.). — SOBOTA, 30. L: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila. — NEDELJA, 31. L: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Hito&a o-te^a
Bistrica v Rožu. — Sobota, 23. L: Venezuela bel iNacht (Za odrasle z resnim pre-miMelkom) — Dokumentarni film, ki prikazuje slike iz nočnih lokalov, katere pa nekoliko omilijo pokrajinske slike in slike iz preprostega živUjenja, — Nedelja, 24. L: FiiuBpi-raitem vom Mi;sisilslsjpipi (za odrasle s piremMeltoim) — Film z 'divjega zapada, igrafJilto in vsebinsko podpovprečen. — Sreda, 27. L: Botschafter der Ang st (za
Freude fur’s ganze Haus
. ^
t;.--.V'
..'-v .v b • V . ■

h .	.

s«
vom 25.1. bis 6. 2.
Rheumalind-Steppdeclcen la Schafwollflies 130/190 cm
GOC-Deckenschliipler la B.-Wollwebe 130/190 cm
GOC-HatasbeHli: her la Leintuchvvebe 150/230 cm
GUC-Bunfsstin
la B.-Wo!lqualitaT 130 cm br. p. Mir.
G0C»Froffe HandiUcher
saugfahig — farbig dessiniert
GOC-Geschirrfiicher la B.-Wo!le 50/50cm saugfžhig S 2,^0 \l
S 359.— S 79 — 45.90 29.80 9.80
S
S
S
^1&|9
Državno prvenstvo ¥ umetnem drsanju
V zadnji številki našega lista smo poročali o tek mah v umetnem drsanju in plesu na ledu za državno prvenstvo konec preteklega tedna v Celovcu. Bilo je precej zanimanja zanje in zato tudi ni manjkalo gledalcev.
Pri ženskah je zmagala v soboto pri obveznem umetnem drsanju Regine Heitzer in tako postala avstrijska prvakinja; na dragem mestu ie Hclli Sengstschmid, na tretjem Astrid Czermak. — Pri prostem drsanju v nedeljo pa je zmagala Sengsl Schmidova, ki je pokazala nekaj izredno lepih točk, medtem ko je Heitzerjeva padla na 2. mesto. Zelo prijetno je presenetilo navdušene gledalce tudi nekaj še prav mladih tekmovalk, ki obetajo biti v nekaj letih nevarne konkurentinje.
Pri moških snani Peter Jonas ni imel posebno srečnega dne in je moral prepustiti prvo mesto E. Danzerju; na tretjem mestu je Wol£gang Sclnvarz. — pri parih sta zmagala Geriinde Schon-bauer/Willi Rietak.
Po končanih tekmah jc nastopilo nekaj celovfitih deklic, članic drsalnega društva »Vrbsko jezero” in pokazalo že kar zadovoljite umetelnosti na ledu.
S to prireditvijo letošnjega državnega prvenstva v umetnem drsanju v Celovcu so bili povsem zadovoljni gledalci kot tudi tekmovalci (večinoma člani dunajskih zimskošportnih društev), ki so izjavili, da so bile te državno prvenstvene drsalne tekme dosedaj najlepše. To je vsekakor v čast in ponos tukajšnjim prirediteljem.
odrasle s premilsilelkoim) — Ameriški fiiikn o bivšem vojaku na Koreji, ki je radi na-isilkirlh metod poista! voljam morilec.
št. Jakob v Rožu. — Sobota, 23. L: Ich llelbite wie Eva (odsvetujemo) — Vsebinsko brez vrednosti. — Nedelja, 24. L: Der Klo-storijager (dopusten za odrasle in mladino nad 14 let) — Barvni film po znanem Gang-feciferjevem romanu.
Dobrla ves. — Sobota, 23. 1.: Feri en vom
šfch ('dopusten za odrasle im mladino nad 14 ilet) — Vesetaigra s seattoen!talno vse-toino. — Sreda, 27. L: Verrater unter ums (doipusten za odrasle to zrelejšo mladino). Nadpovprečen fiilm iz divjega zapada.
Miklavčevo. — Nedelja, 24. L: Das iletzite Kapiteli (dopusten za odrasile). — Nemčlkii domovinski filim. Pretežno zlagan in neresmiiičen.
Pliberk. — Nedelja, 24. L: Hochzeits-
nachit lim Paradieis (Za odrasile s premisile-Itom). Ljiufooisumna tofiegica skuša brezuspešno preprečiti sikllep zakona nekega isilavmega pevca. — Četrtek, 28. L: Der Generali + (iPriiporočljliv za odrasile). — Film $ kretnjami iiz leta 1926, Ije zaradi dobrih idej to lilslkreme poijudnoisti še danes vreden, de sli ga ogledate.
Železna Kapla. — Sobota, 23. L: in me defija, 24. L: Die Totenlliiste (Dopusten za odraisle). — Napet torlimmaflim film. — Torek, 26. 1. to sreda 27. L: Die Horde das TeufeDs (Dopusten za odraisle to zrelejšo mladitnO'). — Film z divjega zapada. — četrtek, 28. L: Zwei Raumem auf (Dopusten za odrasle). — Film z divjega zapada.
Oglasu.}
¥ našem listu
I
giEDALlSCE v cei.ovcu
Petek, 22. januarja, ob 19.30: Minister gesucht (Iščemo imiinistra); 11. predstava za F-abonmi in GWG-petek. — Sobota, 23. januarja, ob 19.30: Der Freischiitz (Carostrelec), opera Karla Marije von Wc.bra. — Nedelja, 24. januarja, ob 15. uri: DU Fledermaus (Netopir); 7. predstava za GWK-nede Ija. — Sreda, 27. januarja, ob 19.30: Minister ge sucht (Iščemo ministra). — četrtek, 28. januarja, ob 19.30: Der Rosenkavalier (Kavalir z rožo) — prc miiera; 12. predstava za D-abonmd in GWG četr tek, 8. predstava za GWK-četrteik.
Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonma.
MALA OGLASA
Olupljen les, borovce in smreke, od 12 do 20 cm debele, stalno kupuje: PETER WALDER, Zim merei und Sagevverk, Klagen £u rt - Celovec, Turk gasse 1, telefon 52-70.
Našo Shetland volno z zadovoljstvom pletemo in z užitkom nosimo — posebno če pletemo z odlič nim aparatom iz WOLL- u. STRIGKBAR, Kla geafurt-Celovec, nasproti kapucinske cerkve.
foaž tednik, Umnika
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 28. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. — Naročnina znaša mesečno 7.— ši!., letno 80,— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— Ur., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20,— šfr., za Anglijo 2.— f. šterl., za U. S. A. in ostale države C.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. žrelec. — Tiska Tiskarna Dražbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.