NOVOTEHNA TEHNIČNO PRODAJNI CENTER v sodelovanju s ^^UGIIo NUDI SVOJE BLAGO PO UGODNIH CENAH NOVO MESTO. C. KOM. STANETA 38. tel. 28-006 O."" imiMffl mu Št. 9 (2272) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 4. marca 1993 • Cena: 85 SIT Po sanaciji bodo Adrio prodali Uspešno končana prva faza sanacije — Letos 7.000 prikolic — Predsednik _______upravnega odbora Franci Borsan, direktor Dušan Plut fM npras msm mm iu .u B tli NOVO MESTO — Po končani prvi fazi sanacije novomeške Adrie Cara-van, katere večinski lastnik je od lanske jeseni razvojni sklad, je bila prejšnji petek na grmskem gradu, kjer je sedež firme, tiskovna konferenca. Po besedah predstavnika sklada Romana Androjne je prva faza sanacije uspešno končana. V tem času je sklad v Adrio vložil več kot 7 milijonov nemških mark, s tem so podjetje notranje utrdili, proizvodnja je po dolgem zastoju spet stekla. Pomembno je, da so,preprečili raz- leta naj bi v Adrii naredili 5.000 priko- m mmm lil lil HM mil lili <ŽiB BMjlM PREDSTAVNIŠTVO NOVOTEHNE V MARIBORU NOVO MESTO - Danes, 4. marca, bodo na Glavnem trgu v Mariboru odprli predstavništvo novomeške Novotehnc. To bo že tretje predstavništvo Novotehnc, prvo so odprli v Krškem, drugo v Ljubljani, poleg tega pa ima Novotch-na še svoje podjetje v Zagrebu. Do sedaj je Novotchna Štajersko in Koroško “pokrivala” preko predstavništva v Krškem, od mariborskega, v katerem začenjajo delati z izkušeno ekipo, pa si obetajo še večje poslovne uspehe. Na Štajerskem in Koroškem ima namreč Novotehna precej dobaviteljev robe, ti pa naj bi poslej od Novotehne nabavljali še več reprodukcijskega materiala. OBČNI ZBOR SLS ŠENTJERNEJ ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 7. marca, ob 9. uri bo v OŠ Šentjernej občni zbor šentjernejske podružnice Slovenske ljudske stranke. pad mreže Adriinih podjetij v tujini in si spet pridobili zaupanje tujih in domačih dobaviteljev materiala, da se da Adrio uspešno sanirati, pa so prepričali tudi upnike. Banke upnice so polovico dolgov spremenile v lastniški kapital, drugo polovico pa reprogramirale. Ob koncu prve faze sanacije Adrie so imenovali nov upravni odbor, ki ga vodi direktor Dolenjske banke Franci Borsan, in novo vodstveno ekipo, ki jo sestavljajo štirje vodilni člani firme NovoLine ter dosedanji direktor Adrie Danilo Plesničar, ki ima v novi vodstveni ekipi na skrbi prodajo in razvoj. Novi direktor Adrie Carvan je direktor NovoLi-nea Dušan Plut. Seveda stvari v Adrii še zdaleč niso take, kot naj bi bile. Lani je proizvodnja stala več kot 100 dni in je bila v primerjavi z letom poprej za polovico manjša. Kljub vsemu ima Adria v Evropi 8- do 10-odst. tržni delež pri prodaji prikolic • Vendar pot do tega gotovo ne bo ne lahka ne kratka. Najprej bo treba znižati stroške poslovanja za 10 do 20 odst. Vse skupaj ne bo šlo brez odpuščanja delavcev. V začetku leta je bilo v matični firmi in štirih hčerah zaposlenih 1.666 delavcev, po predvidevanjih pa naj bi delo obdržalo 1.177 ljudi. Od 489 odvečnih delavcev naj bi jih na zavodu za zaposlovanje pristalo okoli 360, za ostale pa naj bi našli boljšo rešitev. V Novem mestu je 175 presežnih delavcev, v Brežicah 173, v Črnomlju pa 141, medtem ko v mirenskem Tomu, šent-jemejskem Podgotju in šmarješkem Plastformu ni odvečnih delavcev. in uveljavljeno blagovno znamko. Po mnenju novega direktorja Pluta je prav to tisto, kar obeta uspešno nadaljnjo sanacijo Adrie. V prvi polovici letošnjega I Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Menjava v korist vsega N na 4. strani: • Šentjernejska Iskra se pobir^ na 6. strani: • Kdo naj rešuje kočevsko zdravš na 7. strani: • Kaj bo s črnim naseljem Korejo? na 8. strani: • Poslanske plače odporne proti na 11. strani: • Kaj vam pomaga pravica, če z^pfo • Matic s prišito roko na 16. strani: v w i • Odprto pismo ministru JazbinškuC '^//////////////////////////////^^^ ŠOPEK CVETJA SAMO ZA VAS — V marcu se začne koledarska pomlad in z njo bo letos nekoliko bolj usklajena tudi narava. Množično bodo pognale zgodnje cvetlice. Dečki in deklice jih bodo trgali tako kot doslej in z njimi razveseljevali svoje najdražje: mamice, očke, babice, učiteljice in že koga Šopek travniškega cvetja je najlepše darilo, ki ogreje srce ob vsaki priložnosti. Podarjamo ga tudi mi. Sprejmite ga, za kar si ga želite — za dan žena, materinski dan ali pa samo za pomlad in dobro voljo. (Foto: B. D.-G.) lic, v drugi pa še 2.000. V drugi fazi sanacije naj bi vzpostavili profitabilno proizvodnjo in dosegli zastavljene prodajne cilje. Cilj druge faze sanacije je zagotoviti normalno delovanje sistema Adrie, proizvodnjo brez motenj in prekinitev. Po tej uspešno izpeljani fazi sanacije naj bi sklad Adrio Caravan prodal na trgu. Glede na velik pomen Adrie za celotno Dolenjsko pa tudi Slovenijo naj je ne bi prodali tujcem. Adria Caravan naj bi postala in ostala uspešno slovensko podjetje. A. BARTELJ LASTNIK! IN VODSTVO— Večinski lastnik novomeške Adrie Caravan, republiški sklad za razvoj, in novo vodstvo s predsednikom upravnega odbora Francijem Borsanom ter direktorjem Dušanom Plutom so po končani prvi fazi sanacije napovedali začetek druge. Vsi so prepričani, da Adrio čaka lepša prihodnost. (Foto: A. B.) ’ PREDSEDNIK IN ČLANI— Hudim očitkom predsednika Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika na račun vlade in vladne koalicije so člani novomeške podružnice na nedeljskem občnem zboru ognjevito pritrjevali. (Foto: A. B.) ir. Kmalu večje kazni za črnosekače 28.000 kubikov na črno posekanega lesa NOVO MESTO — V lanskem letuje gozdarska služba na območju GG Novo mesto ugotovila za več kot 28.000 m3 črnih sečenj. Odkrili so kar 1.588 primerov črnih sečenj, vendar poznavalci trdijo, da jih je še precej več. Že to, kar je odkrila in evidentirala gozdarska služba, pa je več kot zaskrbljujoče. V novomeški občini je bilo lani za posek odkazanega 5.500 kubikov lesa, neodkazanega, se pravi na črno posekanega, pa je bilo kar (ugotovljenih) 12.500 kubikov; v črnomaljski občini je bilo 10.700 kubikov odkazanega, 5.600 pa še na črno posekanega; v trebanjski občini je bilo 6.500 kubikov odkazanega lesa in 2.500 kubikov črnih sečenj; v metliški občini 2.500 kubikov odkazanega in 850 kubikov neodkazanega; v tistem delu grosupeljske občine, ki ga pokriva GG Novo mesto, pa 1.500 kubikov odkazanega in kar 7.000 kubikov na črno posekanega. V vseh občinah razen v trebanjski se je količina na črno posekanega lesa v primerjavi z letom poprej povečala, in sicer v novomeški za dobrih 3.100 kubikov, v črnomaljski za več kot 2.700 kubikov, v metliški za 122 kubikov, medtem ko je bilo v trebanjski za 132 kubikov na črno posekanega lesa manj kot leto poprej. To pa je tudi edina malo svetlejša točka v črnem lomastenju po gozdovih. Kaže, da so vsaj iz trebanjskega primera bi lahko tako sklepali začele učinkovati kazni, kijih sodišča izrekajo čmosekačem. Zato si ljudje, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z gozdovi, precej obetajo od nove kaznovalne politike. Po ' novem bodo namreč kazni za prekrške, med katere štejejo tudi gozdni, trikrat večje. A. B. V Trebnjem za zožitev ogroženih območij TREBNJE Pred tremi leti je bil sprejet zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji. Vsi, ki so na teh območjih razvijali obrt, investirali in vlagali, so imeli določene olajšave. O predlogih in spremembah tega zakona so se prejšnji teden v Trebnjem pogovarjali tudi predstavniki 11 občin z našega območja. Na posvet so prišli tudi predstavnik ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter ministrstva za finance. Po dosedanjem odloku spada med demografsko ogrožena območja skoraj polovica Slovenije, npr. v trebanjski občini imajo od 16 krajevnih skupnosti 6 demografsko ogroženih. Potemtakem spada med ogrožene tudi okolica Ljubljane. Na posvetu predstavnikov občin širše Dolenjske je bilo rečeno, da bi se morala demografsko ogrožena območja zožiti. Trebanjci so predlagali, da se vsem občinam, ki imajo več kot 1/3 demografsko ogroženega območja, določi enoten znesek denarja, ki pa se potem od občine do občine razlikuje glede na površino in število prebivalstva demografsko 'ogroženega območja. Potem so predlagali, da bi bilo dobro, ko bi že vnaprej vedeli za približen znesek denarja, ki jim bo pripadal, da bi se znali odločiti, koliko projektov je smotrno pripraviti. Do sedaj so na natečaj pošiljale projekte za gradnjo infrastrukture občine, medtem ko so projekte iz podjetništva, obrti in kmetijstva pošiljali posamezniki sami. Od letos naprej bodo prednostno listo projektov iz obeh naslovov pripravili v občinah, saj potrebe v občini bolje poznajo od republike. J. DORNIŽ e vlada uničiti kmetijstvo? Občni zbor novomeške podružnice SLS — Predsednik Marjan Podobnik: Nič boljše kot v komunizmu — Kmet ni sovražnik delavcev — Novi predsednik Beg NOVO MESTO — Občni zbor novomeške podružnice Slovenske ljudske stranke, ki se gaje v nedeljo na kmetijski šoli pod Trško goro udeležil tudi predsednik stranke Marjan Podobnik, je izzvenel v obsodbi vlade in vladne koalicije, češ da je kriva katastrofalnega stanja slovenskega kmetijstva in se noče s predstavniki kmetov niti pogovarjati. Prav zato SLS pripravlja protestne dejavnosti. »Kmetje nismo dobrodelno društvo, ki naj bi zastonj hranilo državo. Le povezani in trdni kmetje bomo obstali in dosegli svoje, sicer bomo postali lahek PODJETNICA LETA 1992 JE IZ KOČEVJA LJUBLJANA - Fondacija Ženska podjetnost je v soboto razglasila Ano Dcjanovič-Jankovič iz Starc Cerkve pri Kočevju za podjetnico leta 1992. Izbrana je bila med 10 finalistkami, katerih podjetja zaposlujejo povprečno 10 delavcev. Podjetnica leta je lastnica in direktorica podjetja Feniks marketing iz Ljubljane, ki se je specializiralo za izdelavo opreme za preventivo v prometu, zaščitnih izdelkov za vozila in spalne vreče. Del proizvodnje je usmerilo v izdelavo neprebojnih jopičev, pravkar pa uvajajo tudi program posebnega medicinskega perila za operativne posege. V podjetju Ane Deianovič-Jankovič bo poleg sedanjih 39 v kratkem dobilo delo še 35 novih delavcev. Nagrado v znesku 5.000 mark ji je v imenu ministrstva za gospodarske dejavnosti podelil minister dr. Maks Tajnikar. HALO - AL0 PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS CLčOjMI F V drugi polovici tedna bo pretežno suho in hladno plen preprodajalcev, trgovcev in politikov,« je bilo slišati na zboru. Marjan Podobnik pa je navedel besede dr. Franca Zagožna, da sta se ta vlada in državni zbor odločila za likvidacijo kmetijstva. »Sedanje stališče vlade do kmetijstva ni nič boljše kot v najtrših • Člani novomeške podružnice so podprli načrtovane aktivnosti v zvezi s kmečkim protestom, zavzeli so se, naj bo letošnji vseslovenski kmečki tabor na Dolenjskem, kandidata sta Šentjernej in Trebnje. Na koncu so izvolili novo vodstvo novomeške podružnice SLS. Novi predsednik je Jože Beg, podpredsednik pa Igor Ravbar; Kmečki zvezi predseduje Igor Ravbar, podpredsednik pa je Jože Vidmar. komunističnih časih!« je pribil Podobnik. Seveda kmetje zamerijo vladi zlasti zaradi sproščenega uvoza kmetijskih pridelkov, posebno mesa. Hkrati kmetje poudarjajo, da oni niso sovražniki delavcev in drugih potrošnikov, kot bi radi prikazali nasprotniki kmetov, ki hočejo proti njim naščuvati potrošnike, zlasti delavce. »Pokazati moramo, kakšno je pri nas razmerje cen, koliko od prodajne cene mleka, kruha, mesa in drugih kmečkih pridelkov dobi kmet in koliko poberejo trgovci in preprodajalci. Cene živil so pri nas take kot na Zahodu, a kmet dobi trikrat manj kot kmet na Zahodu, trgo- IVAN DVORŠAK V KRKI NOVO MESTO - V avli poslovnih prostorov tovarne zdravil Krka v Ločni bo danes, v četrtek, 4. marca, ob 13. uri otvoritev razstave del Ivana Dvoršaka, ki bo iz svojega opusa predstavil predvsem ciklus Kurentov. vec pa zasluži trikrat več. Tisti, ki kruh proda, zasluži več kot kmet, kije pšenico posejal in požel. Zaščititi moramo potrošnike, ki so marsikdaj še v težjem položaju kot kmetje. Pri nas pa vlada daje potuho tistim, ki se hvalijo, kako z uvozom enega kamiona mesa zaslužijo po 20.000 mark!« Ob tem niso pozabili spomniti na »barabijo vlade in državnega zbora, ki delavcem zamrzne še tisti majhni zaslužek, sebi pa daje na tisoče mark plače«. »Mislim, da bo državni svet dal veto na ta zakon!« pravi Tone Hrovat, član tega sveta. A. BARTELJ VOJKO OMERZU NI VEC PREDSEDNIK KRŠKO - Krška občinska skupščina je razrešila Vojka Omerzuja funkcije predsednika krške občinske skupščine. Omerzu je za to sam zaprosil predsedstvo in skupščino. Kot je Omerzu poudaril že večkrat doslej in tudi v “odstopni izjavi”, politični sistem ne potrebuje več poklicnega predsednika občinske skupščine. Prepričan je, da je država predsednikom skupščin vzela vrsto pristojnosti, zaradi katerih je bil potreben poklicni predsednik. Omerzu meni, da bo občina funkcionirala, če bo ob neprofesionalnem predsedniku skupščine dobro deloval izvršni svet. Omerzu še naprej ostaja delegat v občinski skupščini. V zahvali po razrešitvi z dolžnosti predsednika je pozval, naj se dopolni predsedstvo s tistim, kar v tem političnem organu zdaj manjka. Poznavalci so v tem razbrali opozorilo, da predsedstvo v sedanji sestavi razpada. Napovedan nov punt Med kmeti vre od nezadovoljstva. Tokrat gre zares, ni druge izbire kot protest ali propad Tako pišejo Slovenske brazde, ko pozivajo k vseslovenskemu kmečkemu puntu, ki naj bi prisilil vlado, da ustavi propadanje kmetijstva in podeželja. Kmetje ogorčeno napadajo predvsem vladno liberalno politiko in zahtevajo zaščito domače pridelave, prelevmane, višje odkupne cene in zanje pravičnejši odnos med odkupnimi in maloprodajnimi cenami. Terjajo tudi več reda in kontrolo. Kot primer v nebo vpijoče krivice vedno znova navajajo, da je odkupna cena mleka enaka že od lanskega aprila. S tem so rejci utrpeli nad 3,2 milijarde tolarjev izpada dohodka, in če se bo tako nadaljevalo, bodo postopno postali vsi berači Slovenska kmečka zveza pri SLS in Zadndna zveza Slovenije, ki spodbujata kmečki protest, predvidevata posebno stopnjevanje pritiska. Informativnemu tednu, v katerem že smo in ki bo trajal do 7. marca, bodo sledile we ostrejše oblike pritiska, od zasedbe pomembnih slovenskih ustanov do delne in na koncu marca celo popolne zapore cest v Sloveniji. Nemir se iz dneva v dan stopnjuje, saj se bliža tudi čas spomladanske setve, ko imajo kmetje tudi obilico drugega dela in nimajo časa postavati po cestah. Ali bo kmečki punt v resnici potekal po predvidenem scenariju, pravzaprav še ni povsem zagotovo. Ne gre prezreti Ivana Omana, vodje kmečkega gibanja pri vladnih slovenskih krščanskih demokratih, ki odsvetuje punt, dokler nova vlada in kmetijski minister dr. Jože Osterc, ki osebno soglaša s kmečkimi zahtevami, ne pokažeta, kaj nameravata in kaj zmoreta. Čeprav je minister eno priložnost že zapravil M. LEGAN I Nekateri pozabili na sprejete obveznosti Gradnja HE Vrhovo SEVNICA — Potem ko je zmanjkalo denarja za dograditev Hidroelektrarnc Vrhovo in so se dela na vrhovškem objektu močno upočasnila, če ne celo zaustavila, so nastale dodatne težave. Odpravljamo jih po najboljših možnostih, sporoča dopis, s katerim so sc Savske elektrarne Ljubljana odzvale na sklep, ki gaje pred časom na predlog izvršnega sveta potrdila sevniš-ka občinska skupščina. Sklep zahteva od investitorja HE Vrhovo, da mora seznanjati občino Sevnica in krajevno skupnost Loka z vsemi ključnimi informacijami glede elektrarne. Savske elektrarne v nadaljevanju med drugim sporočajo glede stanovanjske hiše Cirnski, da po projektu in lokacijskem načrtu ni pod vplivom hidroelektrarne. Vse so znova pregledali in raziskali in ni razlogov, da bi hišo odstranili. Po zajezitvi Save jo bodo redno opazovali in poskrbeli za varnost, če bo to potrebno. Investitor Savske elektrarne bo pri graditvi HE Vrhovo izpolnil vse svoje obveznosti po lokacijskem načrtu za HE Vrhovo. Ni pa odgovoren glede obveznosti drugih investitorjev, ki so se pred sprejetjem tega odloka obvezali za širšo ureditev prostora zunaj vpliva elektrarne. Z drugimi besedami povedano: Savske elektrarne na njihovo ravnanje tudi nimajo vpliva. V Savskih elektrarnah ocenjujejo, da drugi investitorji v novih razmerah nimajo namena opraviti svojih obveznosti. »Predvsem sc to nanaša na cestno in vodno gospodarstvo ter onesnaževalce reke Save in njenih pritokov.« Tako so v omenjeni svoj dopis zapisali v Savskih elektrarnah. M. LUZAR I.* v/ Slovenski častniki so še potrebni Za krepitev slovenske obrambne sposobnosti je nujna tudi dobra organiziranost slovenskih častnikov — Pričenja se podpisovanje pristopnih izjav NOVO MESTO — Bivša organizacija Zveza rezervnih vojaških starešin je imela pri krepitvi slovenske obrambne sposobnosti važno vlogo in gotovo ne gre zanemarjati tudi pomebnega prispevka njenih članov v slovenski osamosvojitveni vojni, vendar pa je treba priznati, daje v zadnjem času, potem ko se je preimenovala v Zvezo častnikov Slovenije, njena dejavnost zlasti v Novem mestu precej zamrla. Vzrokov je verjetno več, med poglavitne pa lahko štejemo dejstvo, daje organizacija ostala brez poklicnega sekretarja, ki je zdaj zaposlen v TO, in pa to, da nova organiziranost še ni prodrla med članstvo. Sekretar Brane Džukič se je odločil, da bo občinsko Zvezo častnikov Slovenije zdaj spet postavil na noge. Za to je dobil vso podporo v predsedstvu, v izvršnem svetu občine in na občinskem sekretariatu za obrambo, kjer so mu odstopili prostor za ta namen. Zveza rezervnih vojaških starešin je v novomeški občini štela 27 krajevnih odborov, v katere je bilo včlanjenih kar 2.300 članov. In koliko članov bo imela zdaj REVIZIJA TUDI V BREŽIŠKIH PODJETJIH BREŽICE - Sekretariat za gospodarski razvoj se je odzval na pobudo v občinski skupščini za revizijo lastninjenja. Od registrskega sodišča v Novem mestu je zahteval seznam vseh podjetij, ki so po 1.1. 1990 izvedla statusne spremembe, in opravil razgovor s SDK Krško, ki je pooblaščena za postopek revizije. Ta organ je že začel s postopki za revizijo tudi pri nekaterih podjetjih v občini Brežice, zato naj bi njihove predstavnike povabili na sejo IS, da bi poročali o svojih aktivnostih in ugotovitvah. Zveza častnikov Slovenije? »Po zakonu in statutu naj bi bili poslej člani Zveze častnikov Slovenije le tisti častniki, ki bodo prostovoljno podpisali izjavo, da ostajajo oziroma vstopajo v to organizacijo. S tem bodo sprejeli tudi statut organizacije, dolžnosti, obveznosti in pravice, ki iz tega izhajajo. Od dneva te objave se bodo lahko tako stari kot novi člani oglasili v dopoldanskem času pri meni v pisarni na Brane Džukič Sekretariatu za obrambo in podpisali omenjeno izjavo, v popoldansekm času pa bom obiskoval bivše krajevne organizacije in se z njimi dogovarjal. Računam, da bomo večino teh ponovno aktivirali, saj so bile nekatere zlasti izvenmestne organizacije svoj čas res zelo delavne. Predvidevamo, da bo organiziranost sledila dosedanji krajevni zamoupravi, morda pa bi bilo ščasoma logično slediti tudi mejam sedanjih pokrajinskih štabov,« pravi Brane Džukič; ki bo pri TO vzel nekaj tednov dopusta in se posvetil samo organiziranju ZČS. Člani, ki bodo z izjavo potrdili šlan-stvo v organizaciji oziroma k njej pri- Menjava v korist vsega Novolesa Generalni direktor Novolesa Bajželj pravi, da premestitev direktorja Novoleso-vega podjetja TPE na Račjem selu ne pomeni zapiranja tovarne_ RAČJE SEIiTT-^ PrejSnjiteden"scTdelavči Nbvblesovega podjetja l ovarna ploskovnih elementov (TPE) na Račjem selu napovedali stavko, če jim generalni direktor Milan Bajželj ne pojasni, zakaj je prišlo do hitre premestitve njihovega direktoija Ivana Šegine, zvedeli so tudi, da naj bi premestili tudi njihovega vodjo proizvodnje. Do stavke, ki so jo napovedovali, ni prišlo, saj so se dogovorili za sestanek z Bajžljem, ki pa ni prišel na Račje selo, ampak se je s predstavniki delavcev in vodilnimi možmi trebanjske občine pogovaijal na občini. Predstavniki delavcev oz. sindikata iz TPE-ja so povedali, da se bojijo, da se za naglo kadrovsko spremembo skriva še kaj več, kajti niso še pozabili, da jih je prav Novoles pred leti spravil v stisko. Poudarili so svojo skrb, da bi 100-članski kolektiv ostal brez dela, še posebej sedaj, ko so za svoje proizvode našli tudi tuji trg. Bajželj jim je odgovoril, da niso nikoli razmišljali o omejevanju programa ali zapiranju tovarne na Račjem selu, saj se je tovarna izkazala kot perspektivna. Vendar vsem Novoleso-vim podjetjem ne gre tako dobro, npr. podjetje Novi ambienti v Straži, na ka- terega se vežejo skoraj vsa ostala Novo-lesova podjetja, je v težavah. Da bi ga rešili, bo njegovo vodstvo prevzel nekdanji direktor na Račjem selu Ivan Še-gina, ker seje tudi pri reševanju TPE-ja zelo dobro izkazal. Predsednik trebanjskega IS Jože Rebolj je dejal, da imajo v občini veliko obratov, ki imajo svoje sedeže izven občine, in izkušnje kažejo, da, kadar matične firme zaidejo v težave, pustijo najprej na cedilu obrate na obrobju. Dodal je še, daje v trebanjski občini več kot 600 brezposelnih, in če bi se jim pridružilo še 100, bi bilo v občini že več kot 14-odst. brezposelnost. Ge- neralni direktor Bajželj je poudaril, da premestitev ne pomeni zapiranja teh delovnih mest, ampak naj bi bila v korist • Novi direktor TPE na Račjem selu, Miodrag Todorovič, pravi: »Sedaj imamo dovolj naročil in s tem tudi dela. Za zaposlene v proizvodnji se delo ni nič spremenilo, novo vodstvo pa se bo trudilo, da dela tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo.« Kljub pojasnilom in ustnim zagotovilom, da se za delavce ni nič spremenilo, ki so jih dobili od generalnega direktoija Bajžlja in novega direktorja Todoroviča, pa je v delavcih še vedno bojazen in nezaupanje. celotnemu sistemu Novolesa, zato tudi delavci na Račjem selu ne bodo ostali brez dela. J. DORNIŽ stopili, bodo plačali simbolično članarino, prejeli bodo člansko izkaznico in značko, sprejeli pa bodo tudi obveznost, da bodo sledili programu dela, ki izhaja iz republiškega programa in ni obsežen niti naporen. V bistvu gre za ohranjanje že pridobljenih veščin in za seznanjanje z novostmi v stroki. Vsekakor bo Zveza častnikov Slovenije, ki naj • Letošnji spomladanski občinski delovni program ZČS naj bi startal aprila. Obsegal bo enourno predavanje o novi obrambni vlogi Slovenije v današnji Evropi in predavanje o protioklepni borbi ter izbor opreme in sredstev zanjo. Vse skupaj naj bi obenem z malico trajalo približno pet ur. bi združevala aktivne in rezervne vojaške in policijske častnike, tudi v novi slovenski državi imela pomembno vlogo, zlasti ker vemo, da popolnih šol za izobraževanje častnikov pri nas veijetno še dolgo ne bo. T. JAKŠE POTEGUJEJO SE ZA REPUBLIŠKI DENAR BREŽICE - Občina Brežice bo za leto 1993 na razpis za pridobitev republiških sredstev za komunalno infrastrukturo prijavila več programov. Izvršni svet je že sprejel sklep, da s področja vodooskrbe prijavi izgradnjo vodovodnega sistema za Jesenice na Dolenjskem in Veliko Dolino ter vodovoda na Bizeljskem. Na področju zbiranja in čiščenja javnih odpadnih voda bodo kandidirali s programom izgradnje kanalizacijskega zbiralnika od Šromljice do čistilne naprave v Trnju in zbiralnika od Hrastine do čistilne naprave v Trnju. Na republiška sredstva računajo tudi pri izgradnji centralnega odlagališča komunalnih odpadkov in plinskega omrežja mesta Brežice s priključkom na glavni vod. CORPUS DELICTI PRI SLONU NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 4. marca, se bo Novomeščanom predstavila novomeška umetnica Irena Celič. Najprej v galeriji Pri slonu, kjer bo ob 19. uri razstava njenih slik z naslovom “Tisočere podobe”, potem pa ob 22. uri še v Domu kulture s plesno improvizacijo “Plesala je z luno”. Vstop je prost. • Rotim vas pri Kristusovem usmiljenju, pomislite na možnost, da se morda motite. (Cromwell) • Zrel je, kdor samega sebe ne vara več. (Doderer) • Mi smo miselno še v socializmu, glede na "uspehe” pri njegovem uničenju pa bomo šli v večji ekonomski individualizem po najbolj boleči poti, množični brez-noselnosti in bedi delavstva. di P°ti’ jo vodimo v zadružništvu, si kopljemo lasten grob. (Frelih ) • Samo družinske kmetije lahko izpeljejo ekosocialno kmetijstvo, industrijsko kmetijstvo tega ne zmore. (Osterc) • Čeprav cenim kmetijskega mini-o strah, da i skupščine na nedavnem zasedanju. Če bo urad priznal označbo porekla vin, bodo s tem Belokranjci veliko pridobili, saj se bo lahko ne le metliška občina, ampak cela Bela krajina bolje predstavila navzven. Hkrati je ta označba za vino pogoj za uvrstitev v višji cenovni razred. Za kupce pa pomeni zagotovljeno kakovost. Sicer pa je označba blaga kolektivna pravica in jo smejo uporabljati v gospodarskem prometu tisti, ki to blago proizvajajo in dajejo v promet. V metliškem primeru to pomeni, da bodo te pravice deležni vsi pridelovalci metliške črnine ali belokranjca, ne le vinska klet kmetijske zadruge. HELENA MRZI J KAR Seveda je pomembno tudi, da urad prizna označbo porekla blaga na podlagi strokovnega mnenja Gospodarske zbornice Slovenije. Ta pa mora obsegati geografsko ime zavarovanega proizvoda, izdelke, ki smejo v promet s predlagano označbo porekla proizvoda, območje, s katerega je blago, način zavarovanja proizvodov ter vrsto drugih pogojev. M.B.-J. VABILO NA OBČNI ZBOR ČRNOMELJ - Sadjarsko druš-tvo Bela krajina vabi vse člane in tiste, ki to želijo postati, na redno letno skupščino, ki bo v soboto, 6. marca, ob 17. uri v sejni sobi SO Črnomelj. Po občnem zboru bo strokovno predavanje inž. Matjaža Malcžiča. gospodinjski kotiček Zdrav način življenja stm, me je vedno strah, nič naredil. (Potočnik) ne bo Od kod izhajata zdravje in sreča? Svetovtii strokovnjaki zatr-jujej o/ da izhajata iz svobode v hrani, kar pomeni tudi, da se svobodno prilagodimo življenjskemu okolju. V tak način prehranjevanja se uvršča tudi makrobiotična hrapa. Prav gotovo sc večini ljudi ni možno prilagoditi novim načinom prehranjevanja, kar pa ne pomeni, da ni vredno upoštevati vsaj nekaj nasvetov, ki temeljijo na izkušnjah iz preteklosti. O naravnem življenju ter pomenu izbire in priprave hrane v skladu s potrebami posameznika v določenem okolju je razlagal in učil že oče- zahodne medicine Hipokrat v 5. stol. p. n. štetjem. Njegov izrek “Hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj bo hrana!” izraža težnjo za zdravim življenjem s preprosto hrano, zasnovano predvsem na žitih in zelenjavi. Seveda sam način prehrane še ne pomeni zdravega življenja, ampak gre v osnovi za način življenja, po katerem naj bi čovek povezoval sebe z naravo in do katere naj ne bi bil nasilen. Obvladal naj bi jo tako, da ne bi bil z njo v nasprotju. To, kar je bilo nekdanjim rodovom samo po sebi umevno, se je nam obrnilo v problem z ekološko katastrofo. Potrebno bo spremeniti zakoreninjena mišljenja in se usmeriti v dvig kvalitete življenja na podeželju. Poglejmo si osnovna načela prehrane, ki vodijo k boljšemu zdravju. Človek naj bi užival čim več naravno pridelanih živil z upoštevanjem pravil biodinamičnega kmetovanja, to jc od načina priprave zemlje, časa sajenja, oskrbe posevkov do obiranja in pospravljanja pridelkov. Vse to omogoča tudi kvaliteten, odporen in po obsegu zadovoljiv pridelek. Živila za prehrano naj bodo iz našega klimatskega okolja. Uživajmo čim več sezonske in sveže hrane. Za shranjevanje pa uporabljajmo naravne načine: hlajenje, sušenje na soncu, vetru, ognju, soljenje in fermentacijo. Primer je kislo zelje, ki vsebuje več vitamina C in B ter več encimov, ki pomagajo pri prebavi. «1 I IZ NKŠIH OBČIN DEŽURNE TRGOVINE • V soboto, 6. marca, bodo odprte v Norem mestu do 19, ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Dolenjka, Market, Cesta herojev od 7. do 14,30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče • Šentjernej: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: Mercator-Standard, Prodajalna Rog • Žužemberk: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba • Straža: Dolenjka, Market • Novo mesto: v nedeljo od 8. do It. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7.30 do It. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče MASE NA GORJANCIH ŠENTJERNEJ - Gorjanski cerkvici sv. Miklavža in sv. Jedrti, katere ruševine so lani očistili, spadata pod šcntjemejsko župnijo. Šcntjcmejski župnik g. Trpin je že določil, kdaj bodo letos maše na Gorjancih. V Miklavževi cerkvi bodo maše gotovo 6. in 20. junija, 20. julija, 1., 8. in 22. avgusta ter 5. septembra, vedno ob dveh popoldne; 12. septembra bo maša pri sv. Jedrti na Trdinovem vrhu, 18. julija pa bo grškokatoliška maša pri sosednji cerkvici sv. Elije. Ob teh dneh bodo maše gotovo, zelo verjetno pa bo še kakšna več. PAKET CIVILNE ZAŠČITE NOVO MESTO - Ob 1. marcu, mednarodnem dnevu civilne zaščite, je v ponedeljek občinski štab za CZ na svečani seji podelil priznanja zaslužnim v enotah civilne zaščite občine Novo mesto. Plaketo CZ je prejel načelnik štaba Jože Udovič, srebrni znak CZ pa Jadranka Zupančič za delo z begunci. Podelili so tudi dve bronasti odličji CZ. Prvo je prejela Darja Horvat, sekretarka OO RKS Novo mesto, drugo pa begunski center v Dijaškem domu v Šmihelu. PREDSTAVILI DOBAVITELJE HRANE BRŠLJIN - V vojašnici je bila minuli četrtek že tretja predstavitev dobaviteljev hrane. Tokrat so se s svojimi izdelki predstavili Kolinska, Mesarstvo Cvetan iz Mokronoga, Dolenjske pekarne in Frupi iz Mcstinj. • Če me prevaraš enkrat, si kriv ti. Če me prevaraš še drugič, sem kriv sam. (Arabski pregovor) Lasten dom jim pomeni največ Občni zbor ZŠAM ŠMIHEL — Minuli petek seje v Domu starejših občanov zbralo kar 140 članov Združenja šoferjev in ŠOFER HANS — Ivan Mišjak-Hans iz Novega mesta je že 37 let član ZŠAM in je med tistimi člani, ki so se najbolj prizadevali za izgradnjo svojega novega doma v Šmihelu. Pri 66 letih najpogosteje vozi avtobus združenja na turistične vožnje, za nameček pa je še gospodar in blagajnik. avtomehanikov Novega mesta na občnem zboru. Od minulega dela so še najbolj ponosni na svoj novi dom, ki so ga izročili namenu v lanskem letu na regijski proslavi ob 41 -letnici delovanja društa. V programu dela za naslednje leto želijo več pozornosti posvetiti izobraževanju voznikov in poglobiti sodelovanje z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tudi letos se bodo udeležili delovnega tekmovanja slovenskih voznikov in avtomehanikov, republiškega srečanja članov, organizirali bodo tudi družabno srečanje članov in njihovih svojcev na Gorjancih. Novomeška delegacija naj bi se letos udeležila tudi evropskega kongresa, ki bo maja v Strassbourgu v Franciji. Na koncu bi radi naredili še kaj za svoj dom. Občni zbor društva je bil tudi priložnost, da so jubilantom združenja podelili spominske značke. Prejelo jih je kar 40 članov. Najsvetlejša so za 35-letno delo v združenju prejeli: Alojz Bučar, Ivan Gorše, Pavel Kalčič, Stane Klevišar, Jože Povše, Peter Seničar, Janez. Šegedin in Martin Uhernik. Jožef Kikel iz Srebrnič pa je prejel značko za 40-letno članstvo. J. P. SEJEM OB DNEVU ŽENA NOVO MESTO — Na Glavnem trgu bo v ponedeljek, 8. marca, tradicionalni sejem cvetja in daril. Organizatorji menijo, daje med moškimi še vedno veliko takih, ki praznik dan žena spoštujejo, žene, matere in morda ljubice pa se tudi ne bodo odrekle enodnevni pozornosti in darilom. iiliU IZ NKŠIH OBČIN Šentjernejska Iskra se pobira Po razpadu jugoslovanskega trga se jim je prodaja močno zman šala — Od jeseni pod skladom za razvoj — Sanacijski program — Več kot 200 ljudi trajen presežek ŠENTJERNEJ — Od lanske jeseni je večinski lastnik največjega šentjernej-skega podjetja, Iskre Hipot, republiški sklad za razvoj; skladje lastnik 51 odst. firme, ostalo pa imata Iskra holding in republika. Po razpadu jugoslovanskega trga se šentjemejski Iskri ni pisalo nič dobrega, prodaja seje zmanjšala na manj kot pol prejšnje. »S skladom smo naredili sanacijski program, ki ga moramo izvesti, če naj Hipot obstane in se okrepi, druga možnost pa je samo stečaj,« pravi direktor Hipota Franc Baznik. Prej je šentjernejska Iskra izvažala okoli 60 odst. svoje proizvodnje, ostalo pa je prodala na jugoslovanskem trgu (največ v Srbiji) in nekaj tudi v Sloveniji. Z razpadom jugoslovanskega trga se je vse to podrlo, zmanjšala seje tudi prodaja v Sloveniji, saj je bila vezana na proizvodnjo končnih izdelkov, ki sojih tudi največ prodali na jugoslovanskem in vzhodnem trgu. Gre za izdelke tako imenovane zabavne elektronike, kije v težkem položaju ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Evropi. Medtem ko so včasih prodali na mesec za 1,5 do 2 milijona nemških mark svojih proizvodov, s sanacijskim programom sedaj ugotavljajo, da bi letos lahko prodali za 800 do 900 tisoč mark na mesec. »S tem bi nekako reševali likvidnostna vprašanja, vendar le, če bomo to naredili z. bistveno manj zaposle- nimi,« pravi Baznik. Tako so 209 od okoli 600 žaposlenih opredelili kot tehnološki presežek. V dobrem mesecu dni naj bi odločbe dobilo vseh 209 odveč- SKOCJANŠKI UPOKOJENCI VABIJO ŠKOCJAN - Društvo upokojencev Škocjan bo 7. marca ob 14. uri imelo letni občni zbor v škocjanski osnovni šoli. Ob tej priliki bodo svečano razvili nov društveni prapor ob krajšem kulturnem programu, ki ga bodo izvajali instrumentalisti tamkajšnje osnovne šole, in podelili priznanja zaslužnim članom. Na ogled bo tudi razstava ročnih izdelkov njihovih članov in razstava slik madžarskega slikarja Ferenca Čcmika. Razstavljene slike in izdelki bodo tudi naprodaj. Razstava bo odprla v nedeljo od 8. do 14. ure. Po občnem zboru se bodo spomnili praznika dneva žena. nih delavcev, odpovedni rok pa je pol leta. Medtem ko so lansko leto zaključili z okoli milijonom mark izgube, naj bi letos poslovali brez. izgube. Za sklad so se v šentjemejski Iskri odločili tudi zato, da so lahko dosegli reprogramiranje dolgov do bank, ki bi zapadli v plačilo od lanske jeseni naprej. S takimi prilivi, kot jih imajo sedaj, nikakor ne bi mogli odplačevati teh dolgov, sedaj pa so dosegli, da bodo letos plačevali samo obresti, glavnico pa bodo pričeli odplačevati prihodnje leto. »Sedaj smo zelo dejavni na tujih trgih in mislimo, da nam bo uspelo, da bodo letos vsi naši štirje programi poslovali pozitivno. Sedaj izvozimo več kot 80 odst. naše proizvodnje, največ poten eiometrov in hibridnih vezij,« pravi Baznik. Že do sedaj so tudi do 10-krat znižali izdelavne čase, ko si bodo opo mogli, pa bodo še nadaljevali z miniaturizacijo, kamor gre ves razvoj v zabavni elektroniki. Letos naj bi dobili certifikat ISO 9000, ki bo jamčil, da Hipot obvladuje kvaliteto v vseh fazah delovnega procesa, to pa se jim bo gotovo poznalo tudi pri prodaji oz. naročilih. A. BARTEU Za malo denarja malo vode Novi 200-kubični rezervoar v Gabrju bo kmalu zgra-jen, zmanjkuje pa denarja za črpališče in filter GABRJE — Iz vodovodnega sistema Gabrje dobiva pitno vodo 481 prebivalcev te krajevne skupnosti v vznožju Gorjancev. Ta vodovodni sistem napaja le Gabrje, medtem ko ima vas Jugorje svoj vodovod, ki so ga vaščani sami zgradili in ga tudi sami vzdržujejo. Gabrsko vodovno omrežje se napaja iz dveh površinskih zajetij, ki pa v sušnih obdobjih ne zadoščata, pa tudi kakovost vode, kot pri vseh kraških površinskih zajetjih, ni primerna. Iz tega vodovoda ne dobiva vode 7 gospodinjstev v Gabrski Gori. Z vrtanjem so sicer prišli do globinske vode in vrtina je tudi dovolj izdatna: s črpanjem daje 3,5 1 na sekundo, za oskrbo Gabrja pa je je dovolj I l/s. Vendar seje pojavila prevelika vsebnost železa, kar zahteva vgradnjo dodatnega dragega filtra. Na sobotni javni razpravi v Gabrju sta predstavnika novomeške Komunale krajanom jasno povedala, da bo novi 200-kubični rezervoar kmalu zgrajen, a v njem ne bo vode iz vrtine, dokler ne bo zgrajeno črpališče in vgrajen filter za odstranjevanje železa iz vode. Tega pa ne bo, dokler ne bo dovolj denarja. Ž denarjem pa je težko, ker je za te namene na voljo le iz cene komunalnih storitev. Kaj to pomeni, je direktor Komunale Zupan nazorno prikazal na gabrskem primeru: iz Gabrja Komunala sedaj pobere za vodo okoli 60.000 tolarjev na mesec. Sedanja investicija v gabrsko vodovodno omrežje pa znaša 40 do 45 milijonov tolarjev. Torej: če bi ves denar, ki ga dobijo za vodarino iz Gabrja, ne da bi upoštevali te- koče stroške, vlagali v sanacijo gabrskega vodovoda, ne bi niti v 50 letih zbrali potrebnih sredstev. Seveda je prav pri komunalnih delih solidarnost najbolj izrazita, vsekakor neprimerno bolj kot na primer pri napeljavi telefonskega omrežja. Kar je, jasno, tudi prav in pošteno. Vendar bo še toliko težje zagotoviti denar za dodatno veliko naložbo, s katero bi z vodo oskrbeli 7 gospodinjstev v Gabrski Gori. Poleg tega je oskrbljenost s pitno vodo v KS Gabrje boljša kot v občinskem merilu, medtem ko v sosednjih KS Dolž in Podgrad sploh nimajo vodovoda. Dokler vodovoda ne bo v Birčni vasi in dokler bo moralo 6.000 ljudi v Straškem in topliškem koncu vodo prekuhavati, Gabrska Gora ne bo imela prednosti. Resje to kaj slaba tolažba za tistega v Gabrski gori, ki bo še naprej odvisen od kapnice, a tako je. Vse se začne in konča pri denarju. Za malo denarja malo vode! A. B. NE SAMO UPORABA KONDOMA ŠMIHEL - Minulo sredo je bila v knjižnici Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve odprta zanimiva razstava o aidsu, ki jo je pripravil dr. Mladen Marketa. Ob otvoritvi je bolezen opisal dr. Dušan Har-landcr, dr. Evita Leskovšek iz ljubljanskega inštituta za varovanje zdravja pa je predstavila nacionalni zdravstveno-vzgojni program vključno z didaktičnim kompletom aids, ki ga je pripravila in izdala Državna založba Slovenije. “Ne samo uporaba kondoma, predvsem najrazličnejši vzgojni programi po šolah, vzgoja v družini in še zlasti pogovori z mladimi so osnova programa. Pri spolni vzgoji aids naj nc bo središče, temveč nadgradnja, da mladi ne bodo enačili aidsa in spolnosti,” je bilo povedano. Po končanih predavanjih si je več kot sto mladih ogledalo še videoposnetek o tej bolezni, ki je v Sloveniji pobrala že osemnajst žrtev. J. P. Kakovost odpira tudi tuja vrata Tkanine Novoteksove Tkanine že drugič zapored dobitnice znaka Slovenska kakovost — 90 odstotkov proizvodnje gre v ZDA — Domače tržišče ni zapostavljeno NOVO MESTO — Na pobudo kranjskega Gorenjskega sejma je bila leta 1991 ustanovljena komisija, ki kakovostnim izdelkom slovenskih podjetij podeljuje znak Slovenska kakovost, tistim z atesti iz mednarodnih laboratorijev pa tudi enak zlati znak. Prvega so nedavno že drugič zapored prejele tkanine za vrhnja oblačila, ki jih izdelujejo v Novoteksovi Tkanini v Novem mestu. »Podelitev znaka Slovenska kakovost na tako majhnem območju, kot je Slovenija, in na katerem je velika konkurenca v tekstilni panogi, veliko pomeni. Od države pa pričakujemo, da bo v okviru promocije Slovenije vendarle kaj naredila, da bo ta znak dobil primerno veljavo tudi v svetu. Za nas bi bilo to zelo koristno, saj izvažamo okrog 90 odst. celotne proizvodnje tkanin, od tega večino na ameriško tržišče. Prizadevamo si, da bi več izvažali tudi na evropske trge. Deloma smo prisotni na nemškem trgu, obdelujemo pa tudi angleškega in italijanskega, a to je zelo mučno delo. Predno pride naročilo, se moramo izkazati,« pravi Marjan Weiss, direktor komercialnega sektorja v Novoteksovi Tkanini. Po pretresih, ki jih je doživljala kot del panoge, ki nikoli ni bila med državnimi privilegiranci in ki jih je razpad velikega jugoslovanskega tržišča, za katerega je bila narejena, le še povečal, seje Tkanina lani vendarle spet dokaj trdno postavila na noge. Posluje tekoče, tudi plače, sicer ne visoke, izplačuje redno, kar pri nas še ni nekaj samo po sebi umevnega. Danes zaposluje še 720 delavcev, ki naj bi letos izdelali 2,5 milijona metrov tkanin. Od tega bo približno polovica mešanic, za katere so v Novo- m Marjan fVeiss (s plaketo SQ za Tkanino) teksovi Tkanini posebni mojstri, polovica pa stoodstotnih volnenih tkanin, ki postajajo v svetu vse bolj popularne. Podobno kot že nekaj let naj bi No-voteksova Tkanina tudi letos izvozila večji del svoje proizvodnje, najmanj 85 odst. Domači trg je pač majhen, razme-. re na njem za tekstilce pa tako spremenjene, da na kaj večjo prodajo doma ni računati. »Muri smo včasih prodali 30.000 metrov tkanin za eno kolekcijo, sedaj jih le še nekaj sto metrov. Podobno je z drugimi, saj so se konfekcionarji v veliki meri morali orientirati na lohn posle. Kolikor imajo svojih izdelkov, tkanine zanje precej nabavljajo zunaj. Neka italijanska tekstilna tvrdka na primer ima čisto drugačne možnosti od nas, da ponudi majhne količine posameznega dezena. Vsekakor pa se trudimo, da bi bilo na slovenskem trgu čimveč naših čimbolj kakovostnih tkanin. Iščeno nove kupce, saj je prodaja nekdaj velikim odjemalcem, konfek-cionarjem, kot rečeno močno padla. Večina tkanin gre danes neposredno v trgovine, kar pomeni veliko več dela za približno enak rezultat. Na srečo so nas nikoli posebej prijazne razmere navadile na vse in se znamo boriti,« razmišlja o sedanjosti in prihodnosti Novoteksove Tkanine Marjan Weiss. Z. L.-D. Od škropilnic do avtov Tabakum, podjetje Blaža Taseva, se ukvarja tudi s prodajo kmetijske mehanizacije — NOVO MESTO — Podjetje Tabakum, katerega lastnik je znani novomeški obrtnik Blažo Tasev in ki so ga v prisotnosti ministrice za delo, Puharjeve, v novomeški obrtni coni na Cikavi slovesno odprli lani oktobra, se je letos začelo ukvarjati tudi s prodajo kmetijske mehanizacije. O tem in drugih programih tega podjetja je beseda tekla z mladim komercialistom Taba-kuma Igorjem Kogovškom. »Naša firma je generalni zastopnik Agromehanike iz Kranja za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Gre v prvi vrsti za najsodobnejšo škropilno tehnologijo, tako da imamo na voljo vse vrste škropilnic za sadjarstvo, vinogradništvo in poljedelstvo. Poleg tega je Tabakum tudi zastopnik za prodajo traktorjev Universale in Carraro, prodajamo tudi traktorje Tomo Vinkovič in na zalogi imamo tudi vse rezervne dele. Kar pa je najpomembnejše: za prodajo vseh traktorjev nudimo zelo ugodne kredite, saj na 3 oz. 5 let kreditiramo do polovice cene,« je povedal Kogovšek. Po naročilu nabavijo tudi drugo kmetijsko mehanizacijo, kot so nakladalke, plugi, mlini, mešalnice za močno krmo itd., marsikaj od tega bodo kmalu imeli tudi na zalogi. Sicer pa bodo 19. marca v sodelovanju s kmetijsko pospeševalno službo in grmsko kmetijsko šolo na Bajnofu pod Trško goro pripravili predstavitev novih traktorjev in škropilne tehnike ter drugih traktorskih priključkov. V okviru kmetijskega programa prodajajo tudi agregate za pranje pod visokim pritiskom od 70 barov naprej. »S kmetijskim programom se ukvarjamo šele mesec in pol in odziv je zelo dober,« se pohvali Kogovšek. »Naslednja stvar, ki jo pri- Igor Kogovšek pravljamo na tem področju, je nabava gum za kmetijsko in tovorno mehanizacijo, po katerih je veliko povpraševanje.« Od otvoritve firme pa v okviru rednega programa prodajajo vse tipe avtomobilov Honda, poleg tega imajo v Tabakumu zastopstvo za motorna kolesa in električne agregate Yamaha. »Na zalogi imamo Yamahina motorna kolesa od 50 do 1000 kubikov, med njimi tudi izredno cenjen enduro super tene-re,« se pohvali Kogovšek, tudi sam ljubitelj vožnje z motoiji. Bogataje tudi ponudba v okviru njihovega dodatnega programa: od avtokozmetike, litih platišč za vse vrste avtomobilov, velike izbire av-toplaščev avstrijskega Semperita, Michelina, Fulde in Goodyeara do olj, maziv in baterijskih vložkov. »Zadnje čase je veliko zanimanje za avtoradie in zvočnike Fenner, te in druge večje nakupe pa omogočamo tudi na več čekov.« V okvir njihove redne in stalne ponudbe sodi tudi prodaja cestnih in gorskih koles znanega italijanskega proizvajalca Bianchi. A. B. ULICE - Če bo sprejet odlok o ulicah v Novem mestu, katerega osnutek je sedaj v javni razpravi, bo v dolenjski prestolnici spremenjenih, prestavljenih ali na novo imenovanih kar 71 uličnih imen. Avtoiji projekta so nedvomno opravili velikansko delo, saj ni enostavno poiskati, še bolj pa natančno stehtati “vrednost” posameznega možakaija ali česa drugega in na tej osnovi narediti nov seznam novomeških ulic. Zagotavljajo tudi, da ideologija ni imela nobene besede pri iskanju novih imen ulic. Že vedo. Nekateri pa bi srčno radi vedeli, kaj je potem razlog, da lahko ostane Ulica talcev, Cesta herojev pa nc. PUJS - Na zadnji seji novomeške občinske skupščine sc je žužemberški poslanec Jože Zupančič med drugim jezil na graditelje ceste Žužemberk-Gradenc. Menda je narejena silno slabo in potrebna takojšnjega popravila. Kriva naj bi bila menda hitrost gradnje oz. pečen pujs, ki jo je zaključil in s katerim sc je hudo mudilo. Ali je to res, ne vemo, ve pa se, da je zgoraj imenovani pujs enako teknil vsem demokratom iz bližnje in daljne okolice, liberalnim in krščanskim. Tudi volilne glasove je nosil enim in drugim. ŽUPAN - Poročali smo že, da se je na taisti seji tudi na dolgo in široko razpravljalo, kaj bo z novomeškim županom, ker je Marjan Dvornik dobil pomembno službo v Ljubljani. Na koncu so s težko muko prišli do predloga, naj sc skupščinske stranke oz. njihova vodstva najprej na manj oči dogovorijo, ali hočejo profesionalnega poslanca ali bi se zadovoljili z neprofesionalnim Dvornikom, potem pa bo o zadevi dokončno odločala skupščina. Ko so Andreja Uartlja med naštevanjem strank, ki naj sc dogovorijo, iz klopi opozorili, da je pozabil na Zelene (njihov vodja je dr. Marjan Ravbar), se je odrezal s konkretnim predlogom: vsi dosedanji novomeški župani so bili ravbarji, pa naj bo še naprej. Tokrat naj bi bil celo z veliko začetnico. ŽUPAN II - Marjan Dvornik je nedavno gostil v Novem mestu strankarskega kolega in slovenskega notranjega ministra Iva Bizjaka. Kriteriji, po katerih so eni novinarji za obisk vedeli, drugi pa nc, niso znani. Kljub temu je tudi k pogovorom nepripuš-čenemu DL uspelo zvedeti, da je padla končna odločitev, da bo nova novomeška policijska postaja v Bučni vasi, tam, kjer so imeli Gorjanci včasih svoje delavnice, ne "pa pri stadionu. Stroške, ki so jih doslej naredili s pripravljanjem slednje lokacije (dokumentacije) v ta namen, pa bo ministrstvo vseeno moralo poravnati. NALEPKA - Ali Benettonu v Novcin mestu ne gre tako dobro, kot so verjetno pričakovali glede na odziv kupcev v Ljubljani in drugje po Sloveniji, nc vemo. Vsekakor so se odločili, da lepi in še bolj dragi tekstilni izdelki potrebujejo še malo reklame. Nekaj avtov sc je tako nedavno lahko odpeljalo z Glavnega trga opremljenih z nalepko Bcnetto-na. Vsi pa nad tem, da so neprostovoljni brezplačni propagandisti, menda niso najbolj navdušeni. Ker ni verjeti, da bi bcncttonovci pristali na kakšno “kompenzacijo”, bo verjetno moral, komur gre preveč v nos, pač spraskati nalepko. Ena gospa ie rekla, da so se novomeški peki in trgovci prehitro odzvali na zakon o zamrznitvi plač. V soboto so ljudje še imeli za kruh, a ga je že sredi dopoldneva skoraj v celem mestu zmanjkalo. OBČNI ZBOR ŠENTJERNEJ - Turistično društvo Šentjernej bo imelo v petek, 5. marca, ob 18. uri občni zbor v kino dvorani šentjernejske osnovne šole. Ob tej priložnosti bo tudi predavanje Slavka Zgonca o vzgoji in negi okrasnih rastlin in lončnic. VABILO K SODELOVANJU NOVO MESTO - JP Komunala praznuje letos 90-letnico oskrbe z vodo. V ta namen želimo predstaviti to dejavnost od začetka do današnjih dni. Zato vabimo vse občane, ki imajo stare fotografije ali drage podobne dokumente o vodovodu in oskrbi z vodo k sodelovanju. Pokličete lahko na Komunalo, g. Francija Koncilijo, tel. 21-514 ali 24-201 ali pa se osebno zglasite pri imenovanem v Muzejski ulici JP KOMUNALA Novo mesto DOLENJSKI UST [Črnomaljski drobir BELOKRANJCI - Črnomaljski krščanski demokrati se prišli na misel, da bi zbrali vse izobražene Belokranjce, ki so odšli iz rojstne deželice, in jim pripravili srečanje, ki naj bi postalo tradicionalno. Glorij o patriotizmu jim na takem srečanju ne bi bilo ravno primerno peti, pravijo tisti belokranjski izobraženci, ki so bili po šolanju pripravljeni vrniti se v Belo krajino, ki so se torej žrtvovali zanjo, v njej še vedno vztrajajo in marsikdaj poskušajo narediti celo čudež, da bi njihovo podjetje splavalo iz težav. Toda žal še vedno drži, da nihče ni prerok v svoji deželi, zato so tudi tokrat več vredni tisti Belokranjci, ki so Beli krajini pokazali pete, kot tisti, ki so ostali. TURISTI - Poletna sezona se približuje z vso naglico in tako je vse pogosteje slišati pripombe, da sc bodo morali Belokranjci tokrat bolje pripraviti na prihod turistov. Predvsem ne tako, kot leta doslej, ko so turisti postavljali šotore ob Kolpi po dolgem in počez. Belokranjci pa, kot da imajo denarja na pretek, jim niso znali zaračunati ne takse ne kazni. Smeli so le jeseni za njimi pospravljati smeti ter ob tem tarnali, koliko krompirja so jim počitnikarji pokradli z njiv. VOHUNI - Ko so na nedavni seji svobodnega belokranjskega sindikata ugotavljali prisotnost, je bilo med sindikalisti tudi nekaj takšnih, ki jih predsednik in sekretar nista poznala. “Le vprašajta jih, od kod prihajajo in koga nadomeščajo! Da niso morda vohuni?” je pripomnil eden od sindikalnih aktivistov. Pa je bila bojazen neupravičena. V Beli krajini namreč ni prevelike nevarnosti, da bi se konkurenčni sindikati bohotili tako kot ponekod drugod po Sloveniji. [Sprehod po Metliki) NEKAJ NEKDANJIH UČENCEV pozdemeljske osnovne šole se gre že kar lep čas igrico, ki kaže na nedoraslost in veliko mero pomanjkanja kulture in dobrega okusa. Največkrat ob petkih pokličejo osnovno šolo po telefonu, zahtevajo tega ali onega učitelja, in ko se ta oglasi, ga pošljejo v “rojstni kraj”. Opsovani sklepajo, da gre za zabiteže, ki bi sc radi tako maščevali za neuspeh in v preteklosti dobljene slabe ocene. V šoli so se odločili, da ne bodo več reagirali na anonimne klice, prepoznane glasove pa bodo prijavili pristojnim organom. GOSTILNA PETRA BADOVIN-CA na Jugorju postaja kulturni hram, v katerem se dogajajo zanimive reči. Pred kratkim je bila tam predstavljena knjiga Milene Stojkovič Osemnajst nageljnov, 12. marca pa bodo obiskovalci prisluhnili odlomkom iz knjige Lokvičanke Marije Nemanič. Da bo kulturni užitek popoln, bo poskrbel Silvester Mihelčič s sekstetom deklet iz glasbene šole. Prireditev bo posnela ekipa Radia Slovenija. OB SOBOTAH IN NEDELJAH je po stanovanjih prava invazija akviziterjev, ki ponujajo knjige najrazličnejših slovenskih založb. Ljudje se pred te vrste prodajalci dobesedno skrivajo. Prvič, zato, ker hočejo imeti mir, in drugič, zato, ker za knjige enostavno nimajo denarja. Slišati je, da je iz dneva v dan večje povpraševanje po vratnih kukalih. Trebanjske iveri ) ŠENTRUPERŠKE FIRME - V zadnjih nekaj letih je v Šentrupertu nastalo precej novih firm, vendar ko hoče človek priti do njih, jih v Šentrupertu ne najde. Iskalec kaj kmalu ugotovi, da imajo sedeže zunaj Šentruperta, v Trebnjem in celo v Novem mestu ali v Ljubljani. Marsikdo bi se vprašal: le kaj je ljudi obsedlo, da imajo svoje firme prijavljene v Šentrupertu, delajo pa drugje? Nič, le odkrili so luknjo v zakonu in ugotovili prednosti, ki jih ima podjetnik, če odpre firmo na območju, ki spada pod demografsko ogrožene, kamor seveda spada tudi šentruperški konec trebanjske občine. Vendar vsega lepega je enkrat konec, pravi star slovenski pregovor, tudi umnega podjetnikovanja na račun olajšav za demografska območja bo konec, saj se bo že v kratkem zakon, ki to ureja, spremenil. KAM SPADA BISTRICA? - Njeni prebivalci pravijo, da se njihova vas imenuje Bistrica pri Šentrupertu, in ne Bistrica pri Mokronogu, kot je zapisano na zemljevidih in v raznih uradnih listinah. “Bolj smo vezani na Šentrupert kot na Mokronog, tudi pošto dobivamo iz Šentruperta, ki pa ravno zaradi uradnih nazivov velikokrat odpotuje v Mokronog in potem nazaj,” pravijo Bistričani. Čeprav vedo, da bi se dalo Bistrico tudi uradno preimenovati v Bistrico pri Šentrupertu, pa nobeden ne zbere dovolj poguma, da bi se tega lotil. Tako se bodo verjetno še jezili nad uradnim poimenovanjem, njihova pošta pa bo še naprej potovala do Mokronoga in šele potem v njihove roke. IZ NKŠIH OBČIN wm IZ NKŠIH OBČIN Smeti še burijo O črnomaljskih smeteh v metliški skupščini METLIKA — Potem ko je minilo precej časa, odkar so Črnomaljci prenehali privažati smeti v metliško občino, je ta tema prišla tudi na dnevni red tukajšnje občinske skupščine. Zvonjenje po toči bi lahko rekli, toda kaj, ko se skupščina ni sestala nekaj mesecev. Vprašanje je sprožil predsednik Zelenih Tone Bezenšek, kije upal, da bo le dobil odgovor na vprašanja, ki jih je stranka postavila že pred časom. Komunali in izvršnemu svetuje očital kršitev odloka o ravnanju z odpadki, za uresničevanje katerega sta zadolžena. Hkrati pa pripomnil, da izgovor, češ da so tudi Črnomaljci med lansko sušo pomagali Metličanom z vodo, ni sprejemljiv. »To je tako, kot bi pri mesarju kupil meso, pa bi moral zraven vzeti še čreva,« je dejal v prispodobi. Povedal je, daje bilo tudi med metliškimi občani zaradi tega precej razburjenja ter celo zahteve po zbiranju podpisov in zaprtju metliške deponije. Vendar Zeleni na to niso pristali, pač pa so bili za dialog z odgovornimi, do katerega ni prišlo. Zato jih je tokrat zanimalo, kakšno je finančno ozadje te trgovine z odpadki. Predsednik IS Jože Matekovič je zatrdil, da enomesečno dovažanje črnomaljskih smeti ne more usodno vplivati na metliško deponijo. Zanikal je, da bi šlo za kakršno koli trgovino, pač pa le za poslovni odnos ter pomoč v stiski. Začudil seje nad reakcijo Zelenih, saj bi bilo sicer v Beli krajini še več divjih smetišč. Direktor Komunale Jože Mihelčič je Zelenim očital, da so želeli narediti le »šou«, s čimer se Bezenšek ni strinjal, češ daje bilo javno mnenje naperjeno proti črnomaljskim smetem. Po njegovem bo, dokler ne bo na tem področju prišlo do regionalizcije, problem odlaganja smeti stvar vsake občin^po-sebej. Postavil je tudi nekoliko vizionarsko vprašanje: »Kaj se bo zgodilo, če bo čez eno leto črnomaljska deponija zopet zaprta, metliška pa polna?« A je tudi tokrat ostal brez odgovora. M. BEZEK-JAKSE jc stanovalci ostali v nasilno vseljenih stanovanjih, saj so pravno stvari tako jasne da bodo vse tožbe rešene ■. korist lastnika, torej občine. ŠEST KOMUNALNIH PROGRAMOV ČRNOMELJ - Na javni razpis za pridobitev sredstev iz proračuna Republike Slovenije za letošnje leto, ki bodo namenjena za naložbe v komunalno infrastrukturo, so iz črnomaljske občine prijavili pet programov s področja vodooskrbc ter centralno čistilno napravo. Gre za povezavo vodovoda Dobliče - Adlešiči, in sicer za odseka Pribinci - Bedenj in Jankoviči - Dolenjci. Za gradnjo vodovoda Vinica - Učakovci -Vukovci, za rekonstrukcijo vodovoda Petrova vas - Lokve - Črnomelj ter razširitev črpališča Dobliče s tlačnim vodom do rezervoatja. NASILNE VSELITVE METLIKA - Enega od delegatov je na zadnjem zasedanju tukajšnje občinske skupščine zanimalo, kaj so v občinski upravi ukrenili glede petih nasilnih vselitev v stanovanjske bloke v Kodričevem naselju. Predsednik občine je pojasnil, da so proti vsem, ki so se nasilno vselili, vložili tožbe zaradi motenja posesti. Ena je že pravnomočno rešena, ena je v fazi pritožbe, tri pa so še v obdelavi na prvostopenjskem sodišču. Dodal je, da ni možnosti, da bi Martin Kump in Franc Novina Na Smuku živahno Semiški lovci želijo, da postane ena pomembnejših turističnih točk SEMIČ - V lovski družini Smuk iz Semiča, ki velja s 108 člani za eno večjih v Beli krajini, so se v zadnjem času odločili vključiti v turistično ponudbo dežele ob Kolpi. Tako so iovsko kočo na Smuku nad Semičem, ki sojo pred štirimi leti razširili, lani odprli za vse obiskovalce, ne le za lovce. Najeli so tudi oskrbnika Franca in Mileno Novino, ki sta v koči na voljo gostom ob vse vikendih in praznikih. Smuk postaja vedno bolj obiskan. Martin Kump, starešina lovske družine zatrjuje, da se bodo potrudili, da bo postal ena najzanimivejših in najprivlačnejših izletniških točk v Beli krajini. »Letos bomo uredili tri sobe s 50 skupnimi ležišči ter okolico koče, če pa bo potreba, tudi manjši športni objekt. Že sedaj prihajajo k nam gostje iz vse Slovenije, nedavno pa seje za kočo zanimala tudi turistična agencija iz Kopra, ki želi pripeljati italijanske lovce,« pravi Kump, po zaslugi katerega je semiška lovska družina zopet zaživela. Lani jeseni so se začeli od koče spuščati tudi jadralni padalci, ki imajo tečaje na Gačah. Kmalu so ugotovili, da gre za eno najboljših točk daleč naokrog, sloves pa se je hitro razširil po Sloveniji. Obiske turistov, planincev, padalcev in še koga pa želita oskrbnika dobro izkoristiti s čim boljšo ponudbo v svoji koči. Medtem ko Kump zagotavlja, da so lovci pripravljeni s prostovoljnim delom še bolj urediti kočo, če se bo le našel denar, pa si oskrbnika želita predvsem novo opremo za kuhinjo, da bo moč lažje ustreči 150 gostom, kolikor jih koča lahko sprejme. M.B.-J. V Lesu so se za zdaj le pobrali V februarju po nekaj mesecih stekla skoraj normalna proizvodnja opreme za avtomobilske prikolice — Kljub temu presežni delavci — Iščejo dodatne programe ČRNOMELJ — V črnomaljskem Lesu, delniški družbi, v kateri je novomeška Adria Caravan 100 odst. lastnica delnic, je od lanskega septembra do letošnjega januaija proizvodnja pohištvene opreme za Adriine prikolice stala. Delali so le na žagi in pri dodatnem programu, kar je pomenilo pribižno petino proizvodnje, včasih pa je bilo na čakanju kar 200 od okrog 280 delavcev. Januarja je končno postopoma stekla izdelava opreme za prikolice, februarja pa je bila ta proizvodnja že skoraj normalna. Po besedah v. d. direktorja Lesa, Ivana Špeharja, bodo po dosedanjem načrtu v prvi polovici leta izdelali opremo za 6.000 prikolic, za 35 delovnih dni pa imajo tudi že naročil za dodatni program. Ker pa so prikolice se- KORE^ITO ZMANJŠANJE METLIKA - Na začetku tega mandata pred slabimi tremi leti je bilo v metliški občinski upravi zaposlenih 56 ljudi. Danes jih je, če odštejejo 12 uslužbencev z uprave za javne prihodke, ki so po novem pod republiško pristojnostjo, na občinski upravi le še 24. Kot zatrjujejo odgovorni, se bolj število zaposlenih ne bi dalo več zmanjšati, saj bi potem že lahko prihajalo do motenj pri delu občinske uprave. zonski izdelek, jih bodo v drugi polovici leta opremili le še 2.000. Torej v vsem letu nad dvakrat manj, kot sojih opremili pred dvema letoma. Za proste zmogljivosti v drugi polovici leta v Lesu pripravljajo nov proizvodni program. Poskusno že teče proizvodnja dodatne stanovanjske opreme, kot so balkonske ograje, pogradi, zaboji za rože, manjši regali. »Sedaj ima delo v tovarni 206 ljudi, 70 pa jih je na seznamu presežnih delavcev, ki bo potrjen v marcu. Če nam bo uspela dodatna proizvodnja, bomo lahko postopoma uspešno rešili problem zaposlitve teh ljudi. Nekaj se jih bo res upokojilo ali odprlo svojo obrt, 40 do 45 pa jih bo kljub temu ostalo brez dela,« pravi Špehar. Ne zanika, da se za to, da zopet delajo, lahko zahvalijo tudi skladu za razvoj Republike Slovenije, ki je skupaj z Adrio reševal njena ZA PUSTA LE ŠE GUSARSKA GODBA — Nekdaj je bilo na pustni torek po Beli krajini veliko karnevalov. A so drug za drugim utihnili. Najdlje so vztrajali semiški gusarji, toda tudi ti so pred nekaj leti šli — v duhu časa — v stečaj. Tradicijo nadaljuje le še gusarska godba, kije prejšnji torek hodila po Beli krajini in igrala delavskemu razredu. Imela je obilo dela. sajje obiskovala le »dobro stoječe tovarne«, ki jih v deželici ob Kolpi ne manjka. »Saj ni važno, če so plače, najpomembnejše je, da je delo, ki krepi telo in duha,« so godbeniki potolažili dela vce terjim tako vsaj na pustni torek pri vabili nasmeh na obraze. (Foto: M.B.-J.) Osnutek in predlog kar na en mah Letošnji metliški proračun delegati sprejeli po skrajšanem postopku — Največ pripomb na račun preskromnih sredstev za kmetijstvo________ METLIKA - V metliški občinski skupščini so delegati sprejeli odlok o zaključnem računu lanskega proračuna tako rekoč brez razprave. Ker lani ni bilo večjih intervencij v metliškem gospodarstvu, saj na srečo kar dobro posluje, so več časa, energije in denatja v občini namenili delu na komunalnem področju. To seje poznalo tudi pri odhodkih proračuna, kajti kar 46 odst. je šlo za splošno komunalno porabo. Razumljivo je, da brez pripomb ni šlo. Največjih je letelo na račun denarja, namenjenega za intervencije v kmetijstvu. Iz vrst kmetov je prišla pripomba, daje komaj 2,1 odst., kolikor naj bi letos iz proračuna namenili za kmetijstvo, občutno premalo tudi zato, ker v nekaterih občinah namenijo za kmetijstvo celo 4 odst. proračuna. Predvsem naj ne bi v sredstva za omenjene inter- vencije mešali stroškov za službo proti steklini, kontumačno službo in blagovne rezerve. Na račun dveh milijonov tolarjev, kolikor naj bi jih namenili za regresiranje obresti kot pomoč pri investicijah, je bila pripomba, daje bila pomoč najbrž dobro zamišljena, a sc lahko zgodi, da se bodo z njo okoristili lovci na nevračljiva sredstva. Na pripombo iz vrst kmetov, da je Naj bo njihov spomin kot opomin Žrtve in trpljenje izgnancev med drugo svetovno vojno mnogi še niso V Trebnjem ustanovili trebanjski krajevni odbor Društva izgnancev riznali — lovenije metliška občina dolgoročno usmerjena v komunalno dejavnost, šolstvo in kulturo, je odgovoril delegat, ki zastopa družbene dejavnosti. Pojasnil je, da se denar za družbene dejavnosti v proračunu odstotkovno zmanjšuje. Čeprav je predlagal, naj bi dali za šftort več denarja. saj gaje bilo lani izredno malo, se je strinjal - tako kot tudi več drugih raz-pravljalcev - da sprejmejo predlog proračuna za letošnje leto. Ševeda pod pogojem, da gre zares le za okvir, saj temelji na cenah iz lanskega decembra in letošnjega januarja. S tem se je strinjal tudi predsednik občinske skupščine, prepričan, da proračuna ne bi mogli uskladiti bistveno bolje. Le za kmetijstvo bodo ustanovili komisijo, ki bo pripravila nov predlog delitve denarja. M. BEZEK-JAKŠE sestrska podjetja, torej tudi Leso. Še vedno pa imajo v Lesu le v. d. direktorja, ki upa, da bo nova ekipa Novolina dokončno rešila tudi to vprašanje. »Pri nas nasploh veliko pričakujemo od Novolina in upamo, da bo upravičil naša pričakovanja. Pomoč še posebej pričakujemo pri osamosvajanju Lesa,« priznava Špehar. M. BEZEK-JAKŠE ZA VEČJO EKOLOŠKO OSVEŠČENOST METLIKA - V krajevnih skupnostih metliške občine bodo morali po novem sami jtoskrbeti, da ne bo novih divjih odlagališč odpadkov. Vsi krajani bodo morali biti torej nekakšni ekološki čuvaji. Če pa se bo kljub temu kotliu posrečilo, da bo stresel smeti tja, kamor ne sodijo, bodo morali v krajevni skupnosti jtoskrbeti za odstranitev. Če tega ne bodo storili krajani sami, bo delo opravila Komunala, seveda na' stroške krajevne skupnosti. VODOVOD ALI RAZSVETLJAVA? METLIKA - V letošnjem občinskem proračunu so predvideli za ureditev javne razsvetljave v krajevnih skupnostih in Metliki 5 milijonov tolarjev. Vendar so predstavniki nekaterih krajevnih skupnosti predlagali, naj bi denar namenili najprej za zgraditev vodovodnega omrežja in šele potem za javno razsvetljavo. Kakšna kratkovidnost! Zasebni zobozdravnik v v Šentrupertu Trebanjska vlada dala koncesijo dr. Siniši Kulaševiču - Pomisleki TREBNJE - Ministrstvo za zdravstvo je dalo soglasje, da bi mirenskemu zobozdravniku, 40-Iet-ncniu dr. Siniši Kulaševiču, dala trebanjska občina koncesijo za javno zobozdravstveno dejavnost v Šentrupertu. Trebanjska vlada je soglašala s predlogom ministrstva, naj bi dr. Kulaševiču podelili koncesijo za določen čas, do vzpostavitve mreže javne zobozdravstvene službe, in sicer zaenkrat do konca tega leta. Pozitivno mnenje sta izrazila tudi Zdravniška zbornica Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Dr. Kulaševič ima zasebno ordinacijo v stavbi Stanovanjske zadruge Šentrupert. V trebanjskem zdravstvenem domu imajo o zasebni zobozdravstveni praksi več pomislekov. Zavedajo se, da je bilo doslej “na črno” opravljenih precej storitev, ni pa znano, koliko in kakšnih. V.d. direktorice ZD, Ana Bilbija, in njen pomočnik za strokovne zadeve, dr. Franc Žnidaršič, načeloma zasebni praksi ne nasprotujeta, rada bi le, da bi bile zadeve razčiščene in obveznosti do njihovega zavoda jasno določene. Nikakor se jima ne zdi sprejemljivo, da bi zavarovalnica za račun tretjega zmanjšala obseg storitev zdravstvenega doma, saj ostaja pri njih število zaposlenih nespremenjeno. Prepričana sta, da je kakovost opravljenih storitev na primerni ravni in da so pacienti zadovoljni. Pri večini zobozdravnikov trebanjskega zdravstvenega doma je čakalna doba približno en mesec. TREBNJE — V soboto so v Trebnjem še živeči izgnanci druge svetovne vojne iz. trebanjske občine ustanovili 48 krajevni odbor Društva izgnancev Slovenije. Kljub temu da je bivša Jugoslavija od Nemčije zahtevala razno vojno odškodnino, pa ni dobila odškodnine za 65.000 naših ljudi, ki sojih Nemci med vojno prisilno izgnali v taborišča ali v druge kraje. Njihovih žrtev, trpljenja in bolečin jim vse do nastanka nove slovenske države ni priznal še nihče ir. zaradi tega so se še živeči izgnanci odločili, da se združijo in zahtevajo moralno in materialno odškodnino. V dobrem letu in pol, odkar Društvo izgnancev Slovenije deluje, so ustanovili že 48 krajevnih odborov društva širom po Sloveniji. Zadnjega so ustanovili pretekli teden v Trebnjem na pobudo iniciativnega odbora, ki gaje vodil Jože Tomažin. Pri organiziranju ustanovnega sestanka jim je pomagala tudi trebanjska Zveza borcev. Sestanka se je udeležil predstavnik Društva izgnancev Slovenije Slavko Kunej. Povedal je, da je bivša Jugoslavija leta 1962 zahtevala od Nemčije vojno odškodnino, med zahtevami za odškodnino pa ni bilo omenjenih 65.000 izgnancev. V letu in pol so naredili že precej, zelo aktivne so njihove komisije, društvo izdaja glasilo, julija pa bo o izgnanstvu izšel zbornik dr. Toneta Ferenca. Novembra lani, ko so poslanci v republiški skupščini sprejemali zakonodajo o lastninskem preoblikovanju podjetij, je društvo predlagalo ustanovitev posebnega sklada za vojno odškodnino. Predsednik Milan Kučan in dr. France Bučar sta pritrdila, da izgnancem pripada vojna odškodnina. »Nemčija je vojno odškodnino že izplačala izgnancem iz Alzacije, Lorene, prav bi bilo, dajo tudi Slovencem,« pravi Slavko Kunej. O lem so se že pogovarjali z nemškim veleposlanikom pri nas. »Odškodnino bomo zahtevali tudi za tiste, ki so že - Krajevna organizacija Društva izgnancev za območje občine Trebnje bo tako kot tudi ostale krajevne organizacije imela nalogo združiti čim več članov. Za predsednika krajevne organizacije so izvolili Toneta Glogovška. Pri delu mu bodo pomagali člani: Milka Zajc, Zvone Duh, Jože Zorenč in Cilka Zupančič. umrli, bodisi v taborišču ali kasneje doma,« je dodal gospod Kunej. * J. DORNIŽ TREBANJSKI IZGNANCI SO SE ORGANIZIRALI — »Res je že pozno, vendar ne prepozno, da tudi prisilni izgnanci Slovenije, ki smo bili vse do sedaj odrinjeni, zahtevamo od tistih, ki so bili za to krivi, moralno in materialno odškodnino,« je v Trebnjem na ustanovitvi krajevnega odbora Društva izgnancev za območje občine Trebnje povedal predstavnik slovenskega Društva izgnancev Slavko Kunej. (Foto: J. Dorniž) sl m IZ NkŠIH OBČIN 3Hni iliilil IZ NKŠIH OBČIN Lil Bo že začeto delo izsililo tudi denar? Cerkev v Kočevski Reki KOČEVSKA REKA — V petek zvečer je bila v prostorih galerije v Kočevski Reki otvoritev razstave maket in idejnih osnutkov za novo župnijsko cerkev v Kočevski Reki. Razstavo, na kateri je bil predstavljen tudi del urbanističnega načrta Kočevske Reke, sta omogočila poslovna enota Turizem pri podjetju Snežnik iz Kočevske Reke in tamkajšnji gradbeni odbor za postavitev cerkve. Za dosedanje razstave v galerijskih prostorih v Kočevski Reki seje v petek ' ob 18. uri zbralo razvesljivo veliko ljudi. Prisotni so bili tudi najvišji predstavniki krajevne skupnosti in kočevske občine, ki so si skupaj s strokovnjaki pa tudi nekaterimi avtorji ogledali šest razstavljenih maket in idejnih osnutkov, ki so prispeli na anonimni natečaj za izgradnjo nove župnijske cerkve v Kočevski Reki. Med razstavljenimi je bil tudi izbran idejni projekt anonimnega natečaja. Nova cerkev bo grajena po Gombo-covem projektu, ki ga bo začel pripravljati v teh dneh. Stala bo na kraju, kjer je včasih stala baročna cerkev, posvečena sv.Janezu Krstniku. Predsednik gradbenega odbora g. Ivan Potrebuješ je povedal, da so denar zanjo že začeli zbirati med krajani, delovnimi in drugimi organizacijami ter zavodi, da pa glavnino potrebnega denarja za njeno izgradnjo pričakujejo od republike. Tudi na otvoritvi razstave je ponovil poudarjeno upravičenost pričakovanj do republiške vlade. Ker jim vlada v prejšnji sestavi te upravičenosti ni oporekala, ampak jim je celo obljubila, da bo izgradnjo cerkve financirala, je gradbeni odbor pred kratkim na novo vlado naslovil prošnjo, naj uresniči obljubo prejšnje vlade. Da mislijo resno in da so storili že skoraj vse potrebno za pričetek del, ki se bodo, tudi če bi denar dobili že v kratkem, končala vsaj leto kasneje, kot so sprva načrtovali (pričetek maše-vanja v novi cerkvi so načrtovali za leto 1995), so v Kočevski Reki z razstavo maket in idejnih osnutkov nove cerkve, kijih bodo predstavili tudi v Kočevju, le še dodatno potrdili. M. LESKOVŠEK-SVETE IZBRAN IDEJNI PROJEKT — Idejni osnutek nove župnijske cerkve v Kočevski Reki, ki ga je izdelal arhitekt Janez Gomboc (na sliki), sicer Kočevar, ki živi v Novo Gorici, je umetnostno-gradbeni svet pri nadškofijskem ordinariatu v Ljubljani izbral kot najboljšega. Razburljivo v ■ v v ■ čiščenje v kočevski SNS Odloča vprašanje: ste zvesti Jelinčiču? KOČEVJE — Sestanka članstva kočevske SNS, ki ga je sklical v drugi polovici januarja od republiškega predsedstva SNS imenovani novi odbor kočevske SNS v soboto zvečer v hotelu Pugled v Kočevju, so se, kljub temu da niso bili vabljeni, udeležili tudi člani prejšnjega odbora. Po burnih razpravah so tisti, ki Jelinčiča ne priznavajo za predsednika, sestanek zapustili. Namen sklica sestanka članstva kočevske SNS, ki se gaje udeležila dobra četrtina članov in simpatizerjev stranke, je bil, da bi z odločitvijo članov za Jelinčiča ali proti njemu v Kočevju na novo vzpostavili nacionalno gibanje, zvesto Jelinčičevu predsedovanju. Po burnem dokazovanju in oporekanju, da so tisti, ki so prisostvovali nedavnemu kongresu stranke, ki ga Jelinčič ne priznava, že člani neke druge stranke, so tisti, ki so pravzaprav odklanjalil dejstvo, da seje pojavilo več frakcij, ogorčeno zapustili zborovanje. V nadaljevanju zborovanja, okrnjenega za dva člana stranke in večino članov prejšnjega pred januarskim Jelinčičevim imenovanjem novih članov legalnega odbora kočevske SNS, so potrdili nov odbor stranke. Deloval bo le kot začasni odbor do kongresa SNS, ki bo predvidoma ob koncu tega meseca. Do tedaj bodo izoblikovali predlog novega odbora, ki ga želijo izvoliti sami. Čeprav se Jelinčiču zvesti člani, se namreč ne strinjajo, da bi jim vodstvo imcnovil Jelinčič sam oziroma predsedstvo. M. L.-S. Kdo naj rešuje kočevsko zdravstvo? Odnos občinske uprave in občanov do zdravstvenega doma je krivičen, zatrjuje ________direktor dr. Petrovič — Nezadovoljni s plačami in pogoji dela KOČEVJE — Osrednja tema četrtkove seje sveta kočevskega zdravstvenega doma je bila obravnava finančnega in materialnega položaja zdravstvenega doma. Zaradi problemov, ki jih sami ne morejo razrešiti, pa tudi vse večjega nezadovoljstva zdravstvenih delavcev z delovnimi razmerami in plačami, so na sejo povabili tudi predstavnike kočevskega izvršnega sveta, zavoda za zdravstveno zavarovanje in ministrstva za zdravstvo. Predstavniki republiških organov se da ima občinska vlada za zdravstvo seje niso udeležili, občinska vlada pa je kot svojega predstavnika poslala na sejo referentko Miro Šertelj. Kljub njenemu pojasnilu, daje bil predsednik IS v zadnjem trenutku zadržan, so zdravstveni delavci slednje ocenili še za dokaz več, GAŠENJE S PUHALNIKOM — Na nedeljski vaji so ribniški gasilci uspešno preizkusili, kako se gasi tra vniškipožar s prenosnim puhalom. O nabavi puhal je po veljnik občinske gasilske zveze A n-ton Adamič dejal, da bi jim bila dobrodošla dva ali tri, da pa bi se zaradi večnamenske uporabe veljalo pogovoriti o skupni nabavi z ribniško Komunalo. (Foto: M. L.-S.) Gasilci kos novim nalogam Uspešno preizušanje operativne sposobnosti RIBNICA — V ribniški občini ne v preteklem letu ne letos na srečo niso imeli večjih travniških in gozdnih požarov. Da bi preizkusili operativno sposobnost prostovoljnega gasilskega društva Ribnica za gašenje tovrstnih požarov, hkrati pa tudi gašenje z na vaji prestavljenim prenosnim puhalom, so v nedeljo dopoldan na približno dveh hektarjih travnatega zemljišča na strelišču v Goriči vasi umetno povzročili požar. Ni bilo povsem naključje, daje bila vaja, ki sojo poimenovali »Gašenje požara v naravi« in jo je vodil poveljnik gasilskega društva Ribnica Jože Petelin, prav v nedeljo in s tem le dan pred svetovnim dnevom civilne zaščite. Vaja je bila namreč tudi neke vrste preverjanje konkretnih možnosti izvršitve novembra lani izdane odredbe obrambnega ministra Janeza Janše o prenosu določenih nalog zaščite in reševanja na operativne gasilske enote. Potek vaje, na kateri je sodelovalo tudi industrijsko gasilsko društvo Inles, ostala društva v ribniški občini pa so bila v stanju pripravljenosti, so zato spremljali tudi člani občinskega štaba civilne zaščite, načelnik oddelka za obrambne zadeve Jože Polovič in predsednik izvršnega sveta Janez Henigman. O prenosu določenih nalog zaščite in reševanja, kijih bo po predhodnih preverjanjih na določena občinska gasilska društva prenesel izvršni svet, je poveljnik občinske gasilske zveze Anton Adamič dejal, da ne pričakuje težav. M. L.-S. GOBARSKO DRUŠTVO V LETU TURIZMA RIBNICA - Vse kaže, da se obeta bogata gobarska sezona, saj so nekateri že nabrali prve marcnice. To so med drugim povedali zbrani na letni skupščini ribniške gobarske družine. Zbrali sc se v novih prostorih, ki so jih sami preuredili. Društvo bo še naprej skrbelo za številnost članstva, poseben poudarek bodo namenili delu z mladimi ter povečali sodelovanje s šolami. V letu turizma bodo navezali stike z zato zainteresiranimi društvi, spoznavali bodo nove terene in gobe, dodelali sedanje prostore. Za ribniški sejem se bodo javnosti predstavili s priložnostno razstavo ter pripravili izlete v naravo. Spomladi naj bi le asfaltirali Gradbena dela na cesti Radna—Konjsko—Laze — Posledice preteklega minira-nja naj bi odpravili prav kmalu — Maja letos naj bi cesto prekril asfalt KONJSKO — Na cesti Radna—Konjsko—Laze in ob njej v teh dneh potekajo nekatera gradbena dela. Sevniška enota Cestnega podjetja Novo mesto odstranjuje v predelu klanca med Konjskim in Lazami material, kije ostal pod cesto v gozdu in tudi v hudourniku še potem, ko so gradbeniki izvedli začetna gradbena dela na tem cestnem odseku. Pri miniranju brežin v spodnjem delu klanca je lani prišlo do »katastrofalnih« posledic na gozdnih parcelah v zasebni lasti«. Tako so omenjeno škodo ocenili Konjščani v pismu, ki ga je v imenu gradbenega odbora Konjsko nedavno predložil krški občinski skupščini delegat Boris Pernovšek. Zdaj, ko Cestno podjetje pospešeno odpravlja posledice, zveni pismo nekako preostro. Ker pa je celotna gradnja očitno dvignila ne le veliko kubikov kamenja in zemlje v gozdu na Konjskem, ampak tudi veliko »prahu« v ondotni javnosti, ne bo odveč, če povzamemo po pismu, zakaj je domačinom zavrela kri. V pojasnilo, za kakšne posledice gre, so zapisali, daje »škoda posredno povzročena tudi na gozdni poti pod temi parcelami, ki vodi v gozd. Pot je namreč vse od dne, ko je bilo opravljeno miniranje, neprehodna, kaj šele da bi bila prevozna. Veliko kame- DOLENJSKI UST nja in skal, kijih bo možno odstraniti le z ustreznimi stroji oziroma z razstrelitvijo, seje zagozdilo v strugo hudournega potoka, ki teče ob tej gozdni poti. V primeru večjih količin padavin, ki jih je pričakovati spomladi, bo to usodno za gozdno pot.« Kot rečeno, se razmere urejajo. Po informacijah Cestnega podjetja Novo mesto v torek dopoldne je omenjena pot že prevozna, hudourniško strugo pa Čistijo. Škodo, kije z miniranjem nastala v gozdu, so ocenili že prej in gre v breme zavarovalnice. Dosti besed so na Konjskem in tudi v Sevnici izrekli o času, ko naj bi se končala posodobitev omenjene ceste skozi Konjsko. Mnogim seje pri tem zazdelo, da dela napredujejo prepočasi in da so na konjščansko cesto pozabili vsi: matična krajevna skupnost Boštanj, v kateri je nekaj krajevnega samoprispevka namenjenega tudi za to cesto, ustrezni organi v občini Sevnica in Cestno podjetje Novo mesto. Zdaj je menda enkrat za vselej konec te skrbi, saj so Konjščani dobili dosti trdna zagotovila • Če so bili na Konjskem zaradi načina, predvsem pa počasnega tempa gradnje ceste nezadovoljni in ogorčeni, je po svoje razumljivo. V preteklosti so namreč ostali brez mostu—bližnjice na Radni, brez katerega so bili vse do lanske otvoritve novega »zibajočega« se mostu čez Savo. Poleg izginotja mostu je Konjš-čane prizadela odločitev, s katero so pri njih naredili strelišče. Še vedno pa velja Konjsko za rezervirano območje za predvideno smetišče. Domačini so dejali tako: »Če tistega nimamo in če že imamo vse to, nam pripada tudi prevozna cesta.« odločujočih ljudi, da bo asfalt na tej dobre 4 kilometre dolgi cesti hudih klancev in hudih besed že maja letos. M. LUZAR premalo posluha. Pomočnik direktoija Ivan Falašji je očital, da ni korektna do specializantov, zameril pa ji je tudi, da jim je odvzela kupnine od stanovanj. Polegpredsednice sveta zavoda, dr. Nataše Zilevski, ji je krivičen odnos do zdravstvenega doma očital tudi direktor doma in kočevski župan dr. Mihael Petrovič, ki je bil kritičen tudi do kočevskih občanov. »Nihče ne pogleda, kaj jim za denar, ki ga dobimo, nudimo, ampak vsi samo kritizirajo,« je dejal. Dr.Petrovič je poleg potrebe po obnovi skoraj 30 let stare in zelo nefunkcionalne stavbe in po posodobitvi dotrajane in zastarele opreme, za kar bi AVSTRIJSKI DENAR v BO DOBILA KOČEVSKA KARITAS KOČEVJE - Kočevska Karitas, ki je začela aktivno delovati, ko so se v Kočevju začeli pojavljati prvi begunci, je od tedaj pa dfo danes, izpeljala veliko zbiralnih akcij za pomoč beguncem pa tudi kočevskim socialno ogroženim družinam. Zaradi njihove velike prizadevnosti in dejstva, da za svoje potrebe v Kočevju niso dobili ustreznega prostora, so se v okviru republiške Karitas odločili, da bodo denar iz Avstrije, namenjen za postavitev objekta za potrebe Karitas, namenili kočevski Karitas. V tem trenutku v Kočevju že zbirajo lokacijsko dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, do jeseni pa upajo, da bo stavba, ki bo stala na prostoru za starim kočevskim župniščem, žc zgrajena. Za čas, dokler si ne bodo uredili lastnih prostorov, jim je kočevski izvršni svet dal v brezplačno uporabo prostore v stari gimnaziji. TA TEDEN VELIKO LUTK V KOČEVJU KOČEVJE - Ta teden bodo razstavo “V svetu lutk - poskus otroškega muzeja”, ki gostuje v Šeškovem domu, spremljale sledeče otroške prireditve: “Naredimo lutkovno predstavo”, lutkovni abonma (I. Robič) VVZ Kočevje, bo na sporedu v četrtek 4. 3., petek 5. 3., ponedeljek 8. 3., torek 9. 3. in četrtek 11. 3., vsakič ob deveti uri zjutraj; v petek 5. 3. ob 16. uri in v četrtek 11. 3. ob 10. uri bo na sporedu lutkovna igrica “Gledališče v škatli” VVZ Kočevje (I. Robič); v torek 9. 3. ob 10. uri bo na sporedu igrica “V ozvezdju postelje’’ (OS Loški potok); in v sredo 10. 3. ob 16. uri bo na sporedu lutkovna igrica lutkovne skupine Zoom iz Ljubljane “Kam pa, kam, kozliček?” Več kot dvestokrat Sevniški gasilci že vozijo vodo v sušne predele SEVNICA — Sevniški gasilci že dober teden dni občasno vozijo vodo v nekatere kraje v ožji okolici Sevnice. V povprečju zapeljejo v sušne predele Žigarskega Vrha, Mestnega Vrha in Zajčje Gore po eno cisterno dnevno, lahko pa se zgodi, da bodo morali vodo dostavljati v večjih količinah. To intervencijsko oskrbo z vodo deloma plačuje občinski izvršni svet, ki daje denar za vodo in krije dogovorjeni delež stroškov prevoza. Gasilske cisterne so na sušnih območjih sevniške občine željno pričakovali že tudi prejšnja leta. Lani na primer je GD Sevnica več kot 200—krat dostavilo tja po 5.000 litrov vode. V okviru občinske gasilske zveze, kjer deluje tudi sevniško društvo, imajo cisterne tudi nekatera druga protipožarna moštva, tako daje teh posod skupno pet. Samo lani so nabavili po eno cisterno za območje Krmelja in Tržišča ter za Bučko. V prvem primeru je šlo za 10.000 —litrsko in v drugem za polovico manjšo cisterno. V sevniškem društvu te nakupe ocenjujejo pohvalno. Menijo, daje zdaj lažje »pokriti« ves teren, Scv-ničani so malce razbremenjeni in verjetno bi račun pokazal, da so stroški vodooskrbc s cisternami sedaj nekaj manjši. L. M. letos potrebovali med 300 do 400 tisoč mark, med specifičnostmi, ki bremenijo kočevski zdravstveni dom, izpostavil gosto mrežo zdravstvenih postaj, konzi-liamo specialistično dejavnost in številne specializacije. Slednji dve sta v preteklem letu padli izključno na ramena zdravstvenega doma in ga bremenita • Poslovno leto 1992 so ob stalnih blokadah žiro računa sicer zaključili s pozitivno ničlo, vendar kljub temu in kljub poračunu, ki se jim obeta, ne morejo pričakovati bistvenega izboljšanja. Ker zdravstveni delavci'niso nezadovoljni le zaradi nizkih plač (osnovna neto plača zdravnika specialista je za januar znašala 61.264,80 tolarjev), ampak tudi vseh ostalih zadev, med katere sodi tudi prostovoljno zavarovanje, ki jim je po njihovem zatrjevanju prineselo samo težave, so bili na seji sveta zavoda enotnega mnenja, da bi si zaslužili vsaj posebno točko na eni izmed sej občinskega izvršnega sveta. letno za prek 10 milijonov tolarjev, z zdravstvenimi postajami pa imajo za okoli 3-4 milijone tolarjev nenačrtova nih stroškov. M. LESKOVŠEK-SVETE O RAZDROBLJENI LEVICI RIBNICA Je krivo povolilno splošno mrtvilo ali pa morda pismo, ki gaje vodstvo ribniške SDP poslalo svojim članom in v katerem ocenjuje, da vlada v občinski organizaciji razočaranje glede stališč Združene liste, dejstvo pa je, da je bil zadnji zbor slabo obiskan in da ni bil prisoten niti celoten vrh občinske organizacije SDP. Na shodu so razpravljali o novem nujnem združevanju vseh levosredinskih strank na enakopravni podlagi. Veliko graje je bilo izrečene na račun skorajda nikakršnega stika vodstva z bazo, to je s člani v krajevnih organizacijah, ki so bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Združena levica bo morala uvesti tudi nove, demokratične oblike delovanja socialne demokracije, ki postaja ob vse večji socialni stiski vse bolj aktualna. A. K. NOVA ZAPOSLITEV ZA 30 LJUDI MRTVICE PRI KOČEVJU - V podjetju Fcniks-markcting Stara Cerkev, ki je v opuščenem kamnolomu investitor gradnje proizvodnih prostorov na površini 650 m2, načrtujejo, da bodo pričeli obratovati še to pomlad. V tem zasebnem podjetju, ki že sedaj zaposluje 37 oseb, jih bodo na novo zaposlili še okoli 30. To je bila tudi njihova obveznost, ko so najemali posojila za gradnjo, modernizacijo in pospeševanje proizvodnje. V časih, ko je v kočevski občini težko dobiti novo zaposlitev, je to vsekakor pomemben dosežek. KMAIJJ KONFERENCA ČASTNIKOV KOČEVJE - Vodstvo občinske organizacije Zveze častnikov je sprejelo predlog delovnega programa dela za letošnje leto. Pri uresničevanju programa bodo upoštevali programske usmeritve republiške organizacije. SUenili so, da bodo predložili progi, n dela in predlog statutarnih določil v sprejem letni konferenci, ki naj bi bila v drugi polovici marca. Na to bodo vabili vojaške častnike, podčastnike in ostale, ki izpolnjujejo pogoje za včlanitev v to organizacijo. ČEBELARJEV VSE MANJ KOČEVJE - Podatki o številu organiziranih čebelarjev na območju občine kažejo, da se število v zadnjih letih manjša. Vzrokov za to je več, med njimi slabe letine in v zadnjem obdobju onemogočen prevoz čebel na pašo v sosednje kraje hrvaške države. Po mnenju čebelarjev bi morala širša družbena skupnost več storiti za pospeševanje te dejavnosti. V. D. TEKSTILANA BO PLAČALA KOČEVJE - Stečajni postopek za tovarno Tckstilana Kočevje je ustavljen, ker se je podjetje zavezalo v prisilni poravnavi upnikom izplačati 60 odst. priznanih terjatev v roku dveh let. Izplačila naj bi sc izvajala v polletnih anuitetah, zadnji rok plačila je december 1994. V. D. Drobne iz Kočevja CENA ŽIVIJENJA IN SMRTI -Splošno je znano, da so se mnogi umetniki s svojimi deli proslavili šele po smrti. Manj znano pa je, da je tudi drugače na svojevrsten način človekova smrt vrednotena višje kot življenje. Kočevski zdravstveni dom denimi dobi za nujen prevoz bolnika ali ponesrečenca v Ljubljano 7 tisoč tolarjev. Toliko je torej vredna njihova pomoč in skrb za človekovo življenje, s 7 tisočaki pa je na ta način ovrednoteno tudi samo življenje. To je ironija, ki pa doseže svojo skrajno izrazno moč ob dejstvu, da denimo kočevska Komunala zaračuna za prevoz mrtvega človeka na obdukcijo v Ljubljano več kot dvakrat toliko, kolikor dobi plačano zdravstveni dom za prevoz človeka, pri katerem minute odločajo o njegovem življenju ali smrti. ZMEDA - Kočevski dom starejših občanov ni več občinski, kot se je prej rado reklo, ampak je tako kot drugi tovrstni domovi drugod po Sloveniji prešel pod republiko. Ob tem so zamenjali tudi ministrstvo, kar je ob dejstvu, da sc ministrstva reorganizirajo in da imajo zaradi tega dovolj dela “sama s seboj”, prineslo še dodatno zmedo. Domovi, ki so bili prej v pristojnosti ministrstva za zdravstvo in so sedaj pod ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, zaradi tega nimajo enotnih in jasnih navodil, pa tudi glede pojasnil v tem trenutku ne vedo, na koga naj se obrnejo. (Ribniški zobotrebci) CELOVITA PREDSTAVITEV - S predstavitvijo vseh naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti ter celotne gostinske, trgovske in druge ponudbe, ki se vključuje v turistično ponudbo občine, bo na letošnjem sejmu Alpe Adria, ki bo od 22. do 27. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, sodelovala tudi ribniška občina. Ker nekatera turistična društva v občini ne delujejo več, tista, ki so še aktivna, pa niso med seboj dovolj povezana in ne omogočajo celovitega predstavljanja turistične ponudbe občine, aktivnosti za predstavitev Ribnice na sejmu vodita ribniški izvršni svet in obrtna zbornica. V teh dneh delata na pripravi kataloga in vrisu vseh pomembnejših turističnih zanimivosti v zemljevid občine, iščejo pa tudi izdelovalce domače obrti, ki bi sc na dnevih občine, ki so na sejmu predvideni, predstavili s svojim delom. Za ribniško občino, ki sc v zadnjih letih ni ravno pretirano trudila, da bi pritegnila turiste, bo predstavitev na sejmu po daljšem času prva organizirana predstavitev turistične ponudbe. ZAČASNA OTVORITEV - Restavracija Jelka, ki se po novem imenuje. hotel Helena, je po manjših obnovitvenih delih v pustnih dneh zabeležila svojo začasno otvoritev. Novi najemniki so na pustno soboto, nedeljo in torek organizirali ples, po pokopu pusta, pa so verjetno zaradi nadaljnjih obnovitvenih del, hotelska vrata ponovno zaprli. Trenutno je odprta le pivnica. V_ Sevnišiti paberki) OBISKI - V bližino Sevnice prihaja na delovne obiske žena novinaija Krste Bijeliča, ki je svoje dni bival v Sevnici in od tam pisal v Jugoslavijo o slovenskih “svinjarijah”. V Sevnici je sicer niso opazili, ker tja nima več h komu priti (Krste namreč zdaj deluje v Kninu), dokaj redno pa gospa Bijcličcva obiskuje Mali Kamen, Veliki Kamen in druge kraje v sosednji krški občini. Če bi Krste vedel, kaj dela, bi se od ganjenosti ■ utopil v lastnih ideoloških solzah, češ moj nauk rodi obilen sad. Gospa so namreč pravcati misijonar srbstva. Vozeč se naokoli v lepem avtomobilu in obiskujoč domačine pridigajo, kako da je Slovenija in vse v Sloveniji zavoženo in kako je Srbija in Jugoslavija tisto ta pravo. POMLAD - “Kos jrojc v Sevnici,” je zadnjič izjavil domačin, ki je nespodbudno slonel na točilni mizi in žulil dva deci. In če Scvničani govorijo o tem petju, to gotovo nekaj pomeni. Na primer to, da bo kmalu pomlad. NE DAJO - Sevniški kmetje živijo v strahu, da jim bo občina nekaj zakuhala. Bojijo se, da bodo občinski škrici vzeli nekaj proračunskega “kmetijskega” denarja in z njim kupovali cement, apno in podoben material za gradnjo nove sevniške telovadnice. Kmetje imajo dovolj telovadbe na koruznih poljih in v hlevu. Dovolj imajo zaenkrat tudi “spomenikov”, zato ne bi radi videli v Sevnici ob nedograjenem hotelu in še čem tudi telovadne dvorane. Želijo si, da bi tako razmišljali tudi njihovi sodržavljani, posebej tisti, ki so v službi v občinski upravi. • V Sloveniji se obnavlja socialnoekonomska slika bogatih in revnih, ki je ta narod nekoč že "ala do socialnih nemirov, 'ocuvan) pripelji (A. Ki Krške novice v. • • ' - I a ■ - - ./ OGRAJA - V tovarni Videm so na pustni torek spet postavili ograjo, ki so jo z vsemi častmi odstranili pred letom dni. Vrata so zdaj postavili nazaj menda zato, da se v tovarno ne bi vrnila finančni direktor Branko Žibret in vodja pravne službe Miloš Medved. Ta dva iz Čargovih časov so pred nedavnim namreč nagnali iz Vidma, ker sta tako želela Rolf Norman in kompanija. HAŠIŠ - Zdole imajo vse možnosti, da postanejo raj za narkomane. Pred nekaj časa so v tem kraju menda imeli na zalogi dovolj velike količine visoko kakovostnega hašiša iz Nizozemske in govori se, da je nekaj te robe še ostalo za vse zainteresirane. Če bi kdo mislil, da v tem kraju in drugod iščejo mamila celo psi, ki jih je videti po cestah, se moti. Nekateri domačini so namreč prepričani, da policiji ni veliko do tega, da bi hašišarje in preprodajalce mamil preganjala. Drugi odgovor, zakaj pomota, je ta, da so psi po cestah in poteh povsod po krški občini, ker jih njihovi gospodarji nočejo privezati. RAUS! - V občinski geodetski upravi v Krškem bodo najbrž kmalu kadrovske menjave. Na seji krškega parlamenta so se že dvakrat pogovarjali o tem, da njen predstojnik ni Slovenec. RAČUNALNIKI - Vidmovi delavci so prepričani, da so v tovarni ne samo nejboljši direktorji in tajnice, ampak tudi računalniki, kakršnih ni nikjer na svetu. Kakšen računalnik kar izgine iz tovarne. To najbrž pomeni, da računalniki znajo hoditi, kar je nedvomno svetovno prescnečnjc. Mogoče pa bi bilo vseeno dobro pogledati, če kdo računalnikom ne pomaga pri “begu”. Novo v Brežicah) SPOZNANJE - Papirnato poslovanje, premetavanje številk, jemanje iz kupa, ki ga ni, in vse druge coprnije so za navadnega človeka prava umetnost. Če malo bolj natančno pogleda, kakšne zvijače je možno uporabiti na papirju, prvi trenutek ne ve, ali gre za lumparijo ali za svetniške avreole vredno dejanje. Po nekaj trenutkih razmišljanja, mu kapne. Tako se je godilo tudi na seji brežiškega izvršnega sveta. Šele po večurnem premetavanju številk v proračunu je nekaterim članom tega organa postalo jasno, zakaj sami nič nimajo. TELEVIZIJA VE - Verjetno ni novinarja, ki vsaj občasno zahaja v Posavje, pa še ni slišal stare zgodbe Ivana Leskovca z Jesenic na Dolenjskem. Ta prav rad na koncu tiskovnih konferenc, razprav in sestankov vstane in pove tisto, kar Jeseničane že dolgo žuli, na primer resnico o slovenski televiziji in o tem, kako njenih programov njegovi sokrajani nc morejo spremljati, čeprav plačujejo naročnino. Zdaj nameravajo postaviti pretvornik na bližnjem Rajcu, ker pa je zadeva še vedno le na papirju, gospod Leskovec še naprej vztraja. On je opozoril, da na razpravo v njihov kraj od vseh medijev, ki segajo v Posavje, ni prišla samo televizija. “Oni že vedo, da njihovega programa ne moremo videti,” je dejal. PREDRAGO - V Brežicah do nadaljnjega zaradi predrage gradnje ne bo novih stanovanj. Ugotovili so namreč, da gradbena podjetja zase poberejo najmanj petino vloženih sredstev. 'Ker v občini ni takih podjetij, se jim zdi škoda podpirati gradbena podjetja od drugod. Stanovanjska sredstva bodo začasno raje namenili za razvoj gospodarstva, ki bo prinesi tudi možnost nove gradnje. Čisto razumna odločitev, če se je bodo zares držali. Sicer pa še ni znano, če bo zanjo imelo dovolj posluha tudi Jazbinškovo ministrstvo, ki je že napovedalo kontrolo nad porabo občinskih stanovanjskih sredstev. V času od 13. do 22. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Mojca Kondrič iz Bukoška - Bernarda, Vlasta Zupančič iz Leskovca - Karmen, Nataša Filipčič iz Krškega - Laro, Lucija Brajdič iz Gorice -Danijela, Erika Brajdič iz Loke -deklico, Darinka Šniigac iz Volčjega ; Bojana, Kata Sliškovič iz Kostanjevice - dečka, Sabina Barkovič iz Brežic - deklico. Čestitamo! RADIO ZDAJ VE, V KAJ VLAGA OBČINA BREŽICE - V preoblikovano podjetje Radio Posavje - Studio Brežice naj bi brežiška občina kot ustanovni delež poleg osnovnih sredstev vložila še del prosvetnega doma, v katerem je že sedež radia, brez dvorane, gostinskega obrata in kurilnice. Nekateri ob tem opozarjajo, da je v te prostore vlagala bivša kulturna skupnost, in se sprašujejo, kje bo mesto Prosvetnega društva bratov Milavcev iz Brežic. Po enem izmed predlogov naj bi to društvo dobilo možnost uporabe prostorov v bivšem domu JLA. IZ NKŠIH OBČIN ili.Lt IZ NAŠIH OBČIN C M—Preskrbe bo kmalu nekaj manj V Krškem 25 vlog za vrnitev stavb in stavbnih zemljišč — Po zahtevkih že koraki v praksi — M—Preskrba dvema v Krškem in enemu na Velikem Kamnu KRŠKO — V krško občino je prispelo precej vlog za vrnitev premoženja. Petindvajset zahtevkov se nanaša na vračilo stavb in stavbnih zemljišč. Vse kaže, da se stvari že gibljejo v smeri, ki jo je nakazala zakonodaja. Denacionalizacijo bo med drugimi nam jih mora država oziroma odškod- občutila Mercatorjeva Preskrba Krško. Po besedah Vilija Mančka, direktorja, so v podjetju pričakovali tak razplet. M—Preskrba trenutno že vrača tri poslovne prostore. Gre za tri nekdanje ali še obstoječe trgovske poslovne prostore, in sicer sta dva objekta v Krškem, eden pa na Velikem Kamnu. Tako bo M—Preskrba v Krškem ob lokala, ki sta bila nekoč last Rumpretov, in na Velikem Kamnu ob poslovne prostore, ki so bili Božičnikova last. Zamenjavo, ki jo narekuje slovenska zakonodaja, bodo opravili prav kmalu. »Ne gre za kaj spornega, vendar bo Preskrba Krško imela v zvezi z Rum-pretovo lastnino zahtevek do odškod- • S tem, ko bo podjetje vračalo premoženje, si utegne nakopati nemajhne težave. Nekaj jih bo najveijeteje nastalo zato, ker bo delavcev preveč, ko bo Preskrbinih trgovin manj. »Od hiše« bodo šli namreč samo prostori, medtem ko delavci ostanejo na grbi M—Preskrbi. Ta bo ta oreh morala trla, kot bo vedela in znala. Direktor Manček zagotavlja, da zaradi lastninjenja ne bo ostal nihče od delavcev na cesti. ninski sklad, ki pa še nekako ne deluje,« opozarja na pomanjkljivosti direktor Manček. V M-Preskrbi Krško pričakujejo še več podobnih zahtev. Nekaj vlog se bo nanašalo na precejšnje denarje. »Nekaj bo velikih zadev, ki bodo zahtevale mnogo truda in pogovarjanja. Kajti to so lokali in prostori velikih vrednosti, ki so bili v preteklosti popolnoma adaptirani. V te lokale so bila vložena precejšnja sredstva in to bo trši predmet reševanja teh zadev,« pravi direktor Man- &k' L. M. ninskega sklada. Resje bilo nacionalizirano, vendar smo prostore mi pozneje od občine odkupili, ne pa dobili. Zato bomo ta sredstva zahtevali nazaj. Vrniti Knjiga o Kozjanskem odredu Krška predstavitev monografije o tej vojaški enoti izpod peresa mag. Teropšiča — Izide aprila KRŠKO — Tu so 25. februarja predstavili monografijo Kozjanski odred, ki jo je napisal mag. Tomaž Terop-šič, strokovni vodja in namestnik direktorja v Posavskem muzeju Brežice. Knjiga bo izšla sredi letošnjega aprila. Na predstavitvi so poudarili, da sodi omenjena monografija na vidnejše mesto med tovrstnim zgodovinskim gradivom. Po besedah mag. Teropšiča kjiga v marsičem presega podobne zapise o partizanstvu. Avtor monografije je namreč temeljito obdelal tudi zaledje, s čimer je ponudil informacijo o dejavnosti minerskih enot in obveščevalcev, denimo. Knjiga s tem podrobno popisuje dogajanje po 27. aprilu 1944, ko so nad Silovcem pri Sromljah ustanovili Kozjanski odred, enoto, kije potem postala najboljši odred na slovenskem ozemlju. Enota je bila tudi »zakladnica kadrov za druge partizanske enote«, kot se je na krški predstavitvi Teropšičeve knjige izrazil Marjan Seliškar iz Brežic. Monografija združuje dva dela; eden obravnava že omenjeno delovanje odreda in drugi več kot 3.400 imen borcev te enote. Knjigo, ki v prednaročilu stane 3.480 tolarjev — možno je plačilo v treh obrokih, bo izdala Založba Obzorja Maribor. L. M. Zetor in druge zgodbe Kaj se najde v knjigah in kaj je ob njih KRŠKO — V kriki Valvasorjevi knjižnici so že večkrat naleteli na svojevrstno prikupno pozabljivost. Ugotovili so namreč, da bralci njihovih knjig pozabijo v knjigah marsikaj. V knjižnici je tako nastala razstava stvari, vrnjenih v knjigah. Na ogled so svinčniki, glavniki, denar, družinske fotografije, trgovske naročilnice, razglednice, ravnila, pisma in recepti, ki jih je zbrala avtorica razstave Marjanca Vežnaver. Kdor je v razstavljenih stvareh pre-proznal sebe in svoje, bo pozabljeno lahko dobil nazaj. Pozabljivost, čeprav malo drugačna, spreminja tudi imena pisateljev in naslove knjig. V okviru razstave »najdenih predmetov« so v knjižnici predstavili tudi take spremembe avtorjev in naslovov. Nekateri bralci — tako sporoča razstava — bi si radi izposodili »Orhideje, namočene v krvi«. Na policah knjižnice je seveda samo knjiga »Kri in orhideje«, kol se pravilno glasi naslov. Knjige, ki jih želijo bralci, so že: Lukec in trije škrjan-čki (pravi naslov Lukec in njegov škorec), Pesem ptic v trnju (Pesem ptic trnovk), Berlež in smrt (Derviš in...), KraljSofidit (... Ojdip), Doktor Zobar (... Zober) Sosedova Micka (Županova...), Županov sin (Sosedo v...). Doktor za živali (Doktor Živago), Jehovski učitelj (Jepr-ški...), Hamler(Hamlet), Ciklamen in atentator (..., Agitator), Prašičja farma (Živalska ...), Skrivni dnevnik mladega hidroponda (... mladega hipohondra) itd. Med avtorji nastopa močno udomačen slavnifrancoski pisatelj. To je razumljivo, saj je Krškemu polju mnogo bliže Emile Zetor, v kar so prekrstili pisatelja, ki je v francoskem izvirniku Emile Zola. Krško polje je verjetno vplivalo še v enem primeru: Miroslav Krleža je v krški bolj domači izpeljavi lahko tudi Miroslav Kruleža. M. LUZAR ŠTUDIJO O ROMIH JE TREBA DOPOLNITI BREŽICE - Člani tukajšnjega izvršnega sveta str ocenili, da žc pred novim letom obravnavane študije o rešitvi romskega vprašanja ni mogoče izpeljati v praksi. Predlagali so, naj sc poleg ureditve naselja v Gazicah pri Cerkljah ob Krki v študiji predvidijo še možnosti ureditve romskega naselja na kakih drugih lokacijah. Pri dopolnjevanju študije naj bi sodelovali s Skladom stavbnih zemljišč in s Centrom za socialno delo. ROBERT KERIN PODPREDSEDNIK KRŠKO - Robert Kerin je podpredsednik krškega občinskega izvršnega sveta in mu je poverjeno gospodarstvo. Na to funkcijo, ki jo bo opravljal poklicno, so Kerina izvolili delegati vseh treh zborov krške občinske skupščine na seji 24. februarja. Pred časom Kerina skupščina ni izvolila, zato ga je predsednik krške vlade Herman Kunej ponovno predlagal. Kot rečeno, je večina parlamentarcev v drugem krogu glasovala za Roberta Kerina, ki ga podpira zlasti liberalnodemokratska stranka. NAŠLI OKROG 100 EKSPLOZIVNIH TELES CERKLJE OB KRKI - V tej krajevni skupnosti upajo, da bodo KOZJANSKI ODRED V KNJIGI — Na krški predstavitvi monografije o Kozjanskem odredu so povedali, da bodo knjigo uradno predstavili v Posavskem muzeju Brežice v začetku letošnjega maja. Na sliki: pogovor o knjigi (prvi z leve mag. Tomaž Teropšič.) (Foto: M. Luzar) Doslej je bilo to preveč varno, saj je območni štab TO na teh površinah po vojni odkril okrog 40 eksplozivnih teles. Zaradi podatkov o miniranih poljih so tudi v letu 1992 nadaljevali s pirotehničnimi pregledi in ob tem našli dodatnih 60 eksplozivnih teles. Kljub temeljitemu delu niti danes nihče nc more dati zagotovila, da so te površine 100-odstotno vame. Tako so lovci nedavno naleteli na neeksplodirano mino, ki jo je povozil tank. Koncert BELTINŠKE BANDE in VLADA KRESLINA v počastitev dneva žena bo v soboto, 6. marca, ob 19. uri v prosvetnem domu v Brežicah. Koncert so omogočili: Hipotekarna banka Brežice, KRKA kozmetika Novo mesto, Zavarovalnica TILIA Novo mesto, EURO 2000 Ljubljana, PAPIROTI Krško, Opel KRUNO Brežice, SAMA Samobor, Radio Posavje — Studio Brežice. Krpanje končnega računa O tem bodo odločali na seji skupščine prihodnji ______četrtek — Kako oklestiti programe_______ BREŽICE — Brežiški izvršni svet je pretekli teden razpravljal o končni renominaciji proračuna in tako dal usmeritve za oblikovanje zaključnega računa za leto 1992. Občinski proračun je bil v letu 1992 z vsemi rebalansi in ranomi-nacijami težak čez 700 milijov tolarjev. Zadnja uskladitev proračuna naj bi pokazala, da je občina porabila ravno toliko, kot je imela. Poslanci občinske skupščine bodo o renominaciji in zaključnem računu razpravljali prihodnji četrtek, II. Da bi se izognili neskončno dolgim in brezplodnim razpravam okrog zaključnega računa, iz katerega laiki težko kaj razberejo, so člani izvršnega sveta tokrat sklenili dati zraven še izčrpne informacije. Zaključnemu računu bodo tako priložili pregled zadanih ter poleg tega še seznam uresničenih in neopravljenih nalog. Nekateri so že predlagali, naj bi slednje imele prednost v programih za to leto, vendar bodo o tem odločali delegati, ko bodo sprejemali proračun za tekoče leto. V upravnih organih bo pred že sklicano sejo skupščine še veliko dela. Poleg krpanja zaključnega proračuna za minulo leto morajo pripraviti še čim boljši predlog novega proračuna. Doslej zbrane programe posameznih dejavnosti bodo morali pošteno oklestiti. Predvidevajo namreč, da bo tudi proračun za leto 1993 komajda segal čez 700 milijonov. Resnih želja in potreb po proračunskih sredstvih je mnogo več. Tako je na primer slišati, da bi bilo samo za komunalne infrastrukture na območju občine v tem letu potrebnih 650 milijonv tolarjev. Družbene dejavnosti so, še preden so zares začeli oblikovati proračun, predložile za 350 milijonov programov. Menda je med njimi za 250 milijonov takih, ki so obvezni po zakonu. Če bodo hoteli pristriči te programe, bodo brez proračunskih sredstev ostali skoraj vsi neobvezni programi v športu, kulturi, šolstvu in še kje. Kako bo občina ob tako velikem pritisku potreb zmogla sprejeti proračun? V preteklem letu seje interno zadolžila za 70 milijonov tolarjev iz stanovanjskega sklada. Za izposojo denarja iz enega internega računa na drugi so se odločili iz praktičnih razlogov. Finančna služba je namreč prepričana, da je za občino škodljivo, če se zadolžuje pri banki po višjih obrestnih merah, istočasno pa sama daje malemu gospodarstvu ugodnejša posojila. Ker občina v kratkem zaradi previsokih cen gradnje ne načrtuje vlaganj v stanovanja, sije iz konta stanovanjskega sklada začasno izposodila denar. Obveznost odplačevanja se začne šele v naslednjem letu, zato ni izključeno, da se bo občina tudi v tem letu ustrezno javno zadolžila. Tako bi pokrila vsaj najnujnejše programe, skrpala proračun in jo, vsaj še to leto, odnesla s celo kožo. O tem, kako bo čez dve leti, ko bo treba vračati dolgove, za zdaj še nihče resno ne razmišlja. B. DUŠIČ-GORNIK PREDLOG NOVIIJ IMEN ZA BREŽIŠKI IS? BREŽICE - V tej občini pripravljajo spremembe v odloku o organizaciii upravnih organov. Ob zadnjih razrešitvah so izvolili samo v.d. sekretarjev, zato naj bi bilo po sprejetju reorganizacije v izvršnem svetu več novih imen. Predsednik izvršnega sveta Ciril Kolcšnik je žc oblikoval prve predloge. Dr. Alojzij Sušin naj bi tako bil kandidat za člana IS za področje zdravstva in socialnega varstva, Brane Musar za člana IS za področje gospdoarstva in hkrati za sekretarja Sekretariata za gospodarstvo, Hrvoje Oršanič za člana IS za urejanje prostora in varstvo okolja in Mihaela Prcvcjšck za sekretarko Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja. Predlog je treba jemati z rezervo, saj mora skupščina še pred izvolitivjo sprejeti novo organizacijo občinske uprave. PRIPRA VLJENE ZA KUPCA —Še do nedavnega so v podjetju Agrariac-vetje na Čatežu vzgajali predvsem lončnice, ki so bolj donosne in zahtevajo več nege. Zaradi izgube južnih tržišč in tudi tamkajšnjih kooperantov se zdaj preusmerjajo tudi v proizvodnjo rezanega cvetja. Delavke na sliki pregledujejo ciklame, ki so že godne za prodajo. Na žalost pa čudo viti cveto vi še niso garancija za prodajo. Ali bodo lončnice s Čateža lahko konkurirale cenam tistih, ki so v slovenske cvetličarne prišle iz u voza? Posebno velik trn v peti so čateškim cvetličarjem rože s črnega trga. (B. D.-G.) Kaj bo s črnim naseljem Koreja? V barake se priseljujejo tujci, begunci in osebe brez statusa — Ker gre za premo-___________ženje bivše JLA, o rešitvi odloča ministrstvo za obrambo____________ SLOVENSKA VAS (BREGANSKO SELO) — Še vedno ni znana usoda barakarskega naselja s popularnim imenom Koreja in njegovih prebivalcev. Brežiška komisija za spremljanje obmejne problematike je sklenila o spornih premoženjskih zadevah obvestiti obrambno ministrstvo in ga pozvati k takojšnjemu ukrepanju in iskanju ustrezne rešitve. Taka pobuda ni prva, saj seje že iz razgovora med Miranom Bogatajem, namestnikom ministra za obrambo, in brežiškim izvršnikom Cirilom Kolešnikom v začetku januarja dalo razbrati, da ministrstvo že ve za nerešeno in sporno črno naselje. Podatki iz zemljiške knjige govorijo, ------------- stvom o prodaji zemljišč. V zemljiški knjigi so še vedno vknjiženi stari lastniki, danes hrvaški državljani, čeprav sije vojska tudi brez podpisov prilastila zemljišča. B. D.-G. da je bil pretežni del naselja last bivše JLA, zato zdaj z njim upravlja ministrstvo za obrambo. Na parcelah, ki so vknjižene kot kmetijske površine, stojijo barake, ki so nastale kot pomožni objekti za gradbene delavce. Vanje so se zadnjih 20 let priseljevali Hrvati in Žumberčani, zadnje čase pa se tu naseljujejo tuji državljani, begunci in druge osebe brez urejenega statusa. Prebivalci Koreje želijo na podlagi bivanja v barakarskem naselju pridobiti nekatere statusne pravice pri občinskem organu za notranje zadeve. Stanje se vse bolj zaostruje, zato naj bi ministrstvo za obrambo takoj poiskalo rešitev. Čimprej naj bi tudi uredilo premoženjske zadeve na nekaterih parcelah, kjer lastniki niso hoteli podpisati pogodb s takratnim vojnim ministr- • Pogajanja, dogovarjanja in redno sodelovanje med ministrstvom za obrambo in brežiško občino so nekaj običajnega, saj je bivša JLA v občini zapustila precej lastnine. Poleg omenjenega barakarskega naselja v današnji Slovenski vasi je tu v neposredni bližini še Tehnično remontni zavod. V Skopicah je nekdanji obrat KIK, v Cerkljah ob Krki 700 ha obsegajoč kompleks letališča, kjer zdaj deluje Učni center TO, ter v Brežicah 5 poslovnih prostorov, dom JLA in 507 vojaških stanovanj. S to lastnino danes upravlja obrambno ministrstvo, občina pa je z njim že sklenila dogovor o najemu nekaterih objektov. NUJNO DOGOVARJANJE — Ministrstvo za obrambo je eno tistih ministrstev, s katerimi brežiška občina največ in po oceni Cirila Koležnika tudi najbolje sodeluje. »Upam, da boste v ministrstvu rešili tudi barakarsko naselje Koreja,« je Mirana Bogataja že pred dobrim mesecem opozarjal Koležnik. (Foro: B. D.-G.) Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Volitve mimo, funkcionarji nimajo časa Zadnjo februarsko soboto zvečer je predsednik krajevne skupnosti Gabrje Slavko Matko na zahtevo krajanov sklical javno razpravo. Predmet razprave sta bila dva sklopa vprašanj, ki težita krajane: vodovod in prostorska problematika. Kako pomembna so ta vprašanja za to podgorsko krajevno skupnost, je pokazala tudi polna dvorana gabrskega kulturnega doma. Pa vendar je bila razprava le na pol. Medtem ko se je za prvo točko - o vodovodnem omrežju - zdelo vredno priti v soboto zvečer v Gabrje tako direktorju Komunale Adolfu Zupanu kot odgovornemu inženirju za to področje Jožetu Bašlju, ni bilo niti enega predstavnika Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, ki naj bi ljudem pojasnil, kaj in kako je s zemljišči za pozidavo in za širitev kraja; krajani si prizadevajo še za legalizacijo smučišča in za čimprejšnjo odmero zemljišč, ki so šla za širitev ceste Gabrje-Dedci O slednjem je govoril predstavnik občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Ivan Hrovatič, ki pa je jasno povedal, da o prostorskih vprašanjih ne ho razsojal, ker s tem ni dovolj seznanjen, in da je to naloga Zavoda za družbeno pla-nimnje in urbanistično načrtovanje. Na razpravo sta bila vabljena tudi župan Dvornik in predsednik izvršnega sveta Kovačič, pa ju ni bilo. Res hi bilo prehudo, ko bi se ključna občinska moža morala udeleževati vsake take razprave ali podobne prireditve, vendar bi lahko na vabilo vsaj odgovorila, se opravičila ali izgovorila, predsednik IS pa je menda celo obljubil, da bo prišel. Sicer pa se Gabrčaniniso mogli vzdržati komentarjev: Če bi bil to čas pred volitvami, hi se na taki razpravi trlo ne samo občinskih, ampak tudi republiških funkcionarjev. In česa vsega ne bi obljubljali! A kaj, ko je življenje spet zašlo na vsakdanje poti. Te pa so ponekod široke in asfaltirane, v Podgorju pa ozke kolesnice blatnih kolovozov. ANDREJ BARTEU Sezzmrzaljo ponavlja stara zgodba? V mladi slovenski državi se po končani evforiji pričenja življenje, ki napoveduje padec življenjske ravni vse do tam, kjer tudi boljši pes izgubi svoje dostojanstvo. Slovenci smo potrpežljivi ljudje in smo pripravljeni prenesti marsikaj, če vsaj malo kaže, da bo šlo na boljše. Toda zaenkrat tega ni videti Dokazov za to je cela vrsta. Trenutno najbolj aktualna je zamrznitev plač, ki diši po časih iz stare Jugoslavije. Vlada spet zatrjuje, da je to edina možna rešitev. Ker so tak ukrep priporočili priznani politiki in strokovnjaki, jim že moramo verjeti. Nismo pa toliko neumni da ne bi vedeli, da morajo takim ukrepom, če že so, takoj slediti tudi drugi. Vendar pa za naslednjo stopnjo reševanja gospodarske krize za zdaj ni pretiranega zanimanja. Kot da je vsem, ki so trenutno pri skledi, najbolj po volji ravno takšen nered. Vlada želi z zamrznitvijo plač znižati javno porabo. Pri tem si uspešno zatiska oči pred posledicami Delavci v državnih službah in v podjetjih, ki imajo državni monopol, bodo kljub zamrznitvi imeli dostojno plačo. Povprečnežu gredo lasje najbolj pokonci, ko pomisli na pošto, železnico, banke, zavarovalnice, elektrogospodarstvo, da ne naštevamo naprej. Delavci v ostalih podjetjih bodo životarili, razen menedžerjev in izbrancev z individualnimi pogodbami, ki so že lep čas kasta zase. Težko je reči, kaj je državo zares vodilo v take prisilne ukrepe in, morda že prej, v kake druge. Preveč dosledna v svojih ukrepih ravno ni. Ko je treba odgovoriti na previsoke bančne obresti ali na nerealen tečaj tolarja, se izgovarja, da se ne sme vtikati v njihovo poslovanje. Tudi v plače in v podjetja naj se ne bi vtikala, pa se kljub vsemu vtika. Kako naj se zmanjša javna poraba, če je država vse bolj potratna? Ne samo državna uprava, funkcionarji in poslanci, tudi na drugih področjih še ni nobene mciotializacije. Če potrebujejo denar, enostavno dvignejo cene. Zgodilo a se bo, da državljani tega remena ne bodo več zmogli. Mnogi že napovedujejo povečan stavkovni val, ki bo v škodo delavcem in državi. In še na nekaj ne smemo pozabiti, zamrzovanje plač je najmanj dvorezno. Nizke zamrznjene plače ob naraščajočih cenah povzročajo seveda padec kupne moči. To ne bo prineslo našim podjetjem nič dobrega. Priliodnost torej ni preveč obetavna. Še posebno, če zamrznitvi plač postavimo ob bok še siceršnji pravni nered z vsemi mogočimi špekulacijami, slabo delovanje kontrole in inšpekcijskih služb, davčni sistem, ki še naprej pobira le tam, kjer je najlažje (pri plačah delavcev), ter slednjič nenadano pomanjkanje deviz. Zaupanje državljanov v to državo je očitno že precej splahnelo. Se ponavlja stara zgodba in približuje gospodarsko dno? BREDA DUŠIČ-GORNIK Tujci delajo na črno, domačini pa... Pri sprejemanju metliškega občinskega proračuna za letošnje leto so delegati želeli slišati predvsem različna pojasnila, manj pa je bilo kritik Toda precej ostra graja je letela na upravo inšpekcijskih služb Novo mesto, za katero v Metliki v letošnjem letu načrtujejo 7,2 milijona tolarjev To je za dobrih 21 odst. več kot preteklo leto, medtem ko se bodo načrtovani odhodki v povprečju povečali v občini za mani kot Id odst. In v čem je po mnenju nekaterih delegatov največji greh inšpekcijskih služb? V tem, da ne delajo dovolj, posebno pa ne inšpekcija s področja dela. Kako bi si sicer lahko razlagali, da ne stopi na prste tistim, ki zaposlujejo tuje in povrh vsega še neprijavljene državljane? Slovenci so na zavodu za zaposlovanje - po zadnjih podatkih jih išče delo 349 - tujci pa delajo na čmo. Sramota! In pri tem ne Poslanske plače odporne proti mrazu 26. februarja so poslanci v državnem zboru slovenskega parlamenta brez večjega odpora podlegli prepričevanju slovenske vlade o nujnem ukrepu za preprečitev zloma slovenskega gospodarstva in sprejeli zakona, ki za nekaj naslednjih mesecev v bistvu zamrzujeta delavske plače in pokojnine na ravni lanskega septembra, oktobra in novembra. Plače poslancev, ministrov in drugih državnih funkcionarjev, ki smo se jih nabrali vsaj kot 10-ne pa 2-milijonska država, bo zamrznitveni zakon le oplazil. Zamrznjene bodo le posredno, kolikor bo ustavljena rast plač v gospodarstvu, na podlagi katerih izračunavajo njihove plače. Vsa druga dopolnila v zvezi z zamrznitvijo svojih plač so poslanci zavrnili. *• Prvak Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je, kot je trdil v ponedeljek v TV dnevniku, proti zamrznitvi poslanskih plač glasoval le zato, ker bi bila potem preprečena možnost znižanja poslanskih plač, za kar se zavzema in kar bo tudi predlagal. Bomo videli. Njegov tast Ivan Oman je na nedavnem letnem zboru novomeških krščanskih demokratov namreč dejal, da se Podobnik za znižanje poslanskih plač (predlagal je celo, da bi jih • Le kakšen hudič žene izvoljene predstavnike slovenskega ljudstva, da se jim ne zdi vredno vsaj za videz, s kakšnim odstotkom nižjo plačo, deliti vsaj trenutno vse bolj klavrni položaj svoje “baze”, vse bolj revne, lačne, brezposelne itd.? So krivi kar volilci, ki so izvolili “gnoj slovenskega naroda”, kot se je izrazil eden od anketirancev Slovenskih novic takoj po sprejetju zakona, ali pa je naravna zakonitost, da oblast in moč povampirita ljudi in čisto spremenita pogled na svet “tam spodaj”? Pravzaprav je vseeno. Manjka samo še to, da nam kdo odkrito pove, naj bomo ponosni, da nas naši poslanci tako cenijo, da so nam zaupali tako odgovorno vlogo, kot je reševanje nekega narodnega gospodarstva pred zlomom. prejemali v višini povprččne slovenske plače) zavzema le javno. V komisiji, kjer novinarjev ni zraven, je proti vsakršnemu zniževanju teh plač in vsi drugi tudi. Sicer pa je drobne pozornosti vreden tudi tast Oman, ki je na že omenjenem sestanku v Novem mestu zatrdil, da zmedo delajo novinarji in da je ves halo okrog poslanskih plač čista demagogija. Poslanska plača pa da je 115 tisočakov plus dodatki za delo v komisijah. “Poslanska plača naj bi bila približno takšna kot plača dobrega menedžerja. Pol poslancev pa ima mnogo nižje plače kot v prejšnjih službah, ” je rekel Oman. Deloma ima kajpada prav, kot tisti, ki trdijo, da imajo poslanci tudi drugje v Evropi dobre jrlače, pa tisti, ki mislijo, da je dobra poslanska, ministrska ali funkcionarska plača kar učinkovito sredstvo proti korupciji. Vsa zadeva ima le drobno lepotno napako. Slovenija je še geografsko še v Evropi, po marsičem drugem pa ne. Vedno znova se zastavlja vprašanje, zakaj naj bi začeli stvari urejati po evropsko ravno pri teh plačah. Da stvar le ni tako sama po sebi umevna, govori že nekaj tednov trajajoča burja med sicer miroljubnim, potrpežljivim in vsega mogočega vajenim ljudstvom, ki je novinarska srenja gotovo ne bi mogla tako uspešno razpihovati (Oman!), če ne bi bila zares škandalozna. ZDENKA LIND1Č-DRAGAŠ gre le za pravni red, je bilo še slišati, ampak tudi za to, da takšni na čmo zaposleni delavci in njihovi delodajaci ne plačujejo prispevkov in davkov državi, niti ne dohodnine, iz katere naj bi se letos napajalo skoraj 44 odst. metliškega proračuna. In iz tega proračuna plačajo Metličani tudi delo inšpekcijskih služb. Torej gre denar za plačilo iz žepov krajanov, tistih, ki pričakujejo, da bodo naredile inšpekcijske službe red tudi na področju zaposlovanja. Zlasti v obmejnih občinah, kakršna je metliška. Zato naj te službe natančno napišejo, kaj so naredile lani in kaj nameravajo letos, šele potem naj dobijo plačilo, a le za tisto, kar so zares naredile. Da je metliška občina že dolgo v vojni z inšpekcijskimi službami ni pravzaprav nobena skrivnost. Zgodilo se je celo že, da jim občina zaradi tega, ker ni bila zadovoljna z njihovim delom, ni nakazala denarja. Toda če je šlo doslej (ne)aelo inšpekcijskih služb v nas predvsem občinski oblasti sedaj vse bolj kaže, da niso neobčutljivi ali morda celo slepi tudi drugi občani. Verjetno je marsikoga tiščalo že prej, a si ni upal povedati. Nekaj se jih je tokrat na skupščini že opogumilo in hkrati zagotavljalo, da nepravilnosti viai veliko ljudi ne le tisti, ki so povzdignili glas. Zato jih čudi da so še tiho. Toda opozorilo, da bo težko ustaviti val nezadovoljstva, če bo zaradi vsega tega enkrat pljusknil izza tovarniških ograj, je zvenelo že kot grožnja. Ali morda kot zadnji klic, da je končno potrebno narediti red tam, kjer nereda sploh ne bi smelo biti? MIRJAM BEZEK-JAKŠE Res začetek konca kostelskih zapletov? V krajevni skupnosti Kostel bodo sredi aprila volili nove člane sveta krajevne skupnosti. Dogovor o razpisu volitev je bil nedvomno velik korak naprej k razrešitvi dolgotrajnih zapletov, ki so krajevno skupnost Kostel prizadeli do te mere, da je bilo njeno delo kar precej časa skoraj popolnoma ohromljeno. Po trdnem prepričanju nekaterih pa kostelskih težav kljub občutnemu, kompromisnemu premiku na bolje še zdaleč ni konec in jih ne bodo odpravile niti volitve. Zakaj takšen pesimizem? Težave so se v krajevni skupnosti Kostel začele že leta 1990, ko je bil za predsednika sveta izvoljen Stanislav Južnič. Ne glede na pravi vzrok nesoglasij, do katerih je prišlo med člani sveta in predsednikom, je bil v njihovem ospredju prav predsednik. Člani sveta so zatrjevali, da je že na samem začetku prišlo do nesoglasij zaradi različnih mnenj o tem, kako naj bi svet delal. Od očitkov, da ne uprošteva njihovih mnenj in da ravna samovoljno, so s časoma prešli na odkrile in ostre napade nanj. Prav očitki, da laže in da je z njim pravzaprav nemogoče delati, so tudi glavni argumenti tistih, ki menijo, da pod Južničevim vodstvom kljub novi sestavi sveta krajevna skupnost ne bo mogla normalno delati. Dodatna utemeljitev takšnega mišljenja izhaja tudi iz novega načina volitev članov sveta. Južnič bo sicer imel določeno možnost vplivanja na sestavo sveta, česar po prejšnjem načinu volitev ni imel -predsednik je bil namreč voljen neposredno, člani sveta pa so postali predsedniki vaških skupnosti oziroma tisti, ki so v posamezni vaški skupnosti dobili največ glasov - vendar pa predsednikove možnosti vplivanja ne bodo nič večje kot kogarkoli drugega. Tudi če na trditve, da volitve ne bodo prinesle razrešitve kostelskih nesoglasij, pogledamo z Južničevega zornega kota, se neopazno prikrade dvom o odrešilni vlogi volitev. Južnič, ki je mimo prenašal vse, tudi najostrejše očitke in obtožbe, je ves čas vztrajal na stališču, da nesoglasja ne izvirajo iz krajevne skupnosti, ampak iz nestrinjanja najvišjih predstavnikov kočevske občine z njegovo izvolitvijo in s tem tudi njihovih poskusov, da bi ga stmioglavili. Če bi bilo res tako, je ob dejstvu, da sta predsednika skupščine občine in izvršnega sveta še vedno dr. Mihael Petrovič in Alojz Petek, normalno delo krajevne skupnosti Kostel pod nadaljnjim Južničevim vodstvom vprašljivo. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE (kciriOlik PODJETJE ZA TRGOVINO, TURIZEM IN PROMEPd.o.o. 68250 BREŽICE Valvazorjeva 37 Tel/Fax 0608/62-220 Mobitel 0609/612-999 V našem novem salonu avtomobilov v Brežicah lahko kupite po ugodnih cenah vozila znamke: OPEL CORSA FORD ORION OPEL ASTRA SEAT IBICA OPEL VECTRA SEAT TOLEDO FORD FIESTA SEAT TERRA FORD ESCOT Posebno ugodne cene za vozila ROVER IN FIAT ELBA! , Možnost bančnega posojila ali leasing. EUROSTYLE, proizvodnja in trženje d.o.o. ul. Marka Savriča 10 68257 Dobova Smo uspešno, akumulativno podjetje v mešani lastnini, z dvajset zaposlenimi, za delo na domačem in tujih trgih razpisujemo delovno mesto VODJA PRODAJE Od kandidatov poleg splošnih zakonskih pogojev pričakujemo še: — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na komercialnih delih, ki zahtevajo samostojno vodenje, — da imajo najmanj višješolsko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri, — da aktivno obvladajo en svetovni jezik, prednostno nemški, — da imajo vozniški izpit B kategorije. Nudimo stimulativni dohodek ter ostale ugodnosti. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečno poskusno dobo. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi. Informacije so na voljo na sedežu podjetja. COMPUTER SHOP CKŽ 10 KRŠKO tel 4- fax: 0608-32-139 Delovni čas od 9. ure do 19. ure P. C. 386 — DX — 40Mh — 256 CACH 4 Mb RAM 127 Mb H.D. MAXTOR TSENG GRAFIČNA KARTICA 1 Mb (1024-768) QUANTUM KONTROLNA KARTICA (HDD + FDD) TASTATURA CHICONY 101 (SLO) 149.990,00 AMIGA 500 44.640,00 COMMODORE 64 25.600,00 COMMODORE 128 30.720,00 AT ARI 1040 STFM 47.825,00 TISKALNIK TRIUPH ADLER 9 IGLIC 21.717,00 TISKALNIK STAR — LC 20 9 IGLIC 27.850,00 BARVNI EKRAN 14‘ OLIVETI (1024-768) 36.600,00 ČRNO BELI EKRAN PHILIPS VGA 14’ 16.530,00 PONUDBA TEDNA TELEVIZOR GOLD STAR EKRAN 37 cm F SATELITSKI SPREJEMNIK ».PACE« 800 F OGLEDALO 85 cm + MONTAŽA 85,306,00 TELEVIZOR GOLD STAR EKRAN 51 cm + SATELITSKI SPREJEMNIK »PACE« 800 F OGLEDALO 85 cm -F MONTAŽA 92.780,00 SATELITSKI SPREJEMNIK »PACE« 800 22 SATELITSKIH TV PROGRAMOV 16 RADIJSKIH PROGRAMOV -F OGLEDALO 85 cm -F MONTAŽA 47.250,00 BARVNI TELEVIZOR GOLD STAR 37 cm 39.316,00 BARVNI TELEVIZOR GOLD STAR 51 cm 46.790,00 VIDEOREKORDER GOLD STAR 44.990,00 MONTIRAMO IN PRODAJAMO SATELITSKE ANTENE »PACE 800« čaBakam d.o.o. export-import Najcenejši akumulator za vaš avto dobite pri TABAKUMU na Vel. Cikavi 25 v Novem mestu. Demontaža in montaža akumulatorjev je brezplačna. Poleg tega odkupujemo tudi neuporabne akumulatorje! Veselimo se vašega obiska! tel. (068) 23-826 22-625 TOVARNA ČEVLJEV »BOR« DOLENJSKE TOPLICE, Močile 1 PRODAJA NASLEDNJE STROJE: 2 šivalna stroja ravna SINGER po 26.000,— SIT za komad (industrijska) 2 šivalna stroja ravna KAY po 23.000,— SIT za komad (industrijska) 1 stiskalnico za podplate IKOS za 33.000,— SIT, 1 elektromotor 7 KW za 20.000,— SIT. Stroje si lahko ogledate in kupite od 6. do 14. ure, plačali pa jih boste ob prevzemu. In zacvetelo je osemnajst nageljnov Milena Stojkovič, po rodu Romka, izdala knjižni prvenec - Pretresljivo pričevanje o drugačnem otroštvu in odraščanju - Nova kaseta Tonga Verderberja JUGORJE - V gostilni Petra Badovinca na Jugorju je bila v petek zvečer predstavitev knjižnega prvenca Metličanke Milene Stojkovič. Knjižico z osemnajstimi avtobiografskimi črticami in lojeno avtorico je predstavil Toni Gasperič. Hkrati je predstavil tudi najnovejšo kaseto ansambla Tonija Verderberja z naslovom Nič ni lepšega, ki je lani okoli božiča kot četrta kaseta tega ansambla izšla pri novomeškem studiu Sraka. Ansambel Tonga Varderberja je poskrbel tudi za dobro voljo na prireditvi. Sicer pa številni navzoči - pred-stavitelj Toni Gašperič je na hitro ocenil, da je zbrano vse, kar v kulturnem življenju Bele krajine kaj pomeni - poleg vesele glasbe svojega ansambla niso imeli kaj dosti vzroka za prešerno razposajenost. Osemnajst nageljnov, ki jih je v gostilniško vzdušje natrosila Milena OSEMNAJST NAGEIJNOV IN KASETA - Toni Gašperič je v gostilni pri Petru Badovincu predstavil belokranjski novosti: knjigo “Osemnajst nageljnov”Milene Stojkovič in kaseto “Nič ni lepšega” ansambla Tonija Verderberja. Ob Toniju sedita oba avtorja. (Foto: T. Jakše) V Se naprej so obsojeni na revščino Črnomaljskim šolnikom se, če je moč soditi po občinskem proračunu, še ne obetajo dobri časi - V primerjavi z lanskim letom le 9 odstotkov več ČRNOMELJ - Kot so zapisali v obrazložitvi letošnjega proračuna, so v črnomaljski občini predvideli za dotacije in plačila družbenim dejavnostim glede na nekajletno omejevanje in težak položaj nekaj več denarja kot državnim organom, kar se po njihovem kaže v višjih indeksih. Zavedajo se, da bo to le delno omililo že nakopičene težave. Toda šolniki poudarjajo, da bi lahko namesto nekajletnega mirne duše za- ŠOPEK BELOKRANJICAM ČRNOMELJ - V soboto, 6. marca, ob 19. uri bosta v Kulturnem domu v Črnomlju povezala program umetnih in narodnih pesni v koncert z naslovom “Šopek Belokranjkam” Mešani pevski zbor dr. Bogdan Berč iz Kliničnega centra, Pediatrične klinike v Ljubljani, po vodstvom Venčeslava Zadravca, in Mešani pevski zbor Črnomelj pod vodstvom Ani Jankovič-Šober. V veznem besedilu bo izbor iz poezije Otona Župančiča. Koncert sta omogočila ZKO Črnomelj in občinska skupščina. pisali 40-letno omejevanje in s tem životarjenje v šolstvu. Ker je šlo namreč črnomaljskemu gospodarstvu slabo, ni moglo ali smelo iti dobro družbenim dejavnostim, med njimi tudi ne šolstvu, in tako bo gotovo ostalo še kar nekaj let. Kajti gospodarstvu se ne obeta ravno rožnata prihodnost. Kot je na zadnjem zasedanju občinske skupščine dejal eden od pedagogov, se jim vse bolj dozdeva, da so res to, kar beseda pedagog pomeni v prostem prevodu iz latinščine: suženj, ki čuva otroke. V črnomaljski občini je brez srednje in glasbene šole sedem osnovnih šol s tremi podružnicami, 130 učitelji ter 2.000 učenci. Toda z denarjem, ki ga dobijo, ne morejo normalno poslovati, zato je bil tudi sklep zadnjega aktiva ravnateljev, da s težkimi materialnimi razmerami šol seznanijo ministrstvo za šolstvo in šport. Za materialne stroške dobijo v osnovnih šolah po 1.200 tolarjev na oddelek, v nekaterih pa je tudi 28 učencev. In ko odštejejo denar za plačilo komunalnih storitev, elektrike, krede in ne nazadnje WC papitja, ne ostane niti tolar za nakup majhnih sodobnih učil, kaj šele računalnikov. O sodobni opremljenosti z računalniki lahko le sanjajo. Prav tako o šoli v naravi, ki je v črnomaljski občini skoraj ne poznajo. V drugih Ob vsem tem pa so se sredstva, namenjena za šolstvo, v primerjavi z lanskim letom v letošnjem črnomaljskem proračunu povečala le za 9 odst. Takwšolniki že vedo, da se jim obetajo še slabši časi kot doslej. občinah namenijo za tovrstno šolo nekaj denarja, da si jo lahko privoščijo. V črnomaljski bi moralo pasti vse breme na starše, ker pa ti nimajo denaija, otroci ostanejo doma. In dodatno izobraževanje šolnikov? Res je, dobivajo veliko ponudb z ministrstva in zavoda za šolstvo, toda zaradi pomanjkanja denaija se ga trejo udeležiti. M.B.-J. ne morejo O POSLIKAVI TEKSTILA - V petek in soboto je bila še zadnja vikend likovna delavnica od treh, ki jih je v okviru galerijske dejavnosti organiziralo Kulturno - umetniško društvo Krka. Približno deset Krkinih delavk in njihovih družinskih članov pa tudi zunanjih ljubiteljev se je lahko v hotelu Metropol izpopolnjevalo v poslika-vanju različnih tekstilov in pri tem dobilo strokovno pomoč in nasvet v Novem mestu že dobro poznane kitajske slikarke Huiqin Wang-Saje. Kulturna animatorka v Krki Bojka Kmet, tiuli sama udeleženka kolonije, je bila nad odzivom zadovoljna, saj se je vseh treh kolonij - pri dve sta bili v sodelovanju z ILO iz Trzina namenjeni oblikovanju modelirnih mas v nakit in druge manjše okrasne predmete - udeležilo več kot štirideset delavcev. Od ponedeljka do srede je bila v avli poslovne stavbe Krke pregledna razstava izdelkov z vseh treh delavnic. (Foto: T. Jakše) MARČEVSKI KULTURNI PROGRAM V soboto, 6., in nedeljo, 7. marca, bo v OŠ Grm likovna delavnica mladih. Vodil jo bo dr. Marin Bcrovič. V torek, 9. marca, ob 19.30 gostuje v Domu kulture igralska skupina iz Prečne s komedijo Glavnik. V četretek, 11. marca,' bo ob 12. uri predstavitev knjige novomeškega rojaka Bogdana Osolnika “Med svetom in domovino”. V torek, 16. marca, bo v frančiškanski cerkvi ob 19.30 koncert Ljubljanskih madrigalistov. V petek 19. in v soboto 20. marca bo v Domu kulture ob 19.30 samostojen nastop Folklornega društva Kres. V torek, 23. marca, ob 19.30 bo v Domu Kulture gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja s predstavo “Nora”. V sredo, 24. marca, ob 16. uri bo v Domu kulture gostovalo SLG iz Celja z gledališko predstavo za otroke “Čarovnik iz Oza”. V sredo, 24. marca, ob 19. uri bo v Študijski knjižnici Mirana Jarca predstavitev knjige Darje Mozetič “Kravanja”. Stojkovič, rojena Hudorovac, Romka, namreč niso blagodišeči namizni okras, ampak pretresljiva in mestoma tudi šokantna pričevanja o drugačnem življenju, ki sicer biva poleg nas, a se od njega odvračamo, da ga ne bi videli, da bi se nas ne dotaknilo. Milena ne piše o oddaljenih stvareh, temveč o tukaj in zdaj. Res, da so to pričevanja o njenem otroštvu, odraščanju, polnem bede, umazanije in ponižanja, iz katerega sc je izvila in odmaknila, a so hkrati pričevanja o ljudeh, ki so še živi, ki bi bili lahko prizadeti in bi utegnili zameriti, so pa tudi pričevanja o stvareh, za katere vemo, da se še vedno dogajajo, pa bi raje o njih ne vedeli. Milena Stojkovič s to drobno knjižico drži ogledalce, v katerega sc večina izmed nas boji pogledati, ker že vnaprej vemo, da dosti lepega ne bo videti. Prav sporočilnost, ki jo te kratke črtice, napisane v jasnem in prepro- .1 BRECHT V SEVNICI SEVNICA - Nocoj, v četrtek, 4. marca, ob 19. uri bo v kulturni dvorani gasilskega doma v Sevnici zanimiv dramsko-pevsko-glasbcni projekt z naslovom “Inscenacija songov Ber-tolta Brechta” v režiji Eduarda Milerja. Kot igralca in pevca nastopata Barbara Levstik in Ivan Rupnik, harmoniko igra Sebastijan Emo, tolkala pa Jure Zadnikar. Scenografijo je pripravila Meta Hočevarjeva Predprodaja vstopnic bo v občinski knjižnici in eno uro pred predstavo. stem jeziku, prinašajo, je poleg izvirnih pričevanj iz romskega vsakdanjika tisto, kar daje knjižici večjo vrednost, kot pa bi ji človek prisodil glede na njeno skromno zunanjost in obseg. Zadeva namreč bistvo vprašanja, s katerim se pri nas že leta in leta ubadajo sociologi, socialni delavci, šolniki in vsi drugi, ki jim je dnevna skrb tako imenovano “romsko vprašanje”. Milenino sporočilo je, da se človek ne more spremeniti, če ne ve, kaj bi hotel biti, in če za to nima močne volje in motivacije. Milena to ve, ker ji je bilo težko, čeprav je izhajala iz za naše pojme že “civilizirane” romske Knjigo, ki bo marsikateremu socialnemu delavcu in pedagogu povedala več, kot bi mu marsikatera doktorska disertacija o Romih, je založila metliška občina, spremno besedilo ji je napisal Toni Gašperič, v tristo izvodih pa jo je natisnil Sitotisk Bucik v Semiču. družine in čeprav je že po naravi nadaijcna. S tem namreč še ni rečeno, da je bilo vse drugo okoli nje civilizirano. Zato je za veliko večino romskega življa pri nas tak preboj nemogoč. T. JAKŠE BLANKA STEPANČIČ V GALERIJI NOVO MESTO - Po zelo zelo odmevni in dobro obiskani razstavi akademske slikarke Huiqin Wang, ki je naši publiki predstavila delo zadnjih dveh let, prihaja v Galerijo Dolenjskega muzeja gostovat slikarka Blanka Stepančič iz Ljubljane. Pregledno razstavo slikarkinega dela je Dolenjski muzej pripravil skupaj s Kulturnim centrom Ivan Napotnik iz Velenja. Otvoritev razstave bo danes, v četrtek, 4. marca, ob 19. uri. Slikarko in njeno delo bo predstavil dr. Ivan Sedej. “ZBEŽI OD ŽENE” KRŠKO - Prešernovo gledališče Kranj bo v soboto, 6. marca, ob 19. uri, gostovalo s komedijo “Zbeži od žene” v Kulturnem domu v Krškem. Predstava bo za abonma in tudi izven, če bo na voljo še kaj vstopnic. Predstava je uvrščena na program namesto predvidene “Kdo se boji Virginije Woolf”. Še zmeraj živa osemdeseta Klub Bena Zupančiča Krško je pripravil literarni večer - Knjižnica in Opus nagradila KRŠKO - Valvasorjeva knjižnica in Literarni klub Bena Zupančiča Krško sta v okviru meseca kulture pripravila 26. februarja v prostorih knjižnice literarni večer. Na njem so svoja novejša literarna dela predstavile Slavica Jarkovič, Marija Mir- Knjižna izposoja raste Knjižničarji na letnem zboru društva - Zadovoljni NOVO MESTO - Prejšnji četrtek dopoldne je bil v Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu redni letni občni zbor Društva knjižničarjev Dolenjske, na katerem je bila udeležba zaradi gripe nekoliko slabša, a kljub temu dovolj številna, da je zbor lahko opravil svoje delo. Posledica mankajoče udeležbe so bila zlasti manjkajoča poročila o delu nekaterih knjižnic, a je bilo moč po vsebini predstavljenih sklepati, da so si razultati in tendence povsod zelo podobni. Nič ne bo odveč, če jih omenimo tudi tokrat, čeprav so jih tisti, ki poznajo problematiko naših knjižnic, že dostikrat slišali. Gre predvsem za skromna sredstva za nabavo nove literature, zlasti beletristike, pa za skoraj že prislovično prostorsko stisko, ki je se posebej pereča v Trebnjem in v novomeški studijski knjižnici. Razveseljivo ob vsem tem je hitro napredovanje računalništva v knjižno obdelavo m izposojo, predvsem pa stalna rast izposoje vseh vrst literature in ostalega gradiva, ki je v knjižnicah na razpolago, kar je možno tolmačiti tudi z visokimi, širokemu sloju prebivalstva že nedostopnimi cenami na tržišču. Spodbudno je tudi prodiranje knjižnic v nova okolja, na primer v begunske centre, in pa uspešno kulturno udejstvovanje knjižnic v svojem okolju. Na občnem zboru so še za eno obdobje potrdili dosedanjo predsednico društva Silvo Gomišček-Šibila, z majhnimi spremembami pa tudi izvršni odbor. V programu dela bo še naprej ostala poglavitna skrb strokovni napredek in medsebojno sodelovanje knjižničnih delavcev, strokovne ekskurzije in izobraževanje. Pri tem so še posebej poudarili zahtevo, naj bi najavljena možnost vpisa za nadaljevanje drugostopenjskega študija bibliotekarstva za diplomante višje knjižničarske šole ne bila enkratna priložnost, temveč bi morali biti dani enaki pogoji za vse generacije višjih knjižničarjev. Vpis torej ne bi smel biti časovno omejen, študij pa bi moral biti brezplačen. T. J. tič, Tatjana Vertovšek in Jožica Vogrinc. Gojenci krške glasbene šole pod vodstvom Draga Križaniča so glasbeno opremili večer. Literarni klub Bena Zupančiča Krško, v katerem delujejo tudi omenjene literarne ustvarjalke, je po besedah Silva Mavsaija “dokaj opazno obeleži) kulturno dogajanje v Krškem in Posavju v osemdesetih letih”. Iz peščice književnikov je nastala kulturna skupina, v kateri je delovalo nekaj deset literatov, igralcev in glasbenikov in v kateri ie imel močneje poudarjeno vlogo prav Silvo Mavsar. Na petkovem literarnem večeru je Ida Merhar v imenu Valvasoijeve knjižnice sporočila imena “najbral-cev” za 1992. leto. Krška knjižnica namreč skrbno šteje obiskovalec ter knjige, kasete in drugo knjižnično gradivo, ki gre v izposojo. Za leto 1992 je glede tega Mcrharjeva sporočila naslednje: Marjan Kilar je s 568 izposojenimi knjižničnimi enotami prvak. Sledijo mu družine Gane s 526 knjigami, Nepužlan s 467, Marinč s 340 in družina Budič z 289 izposojenimi knjižničnimi enotami v letu 1992. L. M. LITERARNI VEČER V KRŠKEM - Ustvarjalna vnema članov krškega literarnega kluba je v zadnjih letih nekoliko popustila. Silvo Mavsar (na fotografiji prvi z leve) je na petkovem literarnem večeru izrazil željo, da bi se neke vrste krško kulturno vrenje iz osemdesetih znova pojavilo v Krškem devetdesetih let. (Foto: M. Luzar) Na romanju skozi pojoče vesoljstvo Petdesetletnica smrti Mirana Jarca ni neopažena - “Razstava Miran Jarc na skrivnostnem romanju skozi pojoče vesoljstvo” v novomeški študijski knjižnici NOVO MESTO - Lani konec avgusta je minilo petdeset let, odkar je v italijanski ofenzivi padel slovenski pesnik, pisatelj 'n dramatik Miran Jarc. Rojen je bil leta 1900 v Črnomlju, gimnazijo je končal v Novem mestu, po nekaj letih študija v Zagrebu in Ljubljani pa se je kot bančni uradnik zaposlil v Ljubljani. Leta 1942 so ga Italijani odpeljali v internacijo, a so partizani pri Verdunu napadli vlak in ujetnike v transportu osvobodili. Jarc se je pridružil partizanom, 24. avgusta 1948 pa ga je gri Pugledu doletela smrt. Poznamo ga predvsem po pesniških zbirkah Človek in noč (1927), Novembrske pesmi (1936) in Lirika (1940), romanu Novo mesto (1932) in ljudski povesti Jalov dom (1941), napisal pa je še vrsto krajših dramskih del, črtic in mladinskih povesti. Zdi sc, kot da bi šla lanska obletnica Jarčeve smrti neopazno mimo, vendar ni tako. V novomeški študijski knjižnici, ki nosi ime Mirana Jarca, so se nanjo temeljito pripravili in za letošnji kulturni praznik pripravili razstavo z naslovom “Miran Jarc na skrivnostnem romanju skozi pojoče vesoljstvo” ter se tako oddolžili spominu tega pomebnega predstavnika slovenskega ekspresionizma. Na razstavi so predstavljene vse izdaje Jarčevih del, med temi so zlasti zanimive njegove rokopisne pesniške zbirke, ki razkrivajo njegov najintimnejši del ustvarjalnosti. Knjižnici jih je podarila zdaj že pokojna pesnikova vdova Zinka Jarc. Š posebnim izborom fotografij je prikazano pesnikovo življenje v otroštvu in mladosti od prvega obhajila in birme pa do sračanj s prijatelji ter družinskega življenja na Krtini. Začetki pesnikovega ustvarjanja od petnajstega leta naprej sc pojavijo z objavami v Dolenjskih novicah in Ilustriranem glasniku, sledijo pa prve objave v Ljubljanskem Zvonu, Domu in svetu ter drugih periodičnih publikacijah. Zelo pomemben je tudi čas, v katerem je ustvarjalec živel in ki mu je dajal pomebne spodbude za delo in razmišljanje. To je bila prva svetovna vojna in razburkano obdobje po njej, predvsem novomeška pomlad, pomembno pa je tudi druženje z ljudmi, ki so bili njegovi življenjski sopotniki in so ga v svojem druženju avS t4‘ »K '..»iC ■;: i... .... ,vžL.„ c. ■.)(..", .. /.■ -v.- j,v. / i- Miran Jarc (1900 - 1942) z njim bogatili. Najpomebnejši od teh je vsekakor Jakac, ki je med umetnikoma z izdajo knjige Odmevi iz rdeče zemlje in številnimi portreti stkal neizbrisno vez. Številni od teh portretov, dopolnjeni z drugim slikovnim gradivom, ki ga knjižnica hrani, so tudi razstavljeni. Celovit pregled umetnikovega ustvarjanja in dela dopolnjujeje tudi izbor njegovih prevodov ter prikaz njegovih zadnjih del med NOB. Žal je prostor, namenjen razstavam v študijski knjižnici, precej tesen in ne dovoljuje še obširnejše predstavitve, čeprav imajo v knjižnici gradiva še dovolj. Študijska knjižnica Mirana Jarca, po katerem se knjižnica imenuje od 1. 1953, hrani zelo bogato umetnikovo rokopisno gradivo. To so rokopisne pesniške zbirke in posamezne pesmi, prozna in dramska gradiva ter njegova korespondenca. Do sedaj je zbrala sedem dokumentov, 297 pesmi in zbirk, 16 proznih spisov, 6 dramskih del, 8 konceptov za prozna dela, 1107 pisem, 4 koncepte pisem, 943 korespondenčnih spisov in 90 raznih drugih rokopisnih gradiv o Miranu Jarcu. Največji del tega je prispevala umetnikova vdova Zinka, še zlasti pa je zanimiva zbirka pisem Mirana Jarca Zinki, ki je edinstvena v slovenski književnosti tako po osebnoizpovedni kot literarnozgodovinski vrednosti. V zbranih delih bo objavljena večina teh del, zanimiva pa bi bila tudi posebna izdaja umetnikovih pisem ženi, ki so kljub temu, da so najintimnejši del umetnikove ustvarjalnosti, prav zaradi močnega čustvenega naboja, a tudi objektivnega nizanja dejstev, zanimive za širšo javnost. Razstavo o Miranu Jarcu sta pripravila bibliotekarja Tone Pogačnik, ki ima v knjižnici na skrbi posebne zbirke, in Ivica Milič. Oba skrbita tudi za vodstvo po razstavi. Obisk je kar zadovoljiv, zlasti novomeških srednješolcev, Novomeščanom pa se kmalu obeta še eno poglobljeno srečanje z Miranom Jarcem, saj bo urednik njegovega zbranega dela prof. Igor Gedrih verjetno še ta mesce pripravil v študijski knjižnici o njem posebno predavanje. T. JAKŠE POTA m stn? 'it dežurni poročajo \ PO STREHI SPLEZAL V VIKEND - Med 21. in 25. februatjem je neznan storilec skozi odprtino na strehi splezal v vikend na Strelcu, last A. G. iz Kranja. Temeljito je premetal in preiskal prostore, naposled pa odnesel televizor, radio in tri zaboje s praznimi steklenicami. Kranjčana A. G. je oškodoval za 20.000 tolarjev. VLOM V DELAVNICO - Še neznan storilec je med 20. in 22. februarjem v Črnomlju vlomil v delavnico D. G. in iz nje odnesel žago in klešče. Škode je za tri tisočake. UKRADEL VRTALNA STROJA - Iz barake, ki jo ima M. Z. iz Gorice vrtalna stroja, vredna 30.000 tolarjev. KDO JE PREREZAL GUMO? -23. februarja je neznan storilec prerezal gumo na osebneni avtomobilu D. V. iz Studenca, ki je vozilo pustil parkirano v Trebnjem. Nova guma stanc 4.771 tolarjev. POŠKODOVAN PROMETNI ZNAK - V noči na nedeljo, 28. februarja, je nekdo na Golievcm trgu v Trebnjem poškodoval prometni znak in tako novomeške cestarje prikrajšal za 30.000 tolarjev. AVTO OSTAL BREZ KOLESA -Ni nam znano, kako je M. G. iz Gorenje vasi prišel zadnjo soboto domov, saj je ostal njegov avtomobil, ki ga je parkiral pred gostilno Selak v Dobravi, brez zadnjega desnega kolesa. Upajmo, da je bilo rezervno kolo brezhibno. 42 ILEGALNIH PRESTOPOV MEJE KRŠKO - Posavski policisti so minuli vikend opravili poostren nadzor nad zeleno državno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Imeli so polne roke dela, saj so med 26. in 28. februarjem našteli kar 42 ilegalnih prehodov meje v našo državo, od tega je bilo med kršitelji 27 državljanov BIH, 8 Hrvatov, 2 Jugoslovana in 5 Slovencev. Vse te in tiste, ki so jim pri prestopu meje nudili pomoč, čaka postopek pri sodniku za prekrške, zoper dvojico, ki je čez mejo tihotapilo razno blago, pa so napisali kazensko ovadbo in jo skupaj s tihotapcema predali preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča. postavljeno poleg stanovanjske hiše, je neznan nepridiprav odnesel dva Enajst tisoč kaznovanih voznikov Zaradi vinjenosti je lani vozniško dovoljenje izgubilo 1700 šoferjev sreč in manj mrtvih ter hudo ranjenih — Več ne- NOVO MESTO — Manjši promet na magistralni cesti med Ljubljano in Bregano je glavni krivec, daje lanska podoba varnosti na dolenjskih cestah presenetljivo ugodna. In to navzlic podatku, da seje število prometnih nezgod v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini od predlanskih 217 povečalo na 243 v letu 1992. Zato pa je bilo lani manj najhujših pokov, ki jih je zlasti »dolenjka« ogromno prispevala. Lani je bilo na dolenjskih cestah z predlani to število kar 35. Krepko se razliko od predlanskih 31 le 16 nezgod s smrtnim izidom, v njih pa je umrlo 17 oseb, medtem ko je bila MLADOLETNICE NAPADLE ŽENICO ČRNOMELJ - Tri mladoletnice iz romskega naselje Lokve so 25. februarja dopoldne pridno opazovale 80-letno A. S. iz Črnomlja, ki je na tamkajšnji pošti kupovala kartice “Podarim-dobim”. Dekleta so bila prepričana, da je A. Š. na pošti dvignila denar, zato so ji sledili vse do stanovanjskega bloka, tam pa so jo napadle in ji iz rok strgale torbico ter jo ucvrle v neznano. Policisti so mladoletnice kmalu prijeli, našli pa tudi torbico, vendar v njej ni bilo več denarja. je zmanjšalo tudi število hudo ranjenih, od 145 leta 1991 na 124 lani. Le vzroki trkov ostajajo iz leta v leto enaki; na vrhu sta neprimerna hitrost in alkohol, sledijo izsiljevanje prednosti in prehitevanje, vse več pa je tudi nezgod, kijih zakrivijo pešci. Sicer pa seje lani v naseljih pripetilo 135 nesreč, od tega so bile štiri s smrtnim izidom, vse ostale so bile na odprtih cestah, kjer so bile tudi posledice hujše. Med povzročitelji krvave cestne bere najdemo na prvem mestu voznike osebnih avtomobilov, sledijo jim vozniki koles z motorjem, pešci, kole-sarji itd. Najbolj zaskrbljujoč v lanski podobi dolenjske prometne varnosti je podatek, da raste število nesreč, ki so jih zakrivili mladoletniki in otroci. VLOM V MENJALNICO PUBLIKUMA TREBNJE - Šc neznani storilci so v noči na 23. februar v Trebnjem vlomili v tamkajšnjo menjalnico Publikuma, našli v njej ključe blagajne, jo seveda odklenili in pobrali 1,453.509 tolarjev, 807 nemških mark, 200 avstrijskih šilingov, 20.000 lir, 511 ameriških dolarjev in 400 švicarskih frankov. Taisti vlomilci so kasneje poskušali srečo še na bencinski črpalki v Mokronogu, vendar jim vlom tokrat ni uspel. Storilce še iščejo, neuradno je slišati, naj bi sledovi vodili k Romom. PADEL ZARADI SLABOSTI SEVNICA - 26. februarja okoli 17. ure se je 37-letni Stanislav Žužek iz Sevnice peljal na kolesu z motorjem po cesti, ki pelje iz Sevnice proti Boštanju, v križišču Hermanove ceste z lokalno cesto Scvnica-Breg pa mu je nenadoma postalo slabo. Padel je, z glavo udaril ob asfalt in sc pri tem hudo poškodoval. Po nudeni prvi pomoči v sevniškem zdravstvenem domu so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Žužek bi jo zanesljivo bolje odnesel, ako. bi uporabljal varnostno čelado. SMRT V ZMEČKANI PLOČEVINI — V soboto, 27. februarja, ob 12.30 seje 26-letni Mihael Ozimek s Sela pri Šumberku peljal z osebnim avtomobilom jugo koral po magistralni cesti proti No vemu mestu. Iz neznanega vzrokaje pri Štefanu zapeljal na levi vozni pas, po katerem je prav takrat nasproti vozil kombi italijanskega registracije. Voznik Giovanni Rebesccini seje sicer umikal, a silovitega trka, po katerem je tovornjak zaneslo na travnik, kjer se je prevrnil, ni mogel preprečiti Mihael Ozimek je hudim poikodbam podlegel na mestu nesreče, hudo ranjen je bil italijanski voznik, trije njegovi sopotniki pa lažje. Na avtomobilih je bilo Škode za prek 800.000 tolarjev. (Foto: J. Pavlin) Lani so bili povzročitelji 36 trkov, še predlani sojih zakrivili vsega 19; ob tem gre za njihovo krivdo tudi pri nesreči s smrtnim izidom. in kakšni so bili ukrepi policistov? Na mestu prekrška so denarno kaznovali 5064 kršiteljev, ob tem pa izdali še 6558 plačilnih nalogov. Veliko dela in časa so možje postave namenili odkrivanju vinjenih šoferjev, tovrstnih kontrol je bilo v primerjavi z letom poprej za 51 odst. več. Tako so lani policisti z alkotestom preizkusili 4726 voznikov, zaradi ma-liganov za volanom pa odvzeli 1381 vozniški dovoljenj, medtem ko sojih 362 vzeli zavoljo odklonitve preizkusa z alkotestom. PO DOLENJSKI DEŽELI • 25-letni S. M., državljan Bosne in Hercegovine, je bil prejSnji teden pred tem, da ga proglasijo za najboljSega pokeraSa Dolenjske. V gostinskem lokalu Slove-nijaturista, TTG Novo mesto, je veselo igral na avtomat za poker, sestavljal Jule, trise in kar je Se dobitnih kombinacij, kar mu je v kratkem času naneslo blizu 40.000 tolarjev zaslužka. Vse lepo in prav, če se ne bi izkazalo, da zaslužka nista kovala znanje in sreča, pač pa posebej prirejeni ključi, s katerimi je S. M. goljufal aparat in lastnika. • 22-letni M. K in 16-letni J. K., doma iz Brezovice, sta se prejSnji teden odpravila na zimsko taborjenje. V ta namen sta v ŠmarjeSkih Toplicah vlomila v vikend Ljubljančana S. D. in mu odnesla nekaj posode, Štiri preSite odeje, plinsko svetilko, tri zglavnike in več vrst pijače. Fanta bosta v kratkem prestopila k taborniškemu oddelku KPD Dob. • Da ne bi med dolgim prisilnim premorom pozabil svojega poklica, je enega od popoldncvov prejSnjcga tedna nekdo na Dobu izkoristil za obnovo in preverbo znanja. Vlomil je v omarico in soobsojencu zmaknil 3.000 tolarjev vredno ročno uro. Kar se Janezek nauči, zlepa ne pozabi, m Na hodniku stavbe trebanjskega občinskega rdečega križa je bilo ondan zloženih dvanajst paketov z oblačili. Namenjeni so bili pomoči potrebnim, njihovo distribucijo pa je nepooblaščeno prevzela organizacija dolgoprst-nežev. Vrednost oblačil je petdeset tisočakov. Poslej težja pot do državljanstva Na podlagi 40. člena je slovensko državljanstvo prejelo 178.000 oseb — Sto obnov postopka — Rdeči potni listi le še do 25. junija — Kmalu nove osebne izkaznice_ LJUBLJANA — Le še tri poti so za pridobitev slo venskega drža vljan-stva, četrto, najlažjo, je izkoristilo kar prek 200.000prosilcev. Toliko je bilo namreč vlog na podlagi 40. člena Zakona o državljanstvu, kije zahteval le dva pogoja: da je ime! prosilec na dan 26. decembra 1990 v Sloveniji prijavljeno stalno bivališče in da je tod tudi dejansko živel. Skupaj je bilo na podlagi tega člena slovensko državljanstvo podeljeno 178.000 osebam, lansko število pozitivno rešenih vlog znaša natanko 140.551. Od tega je bilo 68.408 državljanov BIH, 45.081je bilo Hrvatov, 18.826 Srbov, 4.091 Črnogorcev in 4.145 Makedoncev. Zavrnjenih je bilo 651 prosilcev, od tega 246 državljanov BIH, 185 Hrvatov, 170 Srbov, 18 Črnogorcev in 32 Makedoncev. Ta čas je na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije v postopku za sprejem v državljanstvo na podlagi že omenjenega 40. člena še 1.993 vlog. Po besedah mag. Slavka Debelaka, direktoija uprave za upravno-pravne zadeve republiškega ministrstva za notranje zadeve, obstajajo države s še blažjimi kriteriji za dodelitev državljanstva, denimo Norveška in Švedska, kjer zadostuje že izjava prosilca. Nekaj podobnega sedaj predlagajo Srbi in Črnogorci, želijo celo, da bi se državljanom vseh bivših jugoslovanskih republik državljanstvo določilo le na podlagi njihove izjave, čemur je Slovenija seveda takoj odločno nasprotovala. »Nobena skrivnost ni, daje bilo ob dodeljevanju slovenskega državljastva v minulih mesecih tudi nekaj vroče krvi. Upravičene in neupravičene. Znanje primer skupine bivših oficirjevjugos-lovanske armade, ki se je pred občani postavljala s trditvami, da so dobili slovensko državljanstvo in da prejemajo visoke vojaške pokojnine, kar seveda ni držalo. Njihov cilj je bil le vnesti nemir med naše državljane. Ob tem je treba omeniti, da smo se v sto primerih odločili za obnove postop- ka, takšno odločitev so zakrivila nova dejstva, kijih v prejšnji obravnavi ob dodelitvi državljanstva nismo poznali. Gre predvsem za to, da seje v nekaterih primerih izkazalo, da določene osebe dejansko ne živijo pri nas, da imajo na vesti kriminalno dejavnost itd. Priznati moramo tudi, daje do šestih obnov postopka prišlo, ker smo ugotovili napake ali pomanjkljivosti v našem delu,« je tudi samokritično lanske številke dopolnil mag. Slavko Debelak. Nobena skrivnost ni, da se je večina odklonjenih prosilcev pritožila na Vrhovno sodišče Slovenije, ki pa po Debelakovih besedah dela počasi in zamuja. Rešenih je le nekaj pritožb, v večini primerov so sodniki prvostopenjsko odločitev potrdili, nekaj je tudi izjem. V javnosti se šepeta predvsem o tisti, ko naj bi sodniki spremenili odločitev ministrstva za notranje zadeve z obrazložitvijo, da se dvomesečna odsotnost oficirja bivše JA ne šteje za kršitev 40. Člena Zakona o državljanstvu, točneje tistega njegovega dela, ki pravi, da mora prosilec za državljanstvo tudi dejansko živeti v Sloveniji. »Veliko Slovencev seje zgražalo, češ da smo državljanstvo podelili osebam, ki ne znajo našega jezika. To seveda drži, prav tako pa tudi to, da znanje slovenščine ni bil pogoj za pridobitev državljanstva. Sedaj, ko uporaba 40. člena za pridobitev državljanstva ni več mogoča, so se seveda kriteriji zaostrili. Slovensko državljanstvo je poslej mogoče dobiti le še z redno ali izredno naturalizacijo ali po rodu. Ob tem seveda je za sprejem z redno naturalizacijo potrebno izpolnjevati kar sedem strogih pogojev, tako kot denimo v Švici, o podelitvi državljanstva z izredno naturalizacijo pa tako ali tako odloča vlada Republike Slovenije. V slednjem primeru pridejo v poštev le kakšne znane osebnosti, od športnikov in kulturnikov do znanstvenikov in nemara še koga.« Zapišimo ob tem, da je bilo lanskih tovrstnih vlog 557, državljanstvo je dobilo 80 oseb, medtem ko je bilo vlog z zahtevkom po redni naturalizaciji lani 3.814, k njim pa je treba prišteti še 1.300 neknjiženih; pozitivno rešenih jih je bilo 320, velika večina ostalih še čaka na obravnavo. SVETOVNI REKORDERJI PO ŠTEVILU DRUŠTEV Področje upravnega dela slovenskega ministrstva za notranje zadeve pa ni le obravnava* vlog za sprejem v slovensko državljanstvo, pač pa tudi nadzor nad društvi, javnimi shodi in prireditvami, izdaja orožnih dovoljenj, izdaja potnih listin, osebnih izkaznic, vozniških dovoljenj, registracija vozil itd. »Z 12.094 registriranimi društvi smo Slovenci zagotovo svetovni prvaki, če primerjamo to številko s številom prebivalstva. V primerjavi z letom poprej se je število društev povečalo za 594, od predlanskih 8.851 pa seje na lanskih 10.033 povzpelo tudi število javnih shodov in prireditev. Vsega šest od teh smo jih prepovedali, 49 je bilo zavrnjenih, ob tem pa smo izdali še 731 dovoljenj za razne verske prireditve,« je lansko podobo na kratko predstavil mag. Slavko Debelak. In kako je z orožjem v Sloveniji? Uradno prijavljenih je 78.428 kosov, orožne liste pa ima 34.529 Slovencev. Ti številki nista tako zaskrbljujoči kot podatek, daje orožja, neprijavljenega seveda, še veliko več. Nekaj gaje v lasti posameznikov ostalo po predlanski vojni, nekaj gaje v Slovenijo zašlo iz Hrvaške, in nič čudnega, če je mag. Debelak napovedal novega akcije odkrivanja neprijavljenega orožja. RDEČI POTNI LISTI LE ŠE DO JUNIJA Po predvidevanjih državnega ministrstva za notranje zadeve naj bi okoli 1,200.000 Slovencev imelo potne liste. Doslej jih je bilo na novo izdanih le nekaj prek 630.000, kar seveda pomeni, da bo gneča pred okenci za njihovo izdajo v naslednjih tednih nepopisna. Andrej Šter, dr- 10 Pouk v novih avtomobili Članstvo v novomeškem AMD se je lani povečalo — Lani 23 tečajev — Izšolali 552 voznikov NOVO MESTO — Zagotovo je novomeško AMD najbolj množično društvo v občini, saj ima danes kar 2191 članov, njihovo število pa z razliko od ostalih celo raste, lani za 424 novincev. Takšni podatki so seveda presenetljivi, saj je društvo zaradi konkurence zasebnih avtošol okrnilo število zaposlenih, očitno pa je program dela postavilo na prave temelje. Po besedah Rudija Bogataja, sekretarja AMD Novo mesto, je društvo lani organiziralo 23 tečajev o cestnoprometnih predpisih, katerih seje udeležilo 514 kandidatov, med njimi jih je 472 uspešno opravilo preizkus znanja. Praktičnega dela vozniškega šolanja se je lani udeležilo 552 kandidatov, vsak med njimi je za uspešno opravljen izpit B kategorije povprečno porabil 32,09 učnih ur, za A kategorijo pa 9,21 ure. Morebiti je zanimiv tudi podatek, da je znašala poprečna uspešnost kandidatov za opravljanje izpita B kategorije 61,49 odst., za A kategorijo pa kar 85,10 odst. »Za poučevanje kandidatov ima pet redno zaposlenih in osem pogodbeno zaposlenih inštruktorjev novomeškega AMD danes na voljo deset osebnih avtomobilov, po pet golfov in petič ter motorno kolo Yamaha; vsa vozila so bolj ali manj nova, dve od teh sta bili kupljeni šele lani. Jasno, da so za tak zalogaj potrebna znatna sredstva, AMD si jih ob vsem naštetem zagotavlja tudi z lastno avtopralnico in najemnino od oddanih prostorov, že v kratkem pa se nam obeta nov vir prihodka: te dni potekajo zadnja de- • O kvaliteti dela novomeške AMD priča predvsem podatek, da je končna izpitna uspešnost njihovih kandidatov kar 10 odst. nad poprečjem, ki ga beleži izpitna komisija, uspešnost zgolj v teoretičnem delu pa je kar 83-od-stotna. la pri vgrajevanju opreme v novo okrepčevalnico AMD, ki naj bi svoja vrata odprla že v kratkem,« je spodbudno zaključil Rudi Bogataj, sekretar novomeškega AMD. Rudi Bogataj PREHITRO V OSTRI OVINEK - 27-letni Marjan Jercle iz Brezovice sc je 1. marca okoli 2. ure ponoči peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti od Dolenjega Vrhpolja proti Šentjerneju. Mladenič je preveč pritiskal na pedal za plin, tako da ga je v ostrem in nepreglednem ovinku v vasi Šmarje zaneslo s ceste in je avto čelno treščil v betonsko ograjo ter jo prelomil. Jercle je bil v nezgodi hudo ranjen, enako pa tudi njegova 17-letna sopotnica Suzana Konda iz Novega mesta. Na zviti pločevini je škode za 650.000 tolarjev. VOZIL PO SREDINI CESTE -27. februarja ob 19.15 se je 30-lctni Anton Hren iz Smolenje vasi peljal s katrco po cesti od Žabje vasi proti Šentjerneju. Še na Cikavi mu je med vožnjo po desnem voznem pasu nasproti iz šentjernejske smeri po sredini ceste pripeljal 65-letni Novomeščan Janez Korasa. Slednji je s prednjim delom svoje ladc trčil v bok Hrenovega avtomobila, pri čemer se je Korasa huje ranil, Hren pa lažje. Oba so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na 350.000 tolarjev. “BOMBA” V DISKOTEKI LUKNJA PREČNA - Tako je nekaj minut po polnoči prejšnji teden na novomeško UNZ sporočil neznanec in ob ponovnem klicu čez dvajset minut napovedal, da bo diskoteko čez tri minute dvignilo v zrak. Policisti in pirotehnik, ki so si diskoteko v Prečni ogledali, so v zapisnik zapisali, da je šlo za nov lažni klic. GORELO GOSPODARSKO POSLOPJE GRM - 26. februarja ob 22. uri je prišlo do požara na gospodarskem poslopju velikosti 5,3 krat 6 metra, lasti Franca S. iz Grma. Ogenj je uničil ostrešje, slamo, seno in lesene odpadke, vzrok požara, ki je povzročil za 100.000 tolarjev škode, pa še raziskujejo. žavni sekretar MNZ, je na tiskovni konferenci prejšnji teden znova opozoril občane, da lahko državljani Slovenije z rdečimi potnimi listi mejo prestopajo le še do 25. junija. »Mnogo jih ima s temi potnimi listi ob prestopih nekaterih meja težave že sedaj, po juniju pa čez mejo sploh ne bodo mogli. Podobno velja tudi za tujce iz bivših jugoslovanskih republik. Te že sedaj na mejnih prehodih opozarjamo, naj si čimprej pridobijo veljavne potne listine svoje države, sicer bo naša meja zanje zaprta.« Ob tem pa še ena zanimivost. Čeprav imamo Slovenci nov potni list, je v bližnji prihodnosti na njem pričakovati nekaj tehničnih izboljšav, ki naj bi ga zavarovale tudi pred ponaredki. Pred dnevi so namreč v Nemčiji že dobili prvi ponaredek slovenskega potnega lista, izhajal naj bi iz. serije na občinski upravi za notranje zadeve v Kopru ukradenih 570 obrazcev. Vse ostale podrobnosti kriminalisti šc raziskujejo. ŠE LETOS NOVE OSEBNE IZKAZNICE Lani so upravni občinski organi po Sloveniji izdali 2.049 osebnih izkaznic, vendar je ob tem potrebno posebej omeniti, da gre le za začasne osebne dokumente. Projekt novih slovenskih osebnih izkaznic je namreč še v delu, po zagotovilih državnega sekretarja Andreja Štcra pa naj bi zaživel v letošnjem drugem polletju. Najzanimivejša je zagotovo njegova obljuba, da bo zamenjava osebnih izkaznic z razliko od drugih dokumentov potekala na stroške države, kar bodo državljani bržkone sprejeli z velikim olajšanjem. In kakšna naj bi bila nova osebna izkaznica? V prvi vrsti bo usklajena s podobnimi dokumenti v ostalih evropskih državah, kjer je z osebnimi izkaznicami tudi moč prestopati mejo. V ta namen bo imela vgrajeno posebno magnetno komponento za električne čitalce podatkov in bo v mnogočem podobna kreditnim karticam. Z razliko od sedanjih bo brez enotne matične številke občana, v njeni kartoteki ne bo več prstnih odtisov občana, zaupajmo pa še, da bo njena izdelava bržkone zaupana firmi Kodak. ENO VOZILO NA DVA SLOVENCA Število motornih vozil v Sloveniji raste iz. leta v leto. Lani jih je bilo po besedah Slavka Debelaka registriranih že 793.803, od tega je bilo 606.820 osebnih avtomobilov, 8.911 kombiniranih vozil, 28.825 tovornjakov, 2.676 avtobusov, 13.568 motornih koles in 97.314 traktorjev. Temu je treba dodati, da seje lani število voznikov od predlanskih 848.965 povzpelo na 928.859 in da je število opravljenih tehničnih pregledov po-rastlo od 698.960 na 713.799 v lanskem letu. Le število avtošol po Sloveniji je upadlo, v času njihovega množičnega ustanavljanja leta 1991 jih je bilo 237, lani pa le še 223. Registrskim tablicam na rob pa še tole pojasnilo mag. Slavka Debelaka: »Precej odmevna je bila zadnje tedne napovedana nova registrska tablica, vendar je potrebno ponoviti, da ne gre za nikakršno novo tablico, pač pa le izpopolnjeno. Novost na njej je tehnična izboljšava v obliki odsevne folije, v vsem ostalem je enaka prejšnji. Nikogar ne silimo v zamenjavo, navsezadnje imajo tudi v Avstriji tri vrste registrskih tablic, v Italiji celo štiri, v Nemčiji dve, tako da novost pravzaprav ni nič posebnega. Kaže le na to, da vse bolj postajamo evropska država tudi na tem področju.« BOJAN BUDJA DOLENJSKI UST St. 9 (2272) 4. marca 1993 wm poDHopo ®@ [p© S®OQ ® 00® ®9§(j!© Tržno gospodarstvo je čez noč naplavilo veliko “ugodnih” ponudnikov blaga in storitev. Potrošniki se naenkrat ne znajdejo več, čeprav je pred odločitvijo ponavadi dovolj le trezen razmislek Vendar se potrošniška miselnost spreminja počasneje kot trg. Zveza potrošnikov Slovenije je nastala prav iz potrebe, da potrošnike informira in zaščiti, da jih poveže v organizacijo, ki bo imela na trgu svoj vpliv. Pogovarjali smo se z njeno predsednico Bredo Kutin. - Zadnje čase v javnosti pogosto slišimo za Zvezo potrošnikov Slovenije. Kakšna organizacija je to? “ Zveza potrošnikov je nastala junija leta 1991. Razvila se je iz potrebe, da se organiziramo in upremo raznim prevarantom, da začnemo ljudi informirati, kakšne so njihove pravice, kaj jim pripada, in hkrati opozarjati na različne pasti tržne ekonomije. Zveza potrošnikov Slovenije nima nikakršne zveze z nekdanjimi potrošniškimi sveti. Povsod po svetu se potrošniki organizirajo kot skupina za pritisk. Te organizacije imajo svoje strokovnjake, praviloma pa izdajajo tudi potrošniške revije, ki izhajajo v velikih nakladah. V svetu so te revije eden najpomembnejših virov neodvisnega informiranja. Tudi pri nas se bomo morali zavedeti, da ima vsakdo na trgu svojo vlogo: potrošnik želi dobiti čim več za čim manj denarja, tisti, ki prodaja, pa želi čim več zaslužiti. Za usklajevanje nasprotnih interesov je potrebno postaviti pravila igre. Vendar tudi ko bodo zakoni sprejeti, bo še vedno razlika med deklariranim in dejanskim. In kaj vam pomaga, če imate neko pravico, vi pa zanjo ne veste? Zato je naša glavna naloga predvsem ljudi osveščati, da se bodo znali ogniti pastem na trgu.” - Kako delujete? “V Zvezi potrošnikov kot prvo poskušamo sproti reagirati na probleme, kot drugo poskušamo problematiko spremljati dolgoročno in dajati določene komentaije npr. o zdravstvenem zavarovanju, in kot tretje poskušamo vplivati tudi na samo zakonodajo in predpise o varstvu potrošnikov, ki sc trenutno pripravlja. Vse to pa zahteva veliko strokovnjakov. Ta hip bi glede na potrebe lahko zaposlili vsaj 10 strokovnjakov z različnih področij, vendar nam finančno stanje tega ne dopušča. Zato v tem trenutku le spremljamo nekatere zadeve, nekaterih pa se sploh še nismo lotili.” - Začeli ste tako rekoč iz nič. Kako ste se znašli na začetku? “Ker ustrezne zakonodaje za registracijo vladnih in neprofitnih organizacij ni bilo, smo se registrirali kot politična organizacija, vendar kot politična organizacija nismo nikoli delovali, saj smo nepolitična in nestrankarska organizacija, odprta vsem posameznikom. Upamo, da nam bo število članov v letošnjem letu bistveno narastlo. Na začetku nismo imeli ne kadrov ne prostora, sedaj, po dveh letih in pol delovanja, je položaj bistveno boljši. Imamo že nekaj profesionalcev, izšla pa je že sedma številka Vipa - revije za vzgojo m informiranje potrošnikov. Že julija 1991 smo postali člani Mednarodne zveze potrošnikov. u - Ker je VIP relativno nova revija, jo potrošniki verjetno slabo poznajo. Kje se dobi in kaj vse je v njej? “Revija se dobi tudi v prosti prodaji, vendar jo zelo malo ljudi pozna. Z zadnjo številko smo šli v 200.000 slovenskih gospodinjstev, da bi ljudi seznanili z njo. Vendar takšne akcije kot tudi reklamiranje zahtevajo veliko denarja. Sedaj imamo približno 2500 naročnikov, kar pa je za tak tip revije premalo. V vsaki številki je tudi sposojen test, ki ga dobimo iz zahodnih držav s približno takimi izdelki, kot jih lahko dobimo tudi na našem tržišču. Npr.: z avstrijsko potrošniško organizacijo smo testirali pralne praške, test smo objavili v zadnji številki revije za potrošnike. Takšni testi so zahtevni in dragi, zato jih ne moremo pripraviti sami, poskušali pa bomo, da bi v prihodnjih letih tujim testom dodali tudi naše vzorce.” • Že kmalu po tistem, ko je začela veljati nova zdravstvena zakonodaja, je marsikateri zavarovanec polnega zdravstvenega zavarovanja spoznal, da to zavarovanje vendarle ne krije vseh stroškov. “To, da se pri ljudeh vzpostavi lastna odgovornost za zdravje, je v svetu popolnoma normalno, vendarle smo pri nas zelo hiteli in se je pokazalo, da smp v izvajanje tega zakona šli nepripravljeni. Sele sedaj odkrivamo, kaj je standardna in kaj nadstandardna storitev. Zveza potrošnikov je parlamentu predlagala, da bi izvajanje zakonodaje za tri mesece odložili, vendar predlog ni bil sprejet; sedaj se je pokazalo, kako prav smo imeli. V zvezi smo organizirali manjšo skupino ljudi, ki spremlja dogajanje na tem področju, zelo pa smo veseli, da nas na probleme opozarjajo potrošniki sami, kajti določene stvari bo treba čez čas tudi spremeniti.” - Bi lahko rekli, da tudi stanovanjski zakon ni bil dovolj temeljito pripravljen? “Tudi tu je ostala cela kopica odprtih vprašanj, vendar se moramo zavedati, da ga m zakona, ki ne bi bil komu v škodo. Vsaka sprememba ima pozitivne in negativne plati, vendar je sprememba smiselna takrat, če je pozitivnih plati več '. Generalno gledano, je bila stanovanjska privatizacija dokaj dobro izvedena, čeprav določena populacija ni imela možnosti odkupiti stanovanja. Če pogledamo mlade - ti so jo najslabše odnesli - vidimo, da ne morejo niti po normalnih pogojih najeti stanovanj, ker stanovanjskega fonda ni, grad- nja ali nakup pa sta draga. Stanovanjski sklad tudi ni mogel pokriti vseh potreb, ki so se kopičile že nekaj let. Prav Zveza potrošnikov je predlagala, naj se ustanovi sklad, kamor se bo stekal del denarja od prodaje družbenih stanovanj za reševanje stanovanjskega problema mladih. Pred nami o tem ni nihče razmišljal. Naj bi namesto 20 odst., kolikor je šlo v sklad, predlagali, da se v stanovanjski sklad nameni najmanj 50 odst. denaija od prodanih stanovanj, za ostalih 50 odst. pa se določi namembnost! Kajti največja napaka je bila, da se je lahko 80 odst. denarja od prodaje stanovanj kar izgubilo.” - Kako pomagate potrošnikom, ki se znajdejo v težavah in menijo, da so bili ogoljufani? “Naša pravna pisarna za člane deluje enkrat tedensko; ob sredah od 15.30 do 18. ure. Poskušamo predvsem razreševati takšne primere, ki so tipični, ali bolje povedano: ukvarjamo se s takimi problemi, ko gre za skupinsko prizadetost. Pri Cimosu na primer smo najprej poskušali zadevo sporazumno uredit s firmo, da bi izplačala obresti za čas od dneva vplačila do dneva nabave avtomobila, vendar se o tem ni hotela pogovarjati. Ni nam preostalo drugega, kot da smo šli v tožbo.” - Vendar je moral tožbo vložiti vsak posameznik posebej? “Sedanja zakonodaja zahteva, da mora biti tožba individualna, zato smo pri snovanju nove zakonodaje predlagali, da bi lahko Zveza potrošnikov v imenu potrošnikov oz. prizadetih tožila firmo. Sodba naj bi bila tako zavezujoča za vse enake primere. Na ta način bi razbremenili sodišča in se ne bi več dogajalo to, kar si npr. privošči SKB, ker pač dobro ve, da bo imel dobre živce le majhen odstotek ljudi. Če bi imeli zakonodajo s kolektivno tožbo, bi hitro našli kompromisno rešitev, ker bi bilo enostavnejše.” - Kako gleda država na Zvezo potrošnikov? “Tudi pri državi je bilo potrebno izboriti določeno veljavo, npr. v začetni fazi, ko je bil narejen koncept revije. Tedaj smo poskušali dobiti proračunska sredstva, vendar smo bili zavrnjeni, češ da bo ustanovljen javni zavod za varstvo potrošnikov, ki bo izdajal tudi revijo, ko bomo imeli zakon o varstvu potrošnikov. Najprej smo si pomagali le s Breda Kutin članarino, potem pa smo vendarle dobili nekaj denarja iz proračuna. Najprej je bilo potrebno nekaj pokazati, saj so ljudje od nas pričakovali zelo veliko, niso pa vedeli, da smo začeli iz nič. Večina jih je menila, da smo nasledniki nekdanjih potrošniških svetov. To je tipična reakcija ljudi, ker je to področje za katerega bi morala poskrbeti država. Čeprav v tujini ljudje dobro vedo, predvsem Američani, da se bodo problemi rešili le, če sc bodo sami organizirali. Pri nas pa še vse preveč ljudi misli, da bo njihove probleme rešil nekdo drug. Žal jih ne bo.” - Naše gospodarstvo se je odprlo in predvsem z Zahoda prihaja k nam velika ponudba najrazličnejših izdelkov in storitev. Ali na potrošnike zdaj preži več pasti? “ Navaditi se bomo morali, da si v tržnem gospodarstvu ponudniki izmišljajo najrazličnejše sreča v nesreči KOaGfi® © p? Petletnemu Maticu Strnadu iz Šentjanža na Dolenjskem je kardanska os odtrgala desnico. Nagla pomoč in prisebnost domačih, sosedov, trebanjskih in ljubljanskih zdravnikov so pripomogli, da Maticu desnica spet dobro služi. Človek nehote postane vraževaren ali pa vsaj samemu sebi tiho prizna, da je nekaj nesrečnega v številki 13 in da še toliko več nesreče prinaša kombinacija, ko se snideta petek in trinajstica. Če bi tako razmišljali pri Zupanovih oz. Strnadovih, po domače pravijo tej domačiji s hišno številko Šentjanž 39 kar pri Tomažu na potoku, bi jim še najmanj lahko očitali praznovernost. Zgodilo sc je lani na petek, 13. septembra. Franci Strnad, zaposlen v radeški papirnici in oče skoraj 6-letnega Jerneja in 9 mesecev mlajšega Matica, je z domačimi spravljal otavo z nakladalke. Nejc, kakor kličejo domači starejšega fantiča, in njegov bratec Matic sta se kot običajno ob raznih kmečkih opravilih igrala in podila okoli hiše. Nejc pravi, da je videl, kako je Matica nenadoma vrglo na tla, ko se zapodil proti nakladalki. Zavpil je in očka Franci je brž ugasnil motor. Francije zagledal Matica na tleh okrvavljenega, poleg sina pa njegovo odtrgano rokico. Takoj ga je preblisnilo, da je očitno kardanska os zgrabila rokav fantove trenirke. K sreči navkljub grozljivi podobi ni izgubil prisebnosti. Dvignil je Matica v naročje in mu stisnil štrcelj roke, iz katerega je brizgala kri. Stisnil ga je, ženi pa je zaklical, naj gre po roko. Mamica Andreja se spominja, da ne ve natančno, kako se je vse to zgodilo, saj je vse potekalo s filmsko naglico. Matičevo odtrgano desno roko je zavila v bel prt in k sreči takoj doklicala soseda Srečka Baleta, ki jih je z varlburgom odpeljal v bolnišnico. Vsi domači tako rekoč v en glas zatrjujejo, da je bila tudi duševna zbranost soseda Baleta, da je ustavil v Krmelju in naročil v Metalni, naj telefonirajo v zdravstveni dom v Trebnje, da prihajajo s hudo poškodvanim Maticom, zelo pomembna za srečen konec te nesreče. V Trebnjem je Matica s spremstvom že pričakala zdravnica z ledom, s katerim so obdali odtrgano desnico. Od nesreče do sprejema v ljubljanskem kliničnem centru je minila le ura. Ekipa pod vodstvom prof. dr. Zorana Arneža je izvrstno opravila naporno 6-urno operacijo. To danes lahko trdimo, ko vidimo, kako lepo napreduje Matic. Vsak dan ga mamica vozi v zdravilišče v Laško k fizioterapevtu, vsak mesec pa gresta starša z otrokom na pregled v ljubljansko kliniko k prof. dr. Arnežu. Matic nima v “prišiti” roki nobenih bolečin in prsti so vse bolj spretni, skoraj kot pred nesrečo. Ko ga vprašam, kako se je takrat vse skupaj pripetilo, zatrjuje, tako kot od vsega začetka, da je zagledal veliko miško in da jo je hotel ujeti. Nejc pravi, da to že ne bo držalo, da si mlajši bratec nekaj izmišlja. Morda tudi, ali pa je vmes rahla ljubosumnost zavoljo medijske pozornosti, ki jo uživa Matic. In poudariti je treba, da navihani Matic zelo dobro obvlada to svojo nenadejano vlogo, da nima nikakršnega strahu pred kamero ali fotoaparatom. Kar nekako izzivalno zre v objektiv, češ zdaj me pa imate, če res hočete. Že naslednji trenutek pa oddirjata f Družina Strnad iz Šentjanža: mama Andreja, oče Franci, sinova Nejc in Matic trike. Poslužujejo se vsega, kar ni izrecno prepovedano. To pomeni, da kot potrošniki potrebujemo bistveno več znanja, da bomo lahko preživeli, in tu lahko vsak sam največ naredi. Prav naša revija naj bi potrošnikom pomagala, da prihranijo oz. da sc obvarujejo izgube denarja. Drugod so ljudje bolj kot pri nas navajeni, da pogodbe preberejo do podrobnosti, posebej jih potrošniške organizacije opozarjajo na drobni tisk. Naša Zveza potrošnikov sodeluje pri pripravi zakona o varstvu potrošnikov, ki je v parlamentarni proceduri. Ta bi omogočil, da potrošnik v takih primerih, ko gre za prodajo na domu ali za prodajo zakupljenih počitnic, določen čas razmišlja o pogodbi ali pa lahko od pogodbe tudi odstopi od pogodbe. Do sedaj takega zakona nismo imeli in tujci so to izkoriščali.” JOŽICA DORNIŽ z Nejcem na teraso pred zidanico v Mumicah. Vržeta nekaj drv v kamin in se gresta kaj nevarno igro; spuščata sc namreč po strmi ograji, pri čemer spet prednjači Matic, kakor da bi hotel pokazati, kaj vse zmore po operaciji. Mamica Andreja fanta le ošteje, naj prenehata in fantiča jo pri priči ubogata. “Hvala bogu,” pravita Andreja in Matičeva stara mama Milka Zupan, “da imamo tako dobre sosede in zdravnike. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju v Trebnjem in v Ljubljani, da so ustvarili ta čudež za našega Matica.” Gospa Milka ima še poseben razlog, da je srečna, kot da bi se ta “odrešitev” zgodila njenemu otroku. Še po tolikih letih ji privrejo solze na oči, ko dreznem v njeno nikoli zaceljeno rano. Šentjanci se namreč še spomnijo njene prikupne hčerkice Damjane, ki pri dveh letih zal ni imela toliko sreče kot njen vnuk Matic. Naključje ali ne, bilo je tudi sredi septembra, a leta 1965, na nedeljo. Pri Tomažu na potoku, se pravi pri Zupanovih, so se oglasili sorodniki. Medtem ko je Milka kuhala, so se za slabe pol ure odpravili v bližnji gozd po gobe. Milka je moževo mater nekajkrat vprašala, kot da bi nekaj slutila, če pazi na Damjano, in tašča ji je odvrnila, naj nikar ne skrbi. Ko so se gostje vrnili iz gozda, se je začel vik in krik, kje je Damjana. Črnolaso dekletce so našli utopljeno v roki, utopljeno, v skoraj povsem zasuti nekdanji apaneni jami. Damjana je videla, kam so gostje odpeljali starejšo sestrico, in je odracala za njimi. Pozabili so nanjo. Ko so jo našli, je bilo žal prepozno. Kako hudo je prizadelo domače, posebej gospo Milko, je težko opisati. Gospa Milka pravi, da se je bala, da se ji bo zmešalo. Svetovali so ji, da bo lažje prebrodila globoko žalost, če bosta z možem Jožetom “naročila” še enega otroka. Tako naj bi bila spočeta Andreja, Matičeva mamica, četrti otrok pri Zupanovih. PAVEL PERC |g| priloga dolenjskega lista 11 leto turizma PAirebna so dajanj Lepa je naša Slovenija, ta košček sveta v srcu Evrope, na križpotju hladnega severa in toplega juga. Lepota je doma na panonskih ravnicah, na mogočnih vrhovih gora, na valujočih dolenjskih gričih, na Krasu in ob sinjem Jadranskem morju. Vse te lepote lahko ponudimo drugim, kako in na kakšen način, pa smo zapisali v načrte za letošnje leto turizma. O možnostih in težavah koraka Slovenije proti vrhu evropskega turizma je tekel pogovor z dr. Marjanom Rožičem, predsednikom Turistične zveze Slovenije. - Kaj se bo v Sloveniji spremenilo v letu turizma in kateri so osnovni cilji razvoja turizma na Slovenskem? Kaj se bo naredilo za ekološko čisto Slovenijo, za njeno promocijo, povečanje deviznega priliva in podobno? “Spremenil naj bi se odnos do turizma: dobre in lepe zamisli niso dovolj, potrebna so dejanja. Strategija razvoja turizma odpira mnoge nove strani razvoja, predvsem pa spodbuja povezovanje turizma z ostalim gospodarstvom, trgovino, prometom, kulturo, ekologijo, odprtimi in urejenimi mejami in še marsičim. Tudi v turizmu lahko napredujemo s trženjem, kvalitetno ponudbo, sposobnimi kadri m razvito dejavnostjo turističnih društev. Promocija je še vedno predvsem ogledalo naše neorganiziranosti in neusklajenega delovanja pristojnih. V njej prevladujejo parcialni koraki, preobremenjena je z uradniško miselnostjo, stroka pa je preveč na obrobju. Nedavni sejem na Dunaju je primer, kako ne bi smeli delati. Najbolj celovit pristop k promociji že dalj časa nudi Gospodarska zbornica Slovenije in ta ima podporo tudi v Turistični zvezi Slovenije. Vsebinska zasnova omenjenih promocijskih aktivnosti v tujini je preveč zaprta v ozek krog in zato površna in neučinkovita. V naši zvezi vztrajamo, da se zagotovi koordinirano delo vseh za promocijo poklicanih, da bi dosegli boljše rezultate. Slaba promocija pomeni slab odziv turistov. Slovenija ima očitne prednosti na ekološkem področju. Te prednosti želimo čuvati, jih s turizmom bogatiti, ne pa uničevati. Želimo torej turizem, ki bo gospodarsko uspešen, istočasno pa prijazen do naravnih lepot, kulturnozgodovinske dediščine in domačinov. Še posebej pa želimo, da v letu turizma čimveč ljudi spodbudimo, da se odločijo, kaj lahko store za turizem, kje lahko najdejo zaslužek, zaposlitev, socialno varnost in nenazadnje tudi svoj interes. In na koncu, leto turizma samo po sebi nič ne prinaša, je pa izziv, da. z združenimi močmi pospešimo vsa področja turističnega delovanja. V teh prizadevanjih mora sodelovati tudi država s svojimi ukrepi ekonomske politike. Nekaj tega je že mogoče zaslediti v nacionalnem programu za leto turizma, ki ga je sprejela slovenska vlada, naša javnost pa ga na žalost slabo pozna.” • Kakšna je trenutno turistična podoba Slovenije? Kaj lahko nudi v turizmu? “Za Slovenijo je značilno marsikaj. Naš turizem je v vzponu, vendar le s težavo obvladuje okorelost in zaostajanje znotraj sebe. Vse večja je razlika med dobrimi in slabimi ospodarji. Tam, kjer je znanje, je tudi boljša akovost in so zrele možnosti za razvoj. Napredek v mnogih zdraviliščih, ob morju, jezerih in še marsikje dokazuje prednosti in perspektive turizma. Vse več stvari kaže na urejenost Slovenije. Dežela postaja ljudem prijazna in vse bolj primerna za izletništvo, potovanja in dopustovanje.” - Kakšna je in bo vloga Turistične zveze in društev v letu turizma? “Turistična zveza je pobudnik leta turizma v Sloveniji. Najlepše in kot koristno so akcijo sprejeli ljudje, birokrati pa se je še vedno otepajo. Jasno je, da bo težišče naše aktivnosti naslednji dve leti namenjeno vsemu, kar pospešuje turizem in mu daje novo vsebino. Tako želimo sodelovati pri gospodarskem vzponu Slovenije. Spreminja se tudi naša organizacija, v kateri prihaja do zani- mivega prepletanja ljubiteljske dejavnosti, strokovnega delovanja in opravljanja mnogih nalog na profesionalni ravni. V Turistični zvezi Slovenije je ta čas združenih skoraj 300 turističnih društev in zvez in 150 turističnih podmladkov. Zveze in društva so organizirali med letom več kot 500 turističnih prireditev in kar dve tretjini slovenskih krajev med seboj tekmuje v urejenosti in gostoljubju. V društvih je več skrbi za turistične vodnike in njihovo znanje. Tako želimo pomagati turistom. V večjihv krajih naj bi delovali informacijski centri. Želimo si več mladih v turistični organizaciji. Dela je veliko, podpore pa marsikje premalo. So primeri, ko posamezniki podcenjujejo dejavnost turističnih društev.” - Kaj trenutno pomeni Dolenjska v turizmu? Kaj je še neizkoriščenega? “Prepričan sem, da ima turizem na Dolenjskem lepe možnosti za razvoj. Poglejte samo zdravilišča, kako uspešno napredujejo! Bodo pa še uspešnejša, če bo še več skupnih programov in sodelovanja s turističnimi društvi, se pravi s krajem, kjer zdravilišče dela. Velike, a premalo uresničene so možnosti za turizem na vasi, povezan z okoljem, staro arhitekturo, bogato zgodovino in običaji. Pa vinogradništvo, vinska kultura in prijazne zidanice. Tudi^ostiln je na Dolenjskem še vedno premalo. Spodbuditi bo potrebno zasebno pobudo z ugodnejšimi krediti in davčno politiko, ki bo spodbujala uspešno gospodarjenje. Bogastvo Krke in Kolpe je izredna turistična priložnost. Tudi gradovi, stara vaška in mestna jedra, cerkve in še marsikaj so možne poti do bogatejše turistične ponudbe. Vse to je v rokah ljudi. Zato je treba tudi na Dolenjskem spodbuditi ljudi, da bi v obstoječih in novih turističnih društvih snovali načrte za turistični vzpon svojega kraja in Dolenjske. Nekaj lepih krajev sameva, turistično društvo bi jih razgibalo. Tudi turistična podjetja lahko narede kaj več kot doslej.” - Bo ustanovitev Agencije za promocijo Dolenjske in Bele krajine korak naprej v razvoju turistične Dolenjske? “Prepričan sem, da je skrajni čas, da agencija prične z delom, saj ima vso podporo tudi od naše zveze. Zelo pomembno se mi zdi, da bo agencija tesno sodelovala s turističnimi društvi in jim pomagala, da bo sodelovala z občinskimi turističnimi zvezami in opravljala nujna tajniška dela za Dolenjsko turistično naše korenine Zgodba obrob Maroltovih foiflh Franc Marolt iz Sv. Križa št. 21 je imel tri sinove: Franca, Jožeta in Lojza. Franc je šel k domobrancem in je bil umoijen, Jože je šel k partizanom in je padel, najmlajši, Lojzek, pa je vojno preživel. Ždaj je on gospodar. Hiša se ni nikamor premaknila, a ima vendar čisto drug naslov. Nad portalom na rdeči hišni tablici piše: Podbočje 51. Tako je nova oblast prebivalcem te vasi svojčas odvzela en križ, pustila pa jim je križe in težave in jim dodala še nove. Imajo pa Maroltovi še en naslov. “Po tretjem mostu desno,” me napotijo deklice, ko vprašam zanje. Podbočje je namreč vas mostov. “Več jih imamo kot Ljubljana,” se nasmehne gospodar Alojz, ko pripeljem čez enega od teh mostov preko živannega potoka Sušice do njegove hiše. Povabi me na kozarček cvička in ni se mu ga treba sramovati, saj le malokje pridelajo tako dobrega. Z Banovca je, vrh Sutne, z najboljše lege. “Oče je bil pravi vinogradnik, tudi po teden in več je preživel v gori,” pripoveduje Alojz, “vino pa je prodajal največ na Gorenjsko in imel tako dobro, da je dobil zanj več medalj. Tudi po 100 hektolitrov smo ga svojčas prodali.” Se bodo kdaj tisti časi vrnili? Morda. Alojz ima na Banovcu zrigolano zemljo za saditev kakih 1.200 trt, to pa poleg približno prav toliko že rastočih m malo. Prav o Banovcu, vinorodni gorici, teče pogovor. Tu je Alojz doživel lepe, pa tudi zelo napte trenutke. Tudi on je bil partizan. Zelo mlad partizan, saj mu je bilo šele šestnajst let, ko je moral prijeti za puško. Prav 22. februarja letos je od takrat minilo petdeset let “V Ljubljani sem se učil za krojača,” pripoveduje Alojz. “Po dveh letih uka je postalo v mestu prevroče, saj so Italijani vsak dan odvažali ljudi v internacijo. Tako sem se poleti dvainštiridesetega odpravil domov. Tu sem pomagal očetu pri delu. Najprej je s partizani odšel brat Jože. 19. februarja je bil ob napadu na Pleteije hudo ranjen. Prepljali so ga na Sošice, kjer je drugi dan umrl. Jaz sem se takrat odpravil tja gor z zdravili, domov pa nisem smel več. Okoli petdeset mladih fantov z našega konca so partizani takrat mobilizirali. V najkah p Suhi krajini jih je kmalu polovica padla.” Alojz je bil v drugem bataljonu Cankarjeve brigade. Ker je Jjil mlad in gibčen, so mu zaupali kurirske posle in na svojih potih se je večkrat lahko oglasil tudi doma. A previdnost ni bila nikoli odveč, saj je svojo glavo nosil tako rekoč v nahrbtniku. Tako je bilo tudi p trgatvi triinštiridesetega, ko so imeli Nemci ofenzivo prav v teh krajih. Alojz jo je, nič hudega sluteč, mahal s hrvaške strani proti domačim hribom, ko je na strmini srečal oboroženega konjenika. Prepričan je bil, da je hrvaški partizan, zato se pred njim ni skril. Takrat pa se je iz grmovja razlegel dobro znani nemški:”Halt!” Bila je zaseda. IQc so Nemci, Alojz ni imel časa pogledati, ampak se je vrgel v grmovje in napi kobacal Aldjz Marolt iz Podbočja napi valil v dolino. Veje so ga praskale, a jih ni čutil. Svinčenke so klestile okoli njega. Kot, p čudežu ga ni nobena zadela. Cez vinograde in gozdičke jo je kar pprck ubral proti domači zidanici na Banovcu. Imel je srečo. Bila je odprta, kajti oče je v njej prešal grozdje. “Ljubi moj sin, mislil sem, da te ne bom nikoli več videl živega,” se ga je razveselil. Hitro mu je piskal drugo obleko. Bila je vsa modra od galice, vendar civilna. Alojz jo je oblekel, uniformo pa je oče skupaj z orožjem zakopal v vinogradu. Tako se je iz partizana v trenutku prelevil v vinogradnika. Pri očetu je ostal nekaj dni in mu pmagal kletariti. Pridružila sta se jima še dva možakaija. Tudi eden od njiju je bil bivši partizan, kajti nevarnost še ni bila mimo. Nema so prečesavali hribe, prežali v zasedah in iskali uprnike. Prišli so tudi do zidanice. Nekaj čmoglavih Čerkezov se je zapodilo v Alojza in ga vleklo iz zidanice, kričeč, da so ujeli bandita. A oče je hitro psegel vmes. Znal je dobro nemško in je pveljujočemu Nemcu razložil, da je to njegov sin, ki pomaga pri spravilu vina, ne pa bandit. Spustili so ga. Potem se je izkazalo, da zna oficir tudi slovensko, saj je bil sin nemškega lesnega trgovca iz Brežic. Oče je prinesel vina in dal vojakom piti, z oficirjem pa se je pgovarjal o časih, ko je še trgoval z njegovim očetom. Nemci so se sprostili, oddaihnili pa so se tudi možje v zidanici. Nevarnost je bila mimo. Predno so Nemci odšli, je oče opazil, da mu je s klina v kamri izginila žepna ura. Oficir je pstrojil vse vojake in jim dal preiskati nahrbtnike. Ure niso našli. Toda tudi če se je oče pred Nemci delal zaskrbljenega in se pretvarjal, kako mu je žal za uro, pa je bil v srcu vendarle vesel. Naredil je dobro kupčijo: uro za sina. Alojz je moral kmalu nazaj v brigado. Takrat oče še ni vedel, da je to edini sin, ki mu bo ostal. Imel je namreč še enega, Franca, najstarejšega, ki je študiral. A tudi njega vojna ni pustila ob strani. Pridružil se je domobrancem. Nekaj mesecev pred koncem vojne sta se brata na skrivaj srečala. France je že slutil, kako se bo končalo. “Partizani zmagujejo. Vse nas bodo pbili,” je tedaj dejal Alojzu. Njegova slutnje so se uresničile. Umrl je grozovite smrti. A o tem je Alojz zvedel šele mnogo let po vojni. TONE JAKŠE zvezo. Mislim, da bi bilo bolj prav, da bi agenciji namenili mesto v okviru Dolenjske turistične zveze tako, kot je drugje p Sloveniji. Tako bi prišlo do stalnega in tesnega sodelovanja profesionalno psTovne in pro-stovoljno-ljubiteljske dejavnosti. Niso namreč na dobri pti tisti, ki turizem zapirajo v podjetniške okvire in pozabljajo na desetine drugih, ki so udeleženi v turističnem proizvodu. Ob tem pa bi sc rad zavzel za obnovo delovanja Dolenjske turistične zveze, ki ima danes zelo neugodne pgoje za delo. Pobudo za njeno prenovo in delo na novih osnovah so že dali nekateri turistični delavci in turistična društva. Vsi ki pmagajo pri ustanavljanju agencije naj z enako zavzetostjo sodelujejo pri njenem delu. Gre predvsem za pripravo dobrega programa in izvolitev sposobnega vodstva Seveda so zelo pomembna tudi finančna sredstva in prostori. Nova agencija in prenovljena Dolenjska turistična zveza bosta dva sočasna koraka v letu turizma.” JANEZ PAVLIN graščine aščina na Tesali Garl Zgodovina graščine na Veseli Gori pri Šentrupertu sega v drugo plovico 18. stoletja. Že v prvi plovici 18. stoletja je bila cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori znana p božjepotništvu. Zaradi mnogih cerkvenih praznikov in številnih romaijev, ki so prihajali na Veselo Goro, je bilo nujno zgraditi cerkveno hišo, v kateri bi prebivali duhovniki. Ker je bila tedanja cerkvena hiša premajhna za vse božje služabnike, so leta 1767 zgradili novo, večjo. V njej so prebivali ravnatelj veselogorske cerkve in duhovniki, od leta 1778 pa še učitelj. V hiši je bila tudi gostilna. Ob romarskih procesijah, ki so štele več sto ljudi, ni bilo dovolj prostora v majhnih hišah okoli cerkve pa tudi romarska hiša z gostilno je mogla le redkim preskrbeti prenočišče. V njej so prenočevali v glavnem odličnejši romaiji in duhovniki. Mnogi romarji so zato pgosto prenočevali na prostem in večkrat je prišlo do neugodnih in morda celo phujšljivih prizorov. To je spdbudilo, da so prepvedali procesijam ostati čez noč. Mnoge procesije so tako izostale ali pa so prihajali romarji brez duhovnikov. Božja pt na Veseli Gori je počasi pjenjala in leta 1782 pplnoma prenehala. Tako tudi cerkvcno-romarska hiša oz. kasnejša graščina ni imela več svoje funkcije. Tudi šola je prenehala, ko se je končala božja pot, zadnji duhovnik pa je v hiši ostal do 1801. leta, do svoje smrti. Nato je v francisccjskcm katastru za leto 1825 omenjen kot lastnik Jernej Woch, ostali lastniki pa so bili naslednji: Joscf Emmanucl Barbo von Waxenstcin do leta 1857, Anton Barbo do 1888, Rosa Barbo, rojena grofica Sternbcrg, do 1932 in Winzor Edeltranto do 1938. Leta 1942 je bila graščina delno pžgana in notranja oprema raznesena. Leta 1945 je graščina pripadla državi in kasneje krajevnemu ljudskemu odboru. V skladu s pvojno ideologijo, pristojni niso imeli nobenega posluha za kulturno dediščino in spoštovanje lastne zgodovine in so v graščino naselili “socialne probleme”. V 70-ih letih so v spodnje prostore pstavili etnološko zbirko, za katero sta gradivo zbrala nekdanji ravnatelj šole v Šentrupertu Bojan Brezovar in Leopold Kozlevčar, v prvem nadstropju pa nekatere prostore uprablja Mcdcx in v njih predstav- lja čebelarstvo v Mimski dolini z glavnima začetnikoma Petrom Pavlom Glavaijem in Aleksandrom Lunačkom. Kot zadnji iz rakovniške veje plemiške družine Barbo je tam stanoval Robert Barbo z ženo Karmen, rojeno Codelli, in dvema hčerama. Starejša je bila Robijeva nezakonska hči, druga pa rojena v zakonu z grofico. Leta 1929 so v službo kot kuharico sprejeli 18-letno dekle iz kmečke družine, ki je prav tako stanovala na Veseli Gori. Zanje je kuhala, prala in pspravljala dve leti, leta 1932, ko sta se zakonca Barbo ločila, pa je odšla z grofico v Ljubljano in ji tam pmagala v gospdinjstvu. Kuhinja je pri Barbih imela velik pomen. Barbi niso nikoli vstajali pred osmo in nekako do devetih so pozajtrkovali. Grof in grofica sta dan začela z ruskim čajem, otroci pa s knajpm in mlekom. Graščina na Veseli Gori se ni sama preskrbovala z mlekom, saj so bili v 30-ih letih graščinski hlevi že podrti. Mleko in mlečne izdelke so dobivali iz dobske graščine, drva in vino pa iz rakovniške. Samo zelenjavo in sadje jim je pridelal vrtnar, ki je z družino stanoval v pritličju v graščini, torej v prostorih, kjer je danes etnološka zbirka. Dopoldan sta Robert in Karmen Barbo peš odhajala na sprehod na Rakovnik, kjer se je Robert tudi rodil, popoldan pa je imel grof opravke v Šentrupertu in okolici. Večkrat so gostili tudi grofičine prijateljice in družinske prijatelje. Graščina stoji v kmečkem okolju in v 30-ih letih sta na Veseli Gori še bili dve gostilni, ki pa sta z nazadovanjem romanja propadli. Cerkveni prazniki so v veliki meri urejali življenje ljudi, tudi Barbov. Barbe so ob praznikih obiskovali sorodniki in skupaj so hodili na sprehode, pozimi so smučali, poleti pa so se hodili kopat v ribnik na Rakovnik ali pa so doma igrali karte. Barbo je hodil tudi na lov na divje peteline ter v gostilno v Šentrupertu. Čeprav so si grofje iskali družbo med ljudmi sorodnega stanu in je njihovo življenje potekalo bolj v graščini, je bil grof med domačimi zelo priljubljen, ker se je v njihovi družbi obnašal preprosto in naravno. MOJCA RAMŠAK priloga dolenjskega lista NAGRADA V ČRNOMELJ IN BRESTANICO Žreb je izmed reševalcev 7. nagradne križanke izbral IVANKO PEČNIK iz Črnomlja in DARINKO ČUČNIK iz Brestanice. Pečnikovi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Čučnikova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 8. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg_ 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 9. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 7. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 7. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: DRAGO, IMAM, ALOKACIJA, VIS, NANAK, NATEG, ISO, PISATELJ, JON, ČELO, NK, SKALA, KIAR, KONJ, ISTRANKA, LIČARSTVO, GRS, ENAKOPRAVNOST, PER, ŽaNR, OTTA. prgišče misli Prepričanost, pa naj je k tako neomajna, ni vselej zagotovilo resnice. J. PLETERSKI Vsaka samostojna kultura se mora iz svoje tradicije vedno znova tudi vračati v svoj izvor, se tako rekoč zmeraj znova okopati v živi vodi svojega izvora, da bi bila zares živa. I. URBANČIČ Moški so dvojk prvi zaničujejo žensko, dntgi pa niso o njej nikdar dclj in globoko razmišljali. O. IVE1NINGER Knjiga je potrebnejša kakor kruh, ne le za človeka, ampak tudi za lepoto in mir in red na svetu. M. MAHNIČ NAGRADNA KRIŽANKA KEM. SIMBOL ZA FLUOR SVETNIŠKA PODOBA TOLŠČAVL CA ZDRAVILO UNIDENTI- FIED FLYING OBJECT NADA VIDMAR NEKDANJI IT. POLITIK (PIETRO) /WTOR: IOZE UDI DESNI PRrTOK DONAVE KRAJ UMRLIH LJVNIK DOMAČE Z. IME IME DVEH MESECEV SOL SILICIJEVE lOSUNE NAZNANILO KRŠČAN- SKI TURSKI PODLOŽNI- 38 m SIMBOL ZA ŽVEPL" BRAT JVOJCEf SMUCARSK SKAKALEC (NORIŠKI) ŽILA ODVODNI- CA LISTNATO DREVO POOSEB- LJENA SMRT EGIP. STVARNIK SVETA TOLST TREBUH NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA OOGLASL TEV ORANJE RUSKA REKA (SLONOKOŠČENA C ANDY ENDRE NAJVIŠJA IGRA PRI TAROKU ETHNIKO APELEV-THEROTK METO PO UMRLI ESTONSKI ESTRADNI PEVEC (GEORGU) Jl ' (M ff- ’■! ZNAČILNA OBLIKA »m PERJE PRI REPI zanimivosti iz sveta Ubijanje, Ropanje in Posilstvo: to so trije balkanski apokaliptični jezdeci, ki danes sejejo strah in grozo po hribovitem Balkanu, po bosanskih vaseh in mestih. Kopita njihovih konj odmevajo v svetovnem časopisju, njihove sledove, prepojene s krvjo in solzami, beležijo fotografske in televizijske kamere in nam jih prinašajo še sveže vsak dan s časopisi in prek televizijskega ekrana na dom. Svetovna javnost je ogorčena, balkanski apokaliptični jezdeci pa jezdijo, jezdijo... Posilstvo, ropanje in ubijanje žal ni nič novega na svetu, saj ta zla dejanja spremljajo človeško zgodovino od pradavnin naprej. Nekdaj so imeli celo pravico v mirnem času početi te reči visoki stanovi, ne da bi jih kdo zaradi tega klical na odgovornost, v vojni pa so bili ti zločesti privilegiji dovoljeni tudi navadnemu vojaku. Za ubijanje so vojaki že tako in tako izučeni, saj je uničevanje nasprotnika v srži njihovega poklica. Zaradi tega jim ni mogoče nič očitati. Povsem drugače pa je z ubijanjem civilistov, z ropanjem in posiljevanjem. Danes je vse to označeno kot vojni zločin. Ni pa bilo vedno tako. Pobijanje nedolžnega prebivalstva, ropanje in posiljevanje je spremljajo vojsko kot njen sicer ne slavni in opevani, a skoraj da obvezni del. Homerjeve pesnitve pripovedujejo, kako so zmagovalci pobili vse živo, oropali padla mesta, ženske posilili, otroke pa odgnali v sužnost. Prav tako grozljiva so pričevanja iz Biblije, ki govore o tem, da je uničevanje nasprotnika šlo tako daleč, da so zmagovalci pobili prav vse, kar je bilo moškega spola, od otrok do starcev, od ovnov do petelinov. Tudi vpadi barbarskih ljudstev v Evropo so spremljala grozodejstva te vrste. Slovenski človek pa ima trajno zapisano *v rodovnem spominu divjanje Turčina, ki je iz Bosne prihajal pobijat, ropat in posiljevat v naše kraje. A divjanje apokaliptičnih jezdecev ni bilo samo v daljni zgodovini. Tudi zadnja vojna ima mnoge strani popisane z dejanji te vrste: najprej so grozodejstva počele vojske Osi, potem pa se jim je ponekod obilo vračalo. Po ocenah zgodovinarjev so sovjetski vojaki ob koncu vojne v Nemčiji posilili okrog 2 milijona Nemk. To ni bilo samo posilstvo iz sle, ampak maščevanje za zločine, ki jih je nemška vojska zagrešila v Sovjetski zvezi. Slavni pisatelj Aleksander Solženicin, ki je sodeloval v bojih v vzhodni Prusiji, je zapisal, da je vojska dobro vedela, da lahko dekleta, če so Nemke, nekaznovano posilijo in ubijejo. To je bilo skoraj kot nekakšno vojno odli- kovanje. A ni šlo vedno le za maščevanje. Sovjetski vojaki so posiljevali tudi ženske, ki niso nič imele s sovražnikom. V Jugoslaviji so posilili nekaj deset tisoč žensk, ko so pomagali osvobajati Vojvodino. Kako so v sovjetski vojski gledali na posilstvo v vojni, lepo ilustrirajo Stalinove besede, ki jih je v svoji knjigi Pogovori s Stalinom zapisal Milovan Djilas. Ko se je v imenu jugoslovanske oblasti pritožil nad številnimi posilstvi in ropanjem, ki so si jih privoščili sovjetski vojaki nad domačim prebivalstvom, mu je Stalin odgovoril: “Kaj ne morete razumeti, če si vojak, ki je prešel tisoče kilometrov skozi kri, ogenj in smrt, privošči malo veselja z žensko in si vzame kakšno malenkost?” Če je ravnanje sovjetskih vojakov v Nemčiji mogoče razumeti kot maščevanje, pa to ne velja za ravnanje japonske vojske v Nanjingu leta 1937. Kitajci niso zagrešili nobenih zločinov zoper japonsko prebivalstvo, in vendar so japonski vojaki posilili desettisoče žeask, številne pa po posilstvu ubili, naj je šlo za nedorasla dekletca ali za že davno ovenele starke. Prav tako ni mogoče z maščevanjem povezovati posilstva četrt milijona bengalskih žensk, ki so jih zagrešili pakistanski vojaki leta 1971. Posiljevali so tudi ameriški vojaki v Vietnamu, vendar so nekateri zaradi teh dejanj prišli pred vojno sodišče, večina pa je posiljevala nekaznovano. Profesor vojaške zgodovine na ilinoiški univerzi John A. Lynn pravi, da so v Evropi vse do prve polovice 17. stol. dopuščali posilstva. Dogajala so se pred častniki, ki so jih prezrli, saj se je smatralo posiljevanje za nekakšno vojakovo pravico, da si tako sam poplača napore bojevanja. Posilstvo je bilo celo povsem zakonito in zaukazano v nekaterih primerih. Lynn navaja, da je bilo dovoljeno posiljevati v vseh tistih zavzetih mestih, ki so nudila odpor, medtem ko naj bi v mestih, ki so se predala brez boja, vojaki ne posiljevali. Tako je bilo posilstvo del vojaške strategije in so ga uporabljali kot pritisk na mestno prebivalstvo, da bi se odpovedalo oboroženemu odporu. Podobno je s posilstvi v Bosni in Hercegovini. Sumi se, da gre za premišljeno strategijo, katere cilj je ponižati nasprotnika in prebivalstvo pregnati z njihovih domov. Vendar je po mednarodnem pravu ubijanje civilnega prebivalstva, ropanje in posiljevanje zločin in zanj je treba odgovarjati. Tudi za grozodejstva, ki sc zdaj dogajajo na Balkanu, bodo krivci obtoženi. Vsi ne, a nekatere bo roka pravice menda le dosegla. MiM zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda BI ! ■ ! Influenca oziroma gripa je nenadna infekcijska bolezen, povzročitelji pa so virusi influence. Pojavi se običajno epidemično, lanko pa tudi pandemično. Klinično gre za splošno kratkotrajno fcbrilno bolezen z relativno slabo izraženimi znaki prizadetosti dihal, pa čeprav je bolezen sama omejena na dihalne organe. Gripa je poznana že iz davnih časov, saj se je javljala v obliki epidemij v različnih delih sveta, občasno pa je imela celo širše razsežnosti (pandemije). Žarišče influence je bilo običajno v Aziji. Tri zadnje pandemije so se pojavile: 1890. leta, 1918. leta je razsajala tako imenovana španska gripa in leta 1957 azijska gripa. Najtežja je bila pandemija gripe leta 1918. Potek influence je bil zelo težak in z visoko smrtnostjo, saj je takrat umrlo 20 milijonov ljudi. stabilni in v kratkem času se pojavijo nove oblike virusa. To velja zlasti za virus influence A. Naravni rezervoar virusa gripe smo samo ljudje. V času bolezni se nahaja virus izključno na dihalnih organih in se lahko izolira iz izl&ka dihalnih sluznic. Infekcija z virusom gripe privede do tvorbe značilnih protiteles v serumu človeka. Epidemiologija gripe Influenca je razširjena po celem svetu. Najpogosteje se pojavlja v obliki več ali manj razsojenih epidemij, sicer pa le posamično. Kadar epidemije zajamejo velike dele sveta, govorimo o pandemijah. V ...vmju, UUJ JV iuiuui ■ UIIIIIU L,\J lllllljUIIUV IJUU1. Z razcvetom bakterilologiie konec prejšnjega stoletja se je pričelo intenzivno iskanje povzročitelja gripe. Opisanih je bilo več različnih bakterij kot domnevnih povzročiteljev te bolezni. Šele v času pandemije 1918. leta se pojavijo prva razmišljanja o virusni etiologiji gripe. Leta 1933 so v Angliji izolirali značilni virus iz žrela bolnika. Ta virus danes imenujemo virus influence A. Leta 1940 je bil v Združenih državah Amerike odkrit podoben virus in povzročitelj slične gripe. Imcnenuje se virus influence B. Leta 1949 so izolirali še tretji podobni virus, imenovan virus influence C. Gripo povzročajo značilni virusi, ki spadajo v skupino srednje velikih virusov. Virusi influence so občutljivi za temperaturo nad 56 stopinj Celzija, medtem ko lahko pri sobni temperaturi ostanejo živi nekaj dni. Obstajajo trije različni tipi virusa influence, imenujemo jih virus influence A, B in C. Vsi trije tipi povzročajo popolnoma enako navadno lokalizirane. Včasih so mislili, da je gripa izrazito sezonska bolezen, ki se javlja pozimi. Danes vemo, da se lahko pojavi in razširi kadarkoli, ne glede na letne čase. liuiiimi Z.1UU.HMI vnus iz zicia uoiniKa. ia Gripa se širi nenavadno hitro, tako da lahko že v kratkem v.1™ d?"« imenujemo virus influence A. Leta 1940 je bil v Združenih času zajame velika področja. Gre namreč za kapljično infekcijo, državah Amerike odkrit podoben virus m povzročitelj slične gripe. Ljudje so občutljivi za virus influence, ki je razmeroma odporen Tmpnpninp «. v,n,c n f m. ioao *- proti zunanjim mikroklimatskim pogojem, inkubacijska doba je kratka, svoje pa prispevata še sodobni promet oziroma hitro preseljevanje ljudi. Najugodnejši pogoji za siljenje gripe so v gosto naseljenih krajih in v zaprtih kolektivih, kot so internati, vojašnice oziroma povsod, kjer ljudje medsebojno kontaktirajo. Izvor infekcije gripe je vedno človek ne glede na to, ali je zdrav ali bolan. Najnevarnejši so zdravi kliconosci in bolniki, ki se gibajo in širijo infekcijo naprej. praktični križ A __________Z _J Krila, ki jih bomo nosile letos, segajo kak decimeter nad kolena ali do sredine meč. Linije so ozke, v temnih barvah, med svetlejšimi so v ospredju odtenki rjave in bele. Daljša in ožja krila obožujejo visoko segajoče razporke, na njih se velikokrat pojavljajo dolge okrasne zadrge, bodisi spredaj, zadaj ali ob strani. Veliko je tudi še vedno zelo popularnih gumbov, ki so nemalokrat efektno zlati. Z njimi se da hitro prenoviti lansko temnomodro mornarsko krilo, h kateremu oblečemo belo bluzo brez strahu, da bomo videti staromodne. Marsikatera se bo veijctno navdušila tudi za nekoč že priljubljeno krilo, krojeno na zvon in spredaj speto z gumbi. Tudi v nagubanem krilu, kiltu, ne boste videti zaprašene, saj je vedno v modi. Otroški voziček Ko kupujete otroški voziček, bodite pozorni na dobre in trdne zavore, ki ne bodo zlahka zdrsnile in ki jih ni težko premikati. Preverite, ali ima voziček varnostno zaporo, ki preprečuje, da bi sc dno po nesreči zložilo samo od sebe. Za varnost je pomembno, da ima voziček jermen, ki otroku onemogoča, da bi se zvrnil s sedeža. Priporočljiv je voziček, ki mu zvrnete sedež nazaj, da otrok lahko leže in zaspi. Če se veliko vozite z javnimi prometnimi sredstvi, kupite voziček, ki ga lahko zložite na velikost večjega dežnika. Sicer pa je ceneje, če kupite voziček z okvirom, na katerega lahko najprej pričvrstite košarico, ko pa jo otrok preraste, ga uporabljate kot športni voziček. Ocvrti sir s krompirjevo solato Za štiri osebe potrebujemo: 500 g kuhanega in olupljenega krompiija, 1 majhno čebulo, poper, sol, 2 žlici gorčice, 2 žlici nastrganega (vloženega) hrena, 3 do 4 žlice kisa, 8 žlic olja. Za zrezke: 4 debele rezine gaude, 4 žlice moke, 1 jajce, 10 žlic drobtin, olje za cvrtje. Krompir narežemo na rezine, čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Iz popra, gorčice, hrena, soli, kisa, olja in čebule zmešamo solatni preliv, s katerim zabelimo krompirjevo solato. Pripravimo zrezke: sir sc ne razleze, če ga pred cvretjem dobro ohladimo v hladilniku. Rezine oplaknemo pod mrzlo vodo, povaljamo jih v moki, stepenem jajcu in drobtinah. Ocvremo jih na vročem olju, da sc zlato zapečejo z obeh strani. Sirovi zrezki so pikantnejši, če razžvrkljamo z jajcem malo hrena ali malo sojine moke. LiT> Naredimo si svoje grede! Marsikdo bi si lahko sam doma napravil toplo gredo in si tako pridelal najrazličnejšo zgodnjo zelenjavo prej, kot pa če bi jo sejal v zunanje gredice ali tunele. Za polnjenje tople grede je najboljši konjski gnoj, ki razvije največ temperature. Tudi goveji gnoj še nekako gre, najslabši pa je svinjski, ki je od vseh najhladnejši. Gnoj mora biti svež in na gnojišču nepremetan, ker se tak težje vname. Ce je gnoj presuh, ga polijemo s toplo vodo, da se hitreje vname. Plast gnoja je lahko različno debela, najprimernejša pa je od 30 do 40 cm. Na to plast nasipljcmo 10 do 15 cm presajene zemlje, čez okvir pa položimo okna, ki so lahko zastekljena ali prekrita s folijo. Cez nekaj dni, ko se gnoj v gredi segreje, je greda pripravljena za setev. Smrt spet bolj kosi Zmanjševanje števila prometnih nesreč s smrtnim izidom v zadnjih dveh letih je vlivalo kanček optimizma, a je bil optimizem prcura-njen. Zdaj to zmanjšanje že skoraj z vso gotovostjo pripisujemo zmanjšanemu prometu ob izbruhu vojne v Sloveniji in na Balkanu, kar je imelo za posledico prekinitev tranzitnih prometnih tokov. Zadnje čase je pričel promet spet naraščati, z njim pa tudi nesreče z najtežjimi poslcdičami, ki so po statističnih pokazateljih v letošnjih prvih dveh mesecih že presegle število izpred vojne. Daje toliko nesreč, kljub temu da promet še ni dosegel tedanje ravni, strokovnjaki razlagajo z dejstvom, da so sc mnogi vozniki razvadili z vožnjo po praznih cestah, kar se jim sedaj maščuje, saj satistika kaže, da sc največ nesreč pripeti pri prehitevanju, ko nasproti nenadejano pripelje drugo vozilo. foffčfelMcPgit go gg)g)3:$|J m M rNB JU j m M §yL I / ign / i|H ROMARSKA CERKEV NA VINJEM VRHU - Sredi vinogradov se na Vinjem vrh pri Semiču dviguje razgibana silhueta nekdaj zelo obiskane romarske cerkve. Njena arhitektura iz sredii\c 18. stol. se zgleduje po znameniti romarski cerkvi v Novi Štifti pri Ribnici, istočasno pa sama predstavlja vzor za celo vrsto sosednjih domačih podružnic. Cerkev na Vinjem Vrhu odlikuje razkošen, kar v tri nadstropja oblikovan baročni oltar, eden največjih v Beli krajini in na Dolenjskem. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) Naše gospe in gospodične - V Jizionomii in tudi celem vedenju in spakovanju so naše gospe in gospodične Nemke; le dva razločka sta ostala: grdo s slovenizmi potreseno nemško govorjenje in neka simpatična ponižnost in krotkost, radi ktere so malokedaj kos zapeljivcu. Kvantajo rade med sabo še take Dolenke, ki veljajo za pametne in po pravici. Pravijo da so take čenče že nekako navada med babami od nekdaj - ali je grdo vpričo možkih te ostudnosti raznašati. Nobena poštena ne bo tega storila, če ženske med sabo je kaj druzega. Tako se tudi pametne ženske jeze in kakor da ne razumejo, da se jezi mož na babo ako izve, da je pred s kom drugim že imela otroka; češ saj je otrok nedolžen m če je prej bil, bo pred lahko delal - takega mož vzame k sebi. Zenske imajo sto izgovorov za take kurbe, ali NB le če so omožene, če pa ostanejo reve same, nima z njimi nihče nič usmiljenja. Zanikamost - Denar se često pozabi, založi, izgubi ali ne ve kje je, potem često smešno iskanje. Uradniki - Ker se tudi nizi in naj niži uradniki in celo uradnijski služabniki nosijo in žive kar se da nobel, misle da zahteva to njihov stan, vse mrgoli po mestu gospode lepo oblečene, osvetlane in oglajene. Ta potrata je vzrok strašne mizerije, lakote, dolgov, tožen etc. Toliko ugledov hočejo se ve posnemati tudi purgarji, obrtniki, kramarji: tudi oni so gospodje, gospe, gospodične, Herr von - često z lačnim trebuhom, raztrgano bajto, pobitimi okni, ali -saj v nedeljo s capami po naj novejšem sošitimi Zgodbe s panjskih koncnic Lojze Kovačič, ki ga poznamo po njegovih izvrstnih avtobiografskih romanesknih zapisovanjih, se s knjigo ZGODBE S PANJSKIH KONČNIC, ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga, predstavlja kot pisatelj v novi luči. V nji je opustil prvoosebno pripovedovanje, ki je sicer tako značilno zanj, in se izrazito usmeril k sami zgodbi. V knjigi, ki jo je urednik Aklek-sander Zorn označil kot slikanico za odrasle, je zbranih deset zgodb. A kakšne zgodbe so to! Neusmiljene, krute, presenetljive in presunljive, mračne, a hkrati presvetljene z neko žalostno lepoto, polne prvobitnih sil in arhetipov. Iz njih diha svojski svet, ki je, naj bo še tako nenavaden in pravljičen, prav ta naš svet, ki ga živimo zdaj in tukaj, čeprav po njem še hodita angel in zlodej, se ljubita fant in mrtvo dekle, se v sovraštvu uničuje dvoglavi Mladenič, gine v ustvarjalni nemoči pisatelj, ki iz ljubosumja ubije svojo ljubljeno muho, uživa nerodni silak ljubezen in vdanost krave, prhni v^ zadušljivem objemu ljubezni svoje matere skrivni ljubimec papirnatih žensk. To je svet kot ogromna ladja v eni od zgodb, ki v silnem hrupu puha črn smrdeč dim in pelje, v katero smer, nihče ne ve; ljudje na njej ne znajo preprosto živeti, ampak so neizprosno zaskrbljeni za obstoj in smisel življenja. Opozoriti velja na podrobnost, ki bo zanimala predvsem bralce z dolenjskega konca; avtor v zgodbah pogosto omenja krajevna imena iz okolice Novega mesta, kar zgodbe kljub pravljičnosti še dodatno sidra v ta naš svet. Knjiga je natisnjena v formatu velikih slikanic. Besedilo namreč spremlja dvanajst celostranskih ilustracij, s katerimi je slikarka Irena Majcen ustvarila zanimivo likovno interpretacijo Kovačičevega teksta. Likovno videnje je zgradila na risbi s črno oljno barvo, belo tempero in okro. MILAN MARKELJ Planinski pozdrav Planinec, alpinist in umetnostni zgodovinar Matjaž Deržaj že dlje časa zbira stare slovenske planinske razglednice. Zamisel, da bi te delčke naše planinske zgodovine povezal v celoto s spremljajočim besedilom je porodila knjigo PLANINSKI POZDRAV, ki je prejšnji teden izšla v zbirki lz roda v rod pri Založbi Mladika. Knjiga je prišla med bralce v času, ko ljubitelji gora slavijo 100. obletnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva. 27. februar 1893 je namreč ustanovitveni dan te oi-ganizacije, ki pomeni prvi mejnik na zelo uspešni poti organiziranega planinstva pri nas in pomemben dejavnik krepitve slovenske narodne zavesti. Knjiga prinaša barvne in čmo-belc reprodukcije nad 140 razglednic, planinskih žigov in več drugih zanimivih tiskov iz obdobja od druge polovice 19. stol do začetka prve svetovne vojne. To gradivo zgovorno priča o rasti planinstva in posebej nastajanju planinskih postojank na naših tleh. Slikovno gradivo spremlja besedilo, ki podaja zgodovino planinstva na Slovenskem, vendar ne s pusto faktografijo, marveč z živahno, poljudno zapisano pripovedjo, ki je zabeljena s številnimi podrobnostmi in anekdotami. Tako na prijeten način izrisuje takratni čas, razmere in ljudi ter vzroke za razmah planinstva pri Slovencih. Začetek slovenskega planinstva se je po naključju ujel z razmahom nove svetovne mode - pisanja in pošiljanja razglednic ter z razmahom turizma. Zlati vek razglednic se je začel 1897 in je trajal do začetka prve svetovne vojne, omogočil pa je, da slovensko planinstvo zanimivo dokumentirano, saj je “na vsaki razglednici, napisani, žigosani in odposlani, ujet delček naše planinske zgodovine, spomin na nekaj, na kar smo kot narod lahko ponosni,” je zapisal avtor. MILAN MARKELJ telegrami - Pri založbi Wicser je izšlo najnovejše delo letošnjega Prešernovega nagrajenca Draga Jančarja POSMEHLJIVO POŽELENJE. - Grosupeljska založba Mondena je izdala roman Milana Kleča LJUBEZEN NA PRVI POGLED in Aarona Kronskega DIVJANJE ter pesniški prvenec Vladimirja Vodopivca MOJ GRMIČEK. - Celovška Mohorjeva je izdala štiri knjižice iz zbirke tako imenovanih stvarnih knjig: Wolfa NACIONALIZEM, H. VVilfinga EKOLOGIJO, L Mazakarini-ja knjižico o Mozartu in D. Lindnerja PRAZNOVERJE. - Prof. psihologije Vid Pečjak je izdal priročnik PRIPRAVLJANJE NA IZPIT, ki bo prišel prav tako učencem kot učiteljem. - Izšlo je znanstveno delo Bojana Balkovca PRVA SLOVENSKA VLADA, ki govori o vladi iz leta 1918, ne o dosedaj “prvi” vladi iz 1945. - Ob stoletnici SPD je pri Mihelaču izšla antologija ČLOVEK, GORA, POEZIJA. Odslej tudi v NOVEM MESTU ! n market T market . ČISTILA, PRASKI, LEPILA, BARVE, o IN KOZMETIKA O o ° O EMBALAŽO PRINESETE VI, NAPOLNIMO JO MI, VARČUJEMO VSI ! INAL - detergent za posodo, 112,60 SIT /1 CIKLAM - mehčalec za perilo, 68,90 SIT /1 O TEOL, T - market, Ljubljanska 27, Novo mesto te!.: 068 / 22 - 337 (int.16) ^SPEKTER TRGOVINA BARVE - LAKI STEPAN M. KOZINE 2, Črnomelj tel. (068) 53-120, 52-407 PONUDBA MESECA: PREMAZI ZA LES: lak za parket gar. 20 m 2.565,00 belton 0,9 I 510,50 belton 4 I 1.880,40 beltop 0,9 I 709,30 beltop 4 I 2.761,30 lazurol 0,8 I 297,00 lesoMI 483,10 nitro lak sij. — mat 570,00 ZIDNI PREMAZI: hidrocol 23 kg 1.676,10 hidrocol 30 kg 2.217,60 domal 28 kg 2.186,30 jupol 25 kg 1.980,00 AVTOLAKI: 2K in SINTETIČNI Cz, Vw, Lada, Re..že od 1.240,30 ves ostali avtoličarski in pleskarski mat. nitro redčilo 185,00 dvokomponentni kit 612,00 PREMAZI ZA KOVINE, LES V 600 NIANSAH barve za okolje prijaznih sestavin V VSE TO IN ŠE 1500 ARTIKLOV PO UGODNIH CENAH. V VSEH CENAH JE ZARAČUNAN DAVEK. Kmečka zadruga Kostanjevica, z.o.o. Krška cesta 2 a p. Kostanjevica razpisuje delovno mesto vodje komercialnih del pogoji: — višja ali visoka šola komercialne ali ekonomske smeri — 4 leta delovnih izkušenj Prijave z dokazili pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Naloga ima dva dela: v prvem obravnava zgodovino novomeških uličnih imen, drugi del pa je dolgoročni koncept poimenovanj, ki vsebuje tudi kriterije in predloge za preimenovanja in poimenovanja. Sodelavci pri izdelavi te naloge med drugim ugotavljajo, da je bilo tudi pred drugo svetovno vojno pri poimenovanjih novomeških ulic in trgov zgodovinsko izročilo premalo upoštevano, poleg tega pa so takrat ulice poimenovali tudi po še živečih ljudeh, po Režku, Seidlu, kraljeviču in kralju Petru. Nova ulična imena naj bi bila poslej čim bolj nevtralna ter sprejemljiva za čim širši krog ljudi. Izkušnje namreč kažejo, da se tako imenovana politična oziroma ideološka imena vedno prva znajdejo na rešetu in so najprej opuščena. Proti novemu nasilju Del imen, ki so vezana na dogodke v drugi svetovni vojni, je po mnenju izdelovalcev naloge vsekakor treba ohraniti ali dodati celo kakšno novo. Ce bi namreč črtali kar vse po vrsti, kakor so poskušali v nekaterih slovenskih krajih, bi bilo to novo nasilje nad narodovo zgodovino in istovetnostjo. Nekaj teh novejših poimenovanj pa bi po mnenju izdelovalcev naloge kazalo opustiti, in to ne le zaradi kriterijev, ki so si jih postavili, ampak tudi zato, ker nekateri ljudje, po katerih se imenujejo ulice v Novem mestu, za mesto nimajo nobenih zaslug in tudi niso od tod doma, medtem ko številni zaslužni Novomeščani nimajo svoje ulice. Celoten koncept je nastal ob upoštevanju urbanističnih zasnov Novega mesta. Ime naj bi dobile tudi še nezgrajene obvoznice in povezovalne ceste, seznam “ reze r\'tri h ” uIičnih imen pa naj bi služil urbanistom, ko bodo načrtovali širjenje mestnih sosesk. Imena naj bi bila tako pri roki še pred pričetkom gradnje, da se ne bi več dogajalo to, kar se je, da je bila soseka namreč že zgrajena, ulice pa še niso imele imen. Po kriterijih, po katerih so izdelovalci naloge pripravili predlog nove ureditve Novega mesta, naj bi kar se le da ohranili uveljavljena in med ljudmi priljubljena ulična celoti, na primer kulturni in prosvetni delavci, znanstveni- imena. Tako naj bi nekaterim ulicam tudi vrnili prejšnja, ki, umetniki itd. Zgodovinsko starejša imena po teh kriterijih odvzeta imena, vendar le tedaj, če je staro ime med ljudmi sodijo predvsem v starejši del mesta, mlajša pa v novejše danes še živo. Kot rečeno, naj bi bi se izogibali poimeno- dele. Ohranijo naj se imena nekdanjih vaških naselij. Ulica ....................."ičnih................... ‘ kraj najo posamična in stvarna imena prednost pred skupinskimi in splošnimi. Med posamičnimi imeni naj imajo prednost pomembni Novomeščani in ljudje, katerih delo je pomembno za napredek Novega mesta oziroma slovenskega naroda v dele. Ohranijo naj se imena nekdanjih vaških naselij. Ulu naj obsega najmanj 10 hišnih številk, ta kriterij pa naj ne bi strogo veljal za stari del mesta. Imena sosesk naj bodo izpeljana iz uveljavljenih ledinskih imen ali imen nekdanjih naselij. Soseske naj bi štele najmanj 1000 prebivalcev. Mestne vpadnice naj bi se imenovale po večjih slovenskih krajih ali pokrajinah, proti katerim vodijo. Mostovi naj dobijo imena po soseskah, v katere držijo, mestni parki Novomeški Glavni trg na prelomu stoletja 1 4 priloga dolenjskega lista pa po uveljavljenih ledinskih imenih. Vpadnice, povezovalne ceste in obvoznice naj imajo pristavek cesta, ulice pa pristavek ulica. Vsi pristavki: cesta, ulica, trg, most, park naj ne bodo prva beseda v imenu. Imena naj bodo kratka, jasna, domača, posamična in konkretna. In še zadnji kriterij, ki so si ga zadali pri izdelavi predloga nove ureditve, pravi, da stavbe pripadajo ulici oziroma cesti, s katere imajo vhod. Po teh merilih je projektna skupina pripravila predlog nove ulične ureditve Novega mesta s predlogom za poimenovanja in preimenovanja ulic, cest, trgov, mostov m parkov. Na podlagi vsega tega in po treh javnih obravnavah je novomeška Geodetska uprava izdelala osnutek odloka o ulicah v Novem mestu, ki so ga sprejeli na seji vseh zborov občinske skupščine v četrtek, 18. februarja. Osnutek bo v javni razpravi do začetka aprila. Prihodnjič nov podlistek! Tone Knez: ARHEOLOŠKO BOGASTVO NOVEGA MESTA Konec nogometnega odmora V soboto se pričenja spomladanski del prvoligaškega prvenstva — Studio D v nedeljo v Ljub-__________Ijani proti Slovanu Mavrici_________ NOVO MESTO — S tekmo med AM Cozmos Ljubljana in Potrošnikom se v soboto pričenja spomladanski del prvoligaškega nogometnega prvenstva, ki ga tudi ljubitelji nogometa na Dolenjskem že nestrpno pričakujejo. Povejmo za osvežitev spomina, daje ekipa Studia D jesen končala z 21 točkami na šestem mestu, do drugouvrščene Ljubljane jo ločita vsega dve točki, do Maribora, kije tretji, le ena, za jesen-. skimi prvaki, SCT Olimpijo, pa zaostajajo 4 točke. Nemara še pomembnejše od tega pa je, da so se Novomeščani uvrstili med osem najboljših ekip na pokalnem tekmovanju in da Studio D že koncem tega meseca čaka četrfinalna preizkušnja v Ajdovščini proti drugoligaš-ki ekipi Primorja. In kakšne so spomladanske ambicije novomeškega prvoligaša? Moštvo je ostalo nespremenjeno, na trenerski klopi bo še naprej sedel Nedeljko Gugolj, največja okrepitev Novomeščanov pa je zagotovo Primož Glihg, ki seje po nekajmesečnem igranju na Japonskem vpil v zeleni dres. Zal, zamujajo papirji za Prištinca Kolarija, ki bo v najboljšem primeru trenerju na razpolago šele v finišu prvenstva. Nobena skrivnost ni, da stavno Novomeščani največ na pokalno tekmovanje, vstop v nogometno Evropo namreč še naprej ostaja njihov poglavitni cilj. Težko je po številnih odigranih pripravljalnih tekmah presoditi, kakšna je vrednost novomeške ekipe, ce je soditi zgolj po rezultatih, ni razlogov za pretiran optimizem. Toda prijateljske tekme so eno, prvenstvene pa drugo, to so Novomeščani na lastni koži občutili lani pred pričetkom prvoligaških obračunov. Trener Gugolj tako niti po nedeljski generalki v Kočevju, kjer je drugoligaš Avtobum, čeprav brez Komočarja in Merdanoviča, nadigral radijce in zmagal z 2:0, ni bil pretirano slabe volje. Skrbi ga predvsem nekaj drugega: poškodba V. Primca in muhavost Glihe, ki ga v nedeljo ni bilo v zelenem dresu. Upajmo, da bo vsaj s slednjim vse v redu in da bo v nedeljskem srečanju v Ljubljani iroti Slovanu Mavrici znova oblekel dres s št iločilz Prelog ivič-;ga kol: uk, Na iptpija, Belvpdur—Izola; ISS Železničar proti Slovanu Mavrici znova oblekel dres s Številko 9. Najverjetneje se bo trener Nedeljko Gugolj odločil za naslednjo enajsterico: Mohor, Pavlin, Kobe (Zamida), Kosič, Prelogar, Milanovič, Juršič, Rozman, Gliha (Kostrevc), Oblak, Bracovič. Pari prvega spomladanskega kola: Slovan Mavrica—Studio D, AM Cozmos Ljubljana—Potrošnik, Nafta—Maribor Branik, Koper—Gorica, Rudar (V)—SCT Olipipija, Mura—Kompas Holidays -SCT Olij klar Zagorje Mura—Kompas Holidays, Ste-Publikum in Elektroelement -Živila Naklo. Prva Dolenjka preko šest metrov Novomeška skakalka Nataša Podkrižnik se je zapisala v zgodovino dolenjske at-_______letike — V tretji seriji tekmovanja skočila točno 600 cm Na državnem atletskem prvenstvu v dvorani so atleti AK Novo mesto v vseh kategorijah osvojili sedem medalj: 1 zlato, 2 srebrni in 4 bronaste. Z zimskega DP metalcev, kije bilo teden dni prej v Kopru, so prinesli 1 zlato, 1 srebrno in I bronasto. Deset medalj z DP pomeni, da novomeška atletika živi in dobro dela. Razveseljivo je, da ima spet tudi mlade atlete in atletinje, ki dosegajo rekorde. Najbolj moramo pohvaliti študentko prvega letnika fakultete za šport Natašo Podkrižnik, ki je zimsko tekmovalno lakoto potolažila z zares velikim zalogajem, ki ji je prinesel srebrno medaljo na prvenstvu Slovenije. Skoki preko 6 m so v Sloveniji redki in zdaj je med izbrankami tudi ona. Sicer pa je bila njena serija takšna: 578, 584, 600, 590 in 586 cm. Mlajša mladinka Darja Tratar, sicer državna pionirska rekorderka v teku na 80 m in v šesteroboju in štirikratna lanska dr- • Imenitno sta se na državnem dvoranskem prvenstvu izkazala tudi To-pličana Gordana Djurič in Boštjan Simunič v dresu IBL Olimpije. Oba sta osvojila zlati medalji, Gordana je z 12,54 m izenačila svoj državni rekord, medtem ko je Boštjan zmagal s troskokom 14,49 metra. Imenitno se je v članskem troskoku odrezala tudi mlada Andreja Blatnik, ki je srebrno odličje osvojila s skokom 11,38 m. žavna prvakinja, je tudi na dvoranskem prvenstvu osvojila zlato medaljo. Zmagala je v teku na 60 m z ovirami z dolenjskim rekordom 8,97 s. V tem teku je bila Irena Auersperger s časom 10,00 s peta. Pri mlajših mladincih je Gregor Dragan v teku na 60 m s časom 7,47 s osvojil srebrno medaljo. Z atletiko se ukvarja šele leto in pol in je s svojim dosežkom pokazal veli- Pionirjevci srečno v končnico Redni del prvoligaškega odbojkarskega prvenstva je končan — Včeraj prva tekma končnice proti Viledi — Kočevkam nehvaležno četrto mesto_ Redni del odbojkarskih prvoligaških obračunov je končan, pred najboljšimi ekipami je sedaj končnica, ki bo dala odgovor, kdo bo drugi državni prvak Slovenije. Med moškimi so si mesto v boju na naslov ob mariborski Viledi priigrali Salonit, Kamnik Novi Graniti in Pionir, med ženskami pa ob Palomi še Abes Trade, HIT Casino in Cimos. Odbojkarji Pionirja so zadnje prvenstveno srečanje odigrali v Novi Gorici in po pričakovanju izgubili s Salonitom z 0:3. Z nekaj več sreče pa bi lahko iztržili ugodnejši izid, saj so v prvem setu vodili že z 11:7 in nato ubranili kar šest zaključnih žog gostiteljev, niz pa potem na razliko izgubili. Dobro jim je kazalo tudi v drugem setu, saj so vodili že z 8:0, potem pa je stvari vzel v roke najboljši igralec Salonita Aleks Berdon in novomeški voz je pričel drseti navzdol. Pionir se je tako ob srečnem spletu okoliščin vendarle uvrstil na končno tretje mesto, ki še prinaša igranje v končnici za naslov državnega prvaka, če-trtouvrščeni Olimpiji sta do tega mesta zmanjkala vsega dva osvojena niza. Drugo je seveda vprašanje, kakšne so možnosti Novomeščanov v boju najboljših štirih slovenskih ekip. Mariborska Vileda je nedvomno kvalitetnejša in boljša ekipa, tako da Novomeščani nimajo veliko upa v pre- senečenje. Bolj ali manj na dlani je po vsem tem, da bosta zmagovalca prvega kroga končnice Vileda in Salonit, ki se bosta potem pomerila za naslov državnega prvaka, Novomeščane pa najverjetneje čaka borba za tretje mesto proti ekipi Kamnika Novi Graniti. T o, kar je doletelo Olimpijo v moški, je doletelo odbojkarice Lika Tilie v ženski konkurenci. Konec ligaških obračunov jim je prinesel nehvaležno četrto mesto in sedaj jimjelahkošekakožalza izgubljeno tekmo proti Gornjemu Gradu; ti točki bi jim namreč prinesli igranje v končnici prvenstva, ki bo odločila o naslovu državnega prvaka. Da so Kočevke v dobri formi, so potrdile tudi v zadnjem kolu, ko so kar s 3:0 zmagale na Bledu in se prebile pod vrh lestvice. Podbočje v boju za obstanek V soboto seje končalo prvoligaško košarkarsko prvenstvo, pred ekipami so sedaj zaključni obračuni v končnicah: najboljši se bodo potegovali za naslov ali vstop v zeleno skupino, najslabši za obstanek bodisi v zeleni, bodisi v rdeči skupini. Med slednje, žal, sodijo tudi Podbočjani. Namesto da bi se potegovali za vstop v zeleno skupino 1. SKL, čaka košarkarje Podbočja sedaj igranje v play outu za obstanek v rdeči, slabši skupini prvoligašev. Podbočjani so si v zadnjem ligaškem Rog, klub novih Križajev Mladi smučarji SD Rog sodijo v državni vrh — V vrhu tudi po organiziranosti NOVO MESTO — Navzlic naravnim danostim Dolenjska doslej ni slovela kot smučarska pokrajina, zadnji rezultati naraščajnikov SD Rog pa kažejo, da dobiva slovenska smučanja v Novem mestu center, ki že danes po organiziranosti in uspešnosti sodi v državni vrh. Tako rekoč prek noči so Novomeščani zasloveli kot imenitni organizatoiji tudi najzahtevnejših mednarodnih tekem in kot klub, v katerem rastejo novi Križaji, Streli, Petroviči, Koširji. Minulo nedeljoje bila na Arehu veleslalomska tekma cicibanov za točke državnega prvenstva. Med dekleti je Jana Jazbinšek zasedla 11. mesto, medtem ko je pri fantih priložnost za imenitno uvrstitev zapravil Sašo Šonc, ki sicer sodi v cicibanski vrh; po veliki napaki se je med 75 tekmovalci uvrstil na 44. mesto, Tomaž Kastelic je bil 35., Žiga Golob pa 28. Dan poprej, v soboto, je bila na Rahtelu veleslalomska tekma cicibank in cicibanov centralne regije. Od novomeškega zastopstva se je med dekleti najbolje odrezala Jana Jazbinšek, kije bila deveta, medtem ko je pri fantih Sašo Šonc zasedel osmo, Tomaž Kastelic deveto, Andrej Plaznik osemnajsto in Marko Verbič triintrideseto mesto med prek 50 tekmovalci, medtem ko je Žiga Golob ostal brez uvrstitve. Še v 21. februar sega državna slalomska tekma starejših dečkov in deklic za pokal Gorenjke, kjer je v deški konkurenci Luka Vodopivec zasedel 35. mesto, 6 stotink za njim pa je bil drugi Novomeščan Borut Koprivnik. Istega dne je bila na podkorenskem poligonu v Kranjski Gori tekma za pokal Maximarkcta za tekmovalce letnika 1983 in mlajše. Med udeleženci je bilo 14-člansko zastopstvo SD Rog, kjer je v absolutni konku- renci zmagal Tadej Pucelj, Urban Kupec je bil drugi, nemara največji novomeški up, 7-letni Mare Kušer pa sedmi, Mare je bil v svoji kategoriji letnikov 1985 prepričljivo prvi, med dekleti pa je Barbara Vesel zasedla tretje mesto. Na isti progi je bila 14. februarja tekma za Zmajčkov pokal, kjer je bilo med 240 udeleženci tudi 14 novomeških smučarjev. V kategoriji letnika 1985 je slavil Mare Kušer, med letnikoma 1983 in 1984 pa je bil Tadej Pucelj tretji, Urban Kupec pa peti. Na pokalu centralne regije v slalomu za mlajše dečke in deklice 8. februarja na Rahtelu je bila Andreja Kopač četrta, pri fantih pa sta Nace Kušer in Jani Pleško odstopila. V sta- • Minulo soboto in nedeljo, 27. in 28. februarja, je bil SD Rog organizator dveh mednarodnih veleslalomov FIS, na katerih se je pomerilo prek sto tekmovalcev iz desetih držav, med njimi tudi popolno slovensko zastopstvo. Obe preizkušnji je dobil Jure Košir; v soboto je zmagal nad Grilcem, Kuncem in Fincem Leskinenom, v nedeljo pa nad Kuncem, Jovanom in Pavlovčičem (vsi Slovenija). rejši kategoriji je bil Borut Koprivnik osmi, kazalo pa je še veliko bolje, saj je bil po prvem teku Marjan Šonc sedmi, a je v drugem odstopil. Dan poprej, 7. februarja, je bila prav tako na Rahtelu veleslalomska tekma cicibanov in cicibank za pokal centralne regije. Med fanti je bil Sašo Šonc sedmi, Žiga Golob osmi. Tomaž Kastelic deveti, Andrej Plaznik 26.. Peter Kopač 31. in Marko Verbič 32. kolu privoščili že četrti zaporedni poraz, v domači dvorani OŠ Podbočje je bila od njih boljša mlada ekipa Smelta Olimpije. Ob tem naj dodamo, da so Podbočjani med tednom zamenjali trenerja, toda tudi ta poteza jim ni prinesla uspeha. Ljubljančani so bili vseskozi v prednosti in zasluženo zmagali, čeprav so imeli gostitelji veliko pripomb na sojenje konjiško—mariborske dvojice Potočnik—Pukl. Ekipa Podbočja bo z igranjem v play outu pričela 13. marca. Veliko bolje kaže ekipi Novega mesta 92, ki se poteguje za vstop v II. državno ligo. Resda so Novomeščani zadnjo tekmo play offa doma proti Odeji izgubili, vendar so ostali prvaki svoje skupine in se bodo že v soboto pomerili z zmagovalcem vzhodne skupine, ekipo KK Converti iz Brežic, za neposredno uvrstitev v II. DKL. Prva tekma bo v Novem mestu, povratna pa v Brežicah. Za poraženca pa vse še ne bo izgubljeno, napredovanje si bo lahko zagotovil v igranju tekme z najslabšo ekipo letošnjega drugoligaškega prvenstva. ROGOVCI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU MARIBOR - Luka Golob in Rok Kocjan, sicer še mladinca SD Rog, sta se med 16. in 20. februarjem udeležila letošnjega 2. državnega prvenstva v alpskem smučanju na mariborskem Pohorju. Oba sta se preizkusila v članski konkurenci in krst dobro prestala; v slalomu je bil Golob 32., v supervelesalomu pa 72., medtem ko je Kocjan v obeh disciplinah odstopil. Med smukači je Golob dosegel 57. čas, Kocjan pa 68., medtem ko je v veleslalomu Golob zasedeč 47., Kocjan na 48. mesto. KARATEISTOM DVE ZLATI ODLIČJI NOVO MESTO - Minulo nedeljo, 28. februarja, je bilo v Mariboru prvo državno prvenstvo v semmi contactu, na katerem se je devetčlanska novomeška ekipa navzlic bolezni nekaterih tekmovalcev dobro odrezala. Med mladinkami je zmagala Dejana Dejanovič, med člani v kategoriji do 89 kg pa Iztok Plevnik, ki je sicer branil barve obrambnega ministrstva. Srebrno odličje je pripadlo Alešu Suhorcpcu, dobro pa so se odrezali še ostali: Balabatr, Jakša, Djeladini, Cajner in Marenč, ki je bil četrti. Dodajmo ob tem, da je bilo prejšnji teden v Novem mestu ekipno Šolsko tekmovanje v karateju, zmagala je OŠ Grm, 2. je bil Center, 3. Šmihel, 4. Šmarjeta, 5. Bršljin in 6. Stopiče. ko nadarjenost, ki je za uspehe v Sprintu vedno prvi pogoj. Pri st. mladinkah je Irena Matekovič v skoku v daljino z rezultatom 525 cm osvojila bronasto medaljo. Darja Tratarje po naslovu mladinske prvakinje na ovirah tokrat nastopila samo v Sprintu na 60 m, in sicer pri članicah. V kvalifikacijah in v finalu je dosegla absolutna dolenjska rekorda, prvič s 7,97 s, drugič pa s 7,93 s. S tem rezultatom je bila tretja. Bronasto medaljo je v teku na 60 m z ovirami pri članih osvojil Matjaž. Zupančič. Njegov čas 8,34 s je za šest stotink slabši od dolenjskega rekorda, ki ga je do- Gregor Povhe si je priplaval kar pet medalj Imenitni dosežki krškega zastopstva na zimskem plavalnem prvenstvu LJUBU AN A — Minuli vikend je bilo v Ljubljani drugo državno zimsko plavalno prvenstvo za kadete in mladince v 25-metrskih bazenih. V konkurenci prek 200 plavalk in plavalcev iz štirinajstih klubov so se imenitno odrezali tudi predstavniki PK Celulozar iz Krškega pod vodstvom prof. Antona Bizjaka. Deset plavalk in plavalcev si je priplavalo prav toliko odličij, od tega 3 zlate, 4 srebrne in 3 bronaste. Med kadeti je bil na 50 m prosto Gregor Povhe drugi, Mitja Kerin osmi, pri mladinkah je v tej disciplini Maja Kraševec zasedla peto, Anamarija Repec pa sedmo mesto. Na 400 m prosto je med kadeti Povhe zasedel tretje mesto, Damjan Herakovič je bil šesti, medtem ko je med mladinkami Maja Kraševec zmagala, Anamarija Repec pa bila četrta. Na 100 m hrbtno je med mladinkami Barbara Bizjak zasedla peto mesto, medtem ko je štafeto, mladink 4-krat 200 metrov dobila vrsta Celulozarja v postavi Repec, Dreo, Bizjak in Kraševec. V tekmi kadetov na 200 m prosto je bil Povhe drugi, Herakovič šesti in Kerin sedmi, medtem ko je to disciplino med mladinkami dobila Maja Kraševec, Anamarija Repec pa je bila sedma. Na 100 m delfin je bila med kadetinjami Tina Cerle sedma, na 100 m delfin si je med kadeti Povhe priplaval novo medaljo, tokrat bronasto, na 200 m hrbtno je bila med mladinkami Anamarija Repec četrta. Maja Kraševec pa je med mladinkami na 100 m delfin zasedla sedmo mesto. Tekmo kadetov na 400 m mešano je Herakovič končal na četrtem mestu, medtem ko je bila štafeta mladink 4-krat 100 metrov v postavi Repec, Dreo, Bizjak in Kraševec druga. Med mladinkami je bila na 800 m prosto Dreova pela, Bizjakova pa osma, med kadeti je bil na 1.500 m Povhe drugi, Herakovič pa četrti, na 100 m prosto je bila mladinka Maja Kraševec druga, Rep-čeva pa osma, na 100 m prosto je bil med kadeti Povhe četrti in Kerin osmi, na 200 m delfin pa je med kadetinjami Cerletova zasedla četrto in Katja Rostohar sedmo mesto. Zadnjo medaljo Krčanom je priplavala štafeta mladink 4-krat 100 m mešano v postavi Bizjak, Repec, Kraševec, Dreo, dekleta so zasedla tretje mesto. Tako imenitna bera krških plavalk in plavalcev je vsekakor dobra napoved pred odprtim državnim prvenstvom, ki bo ta vikend v celjskem bazenu Golovec. Jutri finale 17. košarkarske lige v Artičah Rekreacija in tekmovanje ARTIČE — Jutri ob 20. uri bo padla dokončna odločitev o letošnjem zmagovalcu rekreacijske lige v košarki, ki že sedemnajstič zapored poteka v dvorani ar-tiškega prosvetnega doma. V finalni tekmi sc bosta pomerili ekipi Samorastniki in Cviček, ki tudi sicer vodita po sedmih kolih lige. V ligi že vse od novembra sodeluje 8 ekip iz domače in okoliških krajevnih skupnosti. Liga je v prvi vrsti tradicionalna oblika zimske rekreacije, v katero je letos ob petkih sodelovalo okrog 75 igralcev v starosti od 16 do 40 let. Najboljši strelec med njimi je tudi letos domačin Jože Petan. V najuspešnejšem letu so ligo morali izvesti celo v dveh skupinah, saj se je tekmovanj poleg domačih udeležila še vrsta košarkarjev z Bizeljskega, iz. Zdol, Šentlcnarta, Pi-šec, Sromelj, Krškega in Brežic. T udi letošnjo ligo organizira domače telovadno društvo Partizan in v njegovem imenu Maijan Zorko. Društvo poleg tega v zimskih mesecih ob torkih in četrtkih organizira še rekreacijo za krajane. Njegova ekipa trenutno vodi v občinski rekreacijski ligi v malem nogometu, ki se bo s spomladanskim delom nadaljevala spet aprila. V društvu se tudi pohvalijo, da je njihov nogometaš Igor Vrstovšek najboljši strelec v tej ligi. B. D.-G. segel pred tednom dni. Rihard Resnik je bil s 420 cm tretji v skoku s palico. Tomaž Božič je bil v sprintu na 60 m peti z enakim časom (7,15 s) kot pred njim uvrščeni Novak (IBL Ol). Božič je pred 14 dnevi dosegel tudi dolenjski dvoranski rekord v tej disciplini s 7,13 s. Brežičanka Vladka Lopatič je v teku na 60 m z ovirami s časom 8,83 pri članicah osvojila 2. mesto. Katja Tomažin pa je bila 4. v teku članic na 60 m (8,00 s). TESEN PORAZ VUČKOVIČA VOJNIK - Minuli vikend je bil v Vojniku 4. državni turnir v squashu “Open Celje”, na katerem so igralci novomeškega Hrasta zabeležili lep uspeh: kar šest se jih je uvrstilo med najboljših šestnajst. Najboljši je bil Vučkovič, ki je klonil šele v finalu pred državnim prvakom Janežičem (Fit Top), potem ko je vodil že z 2:0. Vučkovič je bil tako znova drugi, S. Turk je bil osmi, Gutman deveti, M. Turk deseti, J. Turk petnajsti in Kupec šestnajsti. Že v četrtek pa je bila v Velenju odigrana tekma 6. kola državne squash lige, v kateri je Hrast premagal gostitelje s 4:1. OŠ STARI TRG DRŽAVNI PRVAK ČRNOMEU - OŠ in ŠK Stari trg ob Kolpi sta pripravila minuli vikend v črnomaljskem hotelu Lahinja moštveno državno prvenstvo za dekleta slovenskih osnovnih šol. Nastopilo je deset regijskih prvakov, po ogorčenem boju pa je zmaga že tretjič zapored pripadla vrsti Starega trga, za katero so igrale: Mihelič, Kapš, Vukelič, Butala in Špehar. Pokrovitelja tekmovanja sta bila metliški Komet in novomeška Tilia. Na podobnem fantovskem turnirju pred dnevi je zmagala ekipa Dragomerja nad Ptujem in Krškim. Starotržani so nastopili izven konkurence, saj jim je gripa za polovico zmanjšala ekipo, tako da so jo dopolnili z dekleti. Ne oziraje se na to, so zbrali več točk, kot tretjeuvrščena ekipa. S KI (,l J \Sk111 S IT.Z • Na kegljišču hotela Sremič v Krškem je bil v soboto dvojni spored. V 7. kolu medregijske ženske lige sc je dvoboj vodečih ekip Krškega in mariborskega Invalida končal s 4:4, v drugi tekmi pa je trebanjski Mercator ugnal bistriški Impol s 6:2. Janžekovičeva na pragu podviga na dvoranskem DP Tesen poraz z Vuka-sovicevo 5:7, 5:7 NOVO MESTO — Novomeški tenis je naposled stopil iz anonimnosti. Za to je v zaključnih bojih letošnjega dvoranskega državnega prvenstva za mladinke do 18 let najprej poskrbela Nina Janžekovič. Trdo in strokovno delo med zimo seje še kako obrestovalo, Janžekovičeva je z velikimi koraki stopila k vrhu slovenskega ženskega tenisa. To dokazuje njen rezultat v osmini finala državnega prvenstva, kjer je šele po ogorčenem boju s 5:7 in 5:7 izgubila proti Mariborčanki Tini Vukasovič, svoj-čas naobetavnejši slovenski teniški igralki, ki ima za seboj že nekaj uspeš-1 nih mednarodnih nastopov. Vesela vest pa je v soboto prišla tu-;di iz BIT centra, kjer je potekal III. i Kompasov Grand Prix turnir pionir-(jev in pionirk. odbojka L DRŽAVNA LIGA, moški, 18., zadnje KOLO: SALONIT—PIONIR 3:0(14, 11,6) PIONIR: Hruleč, Dolyja, Urnaut, Petkovič, Černač, Smrke, Kaliberda, Goleš, Travižan, Babnik, Mestnik. KONČNA LESTVICA: L Salonit 36, 2. Kamnik Novi Graniti 26, 3. Pionir 26, 4. Olimpija 26, 5. Fužinar 20 itd. Para končnice prvenstva: Vileda— Pionir (včeraj), Salonit—Kamnik Novi Graniti (sobota). 1. DRŽAVNA LIGA, ženske, 18., zadnje KOLO: AVTOHIT BLED— LIK TILIA 0:3 (-9, -9, -8) LIK TILIA: Turk, Vidmar, Klun, Briški, Hočevar, Drobnič, Akrap, Kotnik. KONČNA LESTVICA: L Abes Trade 34,2. HIT Casino 26,3. Cimos 24,4. LIK Tilia 22,5. Krim 22,6. Av-tohit Bled 20 itd. Para končnice: Paloma Branik—Cimos, Abes Trade—HIT Casino. II. DOL, moški, 15. KOLO: Ml-KRO ČRNUČE—PIONIR 113:0 (2, 3,6) LESTVICA: L Ljutomer 28, 2. Topolšica 22... 11. Pionir II6, 12. Celje 2. V naslednjem kolu igrajo Novomeščani doma s Salonitom II. II. DOL, ženske, 15. KOLO: PREVALJE-PIONIR 0:3 (-5, -8, -2) LESTVICA: L Mislinja Steel 22, 2. Pionir (tekma manj) 22,3. Alpin Triglav 22, 4. Prevalje 18 itd. V naslednjem kolu igrajo Novomeš-čanke doma s Šentvidom. III. DOL, moški, zahod, 13. KOLO: TERMO LUBNIK—MOKRONOG 3:1 LESTVICA: L Pan Kovinar 26... 7. Mokronog 12 itd. V naslednjem kolu igrajo Mokrono-žani doma z Olimpijo III. III. DOL, ženske, 10. KOLO: LIK TILIA II—PIRAN 3:1 (10,4, -1,14) LESTVICA: L Plamen 20... 8. LIK Tilia II 4. Kočevke potujejo v naslednjem kolu v Bohinj. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 35, 2. Gorenje Velenje 23... 10. KVM Ribnica 13,11. Pomurka 8,12. Italco Dohova 7, Pari prihodnjega kola: KVM Ribnica—Kolinska Slovan, Italco Dobova—Presad Litija itd. II. DRL, moški, vzhod, 15. KQLO: VELIKA NEDELJA—KRŠKO 24:15(12:5) LESTVICA: 1. Krško 25, 2. Velika Nedelja 23,3. Zaščita Zagorje 20 itd. II. DRL, moški, zahod, 15. KOLO: NOVOLINE—AKRIPOL TREBNJE 23:19 LESTVICA: 1. Šešir 26... 7. Novoline 10, 8. Akripol 10, 9. Mokreč 6, 1 L Izola 5. namizni tenis I. DNTL, moški, 9. KOLO: NO-VOTEHNA—ARCONT 2:5 Hribar—Komac 1:2, Horvat—Rihtarič 1:2, Miklič—Lasan 0:2, Hribar, Horvat -Komac, Rihtarič 2:0, Hribar—Rihtarič 2:0, Horvat—Lasan 1:2, Miklič—Komac 0:2. ILIRIJA—MELAMIN 5:2 Ribaljčenko—Špelič 2:0, Rebič— Murn 2:0, Gostiša—Lesar 2:0, Ribaljčenko, Gostiša—Murn, Špelič 2:1, Ribaljčenko—Murn 1:2, Rebič—Lesar; 2:0, Gostiša—Špelič 1:2. LESTVICA: L Kovina 18,2. Arcont 16... 6. Novotehna 6, 7. Merkur 2,8. Melamin 0. II. DNTL, 7. KOLO: PETO-VIA—NE KRŠKO 3:5, FUŽINAR—NE KRŠKO 3:4 LESTVICA: 1. Vesna 22... 6. NE Krško 12 itd. košarka I. DRŽAVNA LIGA, rdeča skupina, 14., zadnje KOLO: PODBOČJE—SMELT OLIMPIJA ml. 85:87 (45:47) PODBOČJE: Vego 10, Lučev 10, Krajcar 14, Leskovar 20, Bordelius 15, Kovačič 2, Hočevar 6, Vavpotič 8. KONČNA LESTVICA: L Savinjska Polzela 27, 2. Unilabor Marvoz Ježica 23... 6. Podbočje 20, 7. Elektra 19, 8. Inpos Celje 16. PLAY OFF ZA VSTOP V II. DKL: NOVO MESTO 92—ODEJA MARMOR 74:75 (40:39) streljanje DRŽAVNA LIGA, serijski program, 8. KOLO: SOP NOVOLINE—SONJA VESEL 1292:1265. LJUBO ŠERCER—ISKRA SEMIČ 1220:1258 LESTVICA: 1. Iskra Semič in 29. oktober po 24 točk itd. rokomet I. DRŽAVNA LIGA, moški, 18. KOLO: GORENJE VELENJE KVM RIBNICA 23.17(11:8) KVM RIBNICA: Kranjc, Deržek 1, Kahriman 5, Šilc, Škaper 2, Tanko, S. Mihelič 1, Pajnič 1, A. Mihelič, Pušnik 4, Križman 3, Gelze. OMNIKOM RUDAR—ITALCO DOBOVA 23:19(11:11) ITALCO: Marcola, Kovač, Avsec, S. Deržič 1, L Deržič 4, Glaser 9, Kranjc 1, Pavkovič 2, Kopinč, Večerič, Zi-bert 2, Kuhar. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Ne nad 120.000 Izjava poslancev SDSS Ker je bila javnost v zadnjem času zelo nepopolno in protislovno obveščena o višini poslanskih plač in ker so bile v zvezi s tem v tisku zapisane astronomske številke, sporočamo socialdemokrati naslednje: Zakon o nagrajevanju poslancev, članov vlade itd. je sprejel parlament še pred lanskimi volitvami. Izhodišče za določanje plač je bila povprečna plača v gospodarstvu. Izhodišče za to določanje plač je bil fiksiran v aneksu h kolektivni pogodbi med sindikati in Gospodarsko zbornico Slovenije. Iz tega sledi, da bo ta zakon tudi uravnaval plače za člane vlade, poslance, člane Ustavnega sodišča itd. Koeficienti, s katerimi se bodo določili konkretni mesečni prejemki poslancev, še niso znani. Zato tudi trenutno ni znano, kakšne bodo plače poslancev. Poslanci Socialdemokratske stranke Slovenije menimo, da plače poslancev ne bi smele presegati več kot 120.000,00 SIT, kar predstavlja približno nekaj manj kot 2.000 DEM. Zato se bomo tudi dosledno zavzemali. Sekretar poslanske skupine ERIK MODIC GRE ZA UMAZANO IGRO Razlaga glasovanja o zamrznitvi poslanskih plač pomeni (namerno ali nenamerno) grobo zavajanje slovenske javnosti. Ker se ob tem manipulira tudi z mojim imenom, sem dolžan opozoriti na to umazano igro. Vlada je predložila Zakon o zamrznitvi plač, ki bo najbolj prizadel delavce z nizkimi plačami, ne bo pa zadel tistega dela direktorjev, managerjev in drugih, ki so si že do zamrznitve postavili izredno visoke plače, ob tem pa so si zagotovili še vrsto drugih prejemkov. Zamrznitev poslanskih plač v okviru tega zakona bi samo navidezno pomenila omejitev poslanskih plač. Dejansko pa se poslanske plače, ki so vezane na povprečje plač v Sloveniji, z zamrznitvijo sploh ne bi omejile, pač pa utrdile na previsokem nivoju. Ker sem si izmed vseh poslancev Državnega zbora doslej najbolj prizadeval za tako znižanje poslanskih plač, da bi odražale stanje v našem gospodarstvu in celotni družbi, nasprotujem takim poskusom zavajanja javnosti in sem glasoval proti tej navidezni zamrznitvi. MARJAN PODOBNIK Danilo Siter ponovno predsednik Redni zbor OO SKD Krško V petek, 12. februarja, seje v veliki dvorani SO K rško za krščanske demokrate iz Krškega zgodil pomemben dogodek. V devetih krajevnih odborih SKD so poslušali poročila o delu občinskega odbora v preteklem letu, finančnem poslovanju stranke, delu volilnega štaba in delu okrajne volilne komisije. Poleg tega so razrešili dosedanje vodstvo občinskega odbora in po novem statutu SKD izvolili novo. Za predsednika stranke je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Danilo Siter, za podpredsednika Lojze Strgar, za tajnika Miloš Kukovičič in za blagajničarko Marija Malenšek. Rednega zbora občinske organizacije SKD Krško seje udeležil tudi predstavnik republiškega vodstva SKD Marjan Dvornik, član IO stranke in novomeški župan. V pozdravnih besedah je izrazil zadovoljstvo spričo dobre organiziranosti krščanskih demokratov v občini Krško ter nakazal nekatere možne organizacijske in operativne oblike delovanja stranke na ravni krajevnih odborov. Franci Černelič, poslanec SKD v državnem zboru, se je prisotnim ponovno zahvalil za izkazano podporo pred volitvami ter obljubil, da bo stranki in njenemu delu na terenu vedno na razpolago. Redni zbor je v imenu OO SKD Sevnica pozdravil tudi njegov predsednik Jože Ašič. Tajništvo SKD Krško Odprto pismo ministru Jazbinšku V Šegovi ulici in Drski ne gre samo za črne gradnje, gre za popolno odsotnost pravne države, ob kateri občinski uradniki mižijo na obe očesi ZAHVALA Ob požaru, ki smo ga doživeli 22. februarja v stanovanjski hiši, se zahvaljujemo novomeškim gasilcem za hitro in učinkovito pomoč, sosedu Albinu Malenšku in Jožici Kastelic pa za izredno požrtvovalnost. Hvala tudi sosedom Na lazu, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. , MARČELA, BRANE IVANETIČ in MARICA ERŽEN Na lazu 12, Novo mesto O nepravilnostih v zvezi z gradnjo in namembnostjo paviljonov ob Šegovi ulici v Novem mestu je bilo v minulih štirih letih povedano takorekoč že vse. Stanovalci smo najprej protestirali zoper poseg, ki je bil v nasprotju s sprejetim izvedbenim prostorskim aktom (torej protest proti črni gradnji, katere »nosilec« je bil sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto skupaj z GIP Pionir), nato smo negodovali zoper hinavščino pristojnih občinskih služb, ki so v največji novomeški krajevni skupnosti dovolile, da namesto obljubljenih »deficitarnih« dejavnosti, kot so npr. ekspresno izdelovanje ključev in po-pravljalnica čevljev, frizerski salon ipd., paviljone pokupijo tisti obrtniki, katerih dejavnost je tukaj vse prej kot deficitarna. Namesto servisnih dejavnosti imamo neposredni sosedje sedaj v petih KOČEVSKA KABELSKA TV KOČEVJE - “Anketo, s katero smo zbirali kandidate za priključke na kabelsko TV, smo zaključili. Trenutno kaže, da bodo prebivalci v središču Kočevja skoraj zagotovo do poletja že gledali kabelsko TV”, je povedal predstavnik firme Visage Kočevje Anton Starc in dodal: “Odgovorni predstavniki TV Slovenija so nam priporočili sedem izvajalcev za ureditev kabelske TV, s katerimi imajo dobre izkušnje. Žal pa so vsi z delom precej zasedeni, saj je v zadnjem obdobju vedno več krajev, ki naročajo taka dela. Zdaj je treba izdelati za našo kabelsko TV še projetke, predračun za ta dela pripravlja firma Link iz Ljubljane. Ni pa se znano vse o dokončnem finansiranju in organiziranosti naročnikov, saj je možnih več inačic. S pošto je dogovorjeno, da se bo sam izvajalec del naprej sporazumeval o napeljavi kablov po poštnih podzemnih linijah. Občinska skupščina in krajevna skupnost sta tudi zainteresirana za kabelsko TV, še posebno zato, ker bo tako lahko delovala lokalna TV in sproti obveščala krajane o pomembnejših dogodkih v kraju.” J. P. KAJ JE RES IN KAJ NI V zadnjih dneh so člani vodstva SLS in predstavniki odbora razlaščencev pri Slovenski ljudski stranki imeli pogovore s predstavniki vodstva Združenja lastnikov razlaščenega premoženja. V pogovoru so dosedanje sodelovanje ocenili kot intenzivno in uspešno, izrazili pa so nujnost usklajenega delovanja tudi v prihodnje, če želimo doseči dejansko izvedbo zakona o denacionalizaciji. Člani vodstva ZLRP, ki so obenem jedro Slovenske gospodarske stranke, so se zavzeli za čim tesnejše sodelovanje Slovenske gospodarske stranke s Slovensko ljudsko stranko. Napovedi o možnem povezovanju SGS s katero od sedanjih vladnih strank so jrovsem neutemeljene in nimajo jrodpore niti v članstvu niti v organih Slovenske gospodarske stranke. Tajništvo Slovenske ljudske stranke objektih tri gostinske lokale in en lokal z video igrami. Ko smo stanovalci in lastniki stanovanj spoznali prevaro, smo se pričeli boriti za svoj »življenjski prostor«. Lokali (mimogrede: še vedno nimajo vseh potrebnih upravnih dovoljenj o obratovalnem času) so si delovni čas prilagodili po svoje, ne oziraje se na zahteve in proteste prizadetih, skupaj z gosti, ki obiskujejo te lokale so si prisvojili naše že tako premajhno parkirišče, uporabljajo komunalne dobrine, pri katerih standardi niso prilagojeni gostinskim dejavnostim, itd. Prizadeti smo se doslej proti naštetim nepravilnostim borili z javnimi protesti in pozivi odgovornim za sanacijo razmer v sredstvih obveščanja, predvsem v Dolenjskem listu, in s sprotnim informiranjem občinske skupščine. Le-ta je v zadnjih treh letih sprejela vrsto sklepov, s katerimi je naložila izvršnemu svetu, da ukrepa v skladu s svojimi j»oblastili. Tudi ta je doslej sprejel že nekaj sklepov, na žalost pa ni nobenega izpolnil. V posmeh vsem pristojnim službam je pred dnevi v nekdanji prodajalni kruha pričela obratovati »Halo-alo pizza«, seveda brez predpisanih dovoljenj. Vse odgovorne službe vključno z inšpekcijskimi službami so bile pravočasno opozorjene. Ne vemo sicer, če so sploh intervenirale, glede na to, da lokal še naprej nemoteno obratuje, pa očitno niso! Aroganca »nepovabljenih priseljencev« je prav nenavadna. S svojim številnim avtomobilskim parkom brez sramu vsepovprek parkirajo svoje avtomobile in na ta način onemogočajo dostope intervencijskim vozilom. Ob tem velja opozoriti, da so celo organi pregona — policije brez moči. Poleg tega z neustreznimi električnimi kabli »dogrevajo« svoj dostavni avtomobil in na ta način ogrožajo varnost in življenja mimoidočih... Približno petsto prizadetih stanovalcev Šegove ulice in Drske se tako v svoji nemoči javno obračamo nate (Glede na najino skoraj dvajsetletno poznanstvo in skupno profesionalno skrb za urejanje prostora in varstvo okolja si te dovoljujem tudi v javnem pozivu tikati.) g. Jazbinšek, kot pristojnega ministra za prostor in okolje samo zato, ker odgovorni v Novem mestu doslej v štirih letih niso bili zmožni razmer urediti, marveč so jih le še poslabševali, in to vedno na škodo stanovalcev. Tu namreč ne gre le za črne gradnje, tu gre za popolno odsotnost pravne države, ob kateri občinski uradniki miže na obe očesi. G. Jazbinšek, upravičeno pričakujemo Tvojo pomoč pri vzpostavitvi javnega reda v stanovanjski soseski ob Šegovi ulici v Novem mestu. V imenu prizadetih stanovalcev Šegove ulice in Drske v Novem mestu MARJAN RAVBAR Še o vranoviški resnici Odgovor občanke na pismo Vranovičanov o bližnji občinski deponiji komunalnih odpadkov • Česar ne bi storil za sto dolarjev, tudi ne bi za milijon. (Bunuel) Kot delegatka občinske skupščine, na kateri smo velikokrat razpravljali o sedaj že slavni centralni deponiji odpadkov med Črnomljem in Vranoviči, se s pismom Vranovičanov v zadnjem Dolenjskem listu počutim izzvana. Napisali so vrsto svojih resnic, med drugim tudi, da občila niso hotela posvečati njihovemu problemu preveč pozornosti. V številnih časopisih, na radiu in televiziji so bili prispevki o njihovem problemu in to v glavnem z njihovo resnico. Naštete so bile mnoge krivice, ki pesjijo te nesrečne vaščane. Želim, da tudi drugi zvedo, s kakšnimi ljudmi iz Vranovič (pa ne z vsemi!) imamo opravka. Ker zadnje čase ne najdejo drugih argumentov proti deponiji, napadajo 75-letno sovaščanko, ker je pred časom prodala zemljišče za razširitev deponije. Pozabljajo oz. nočejo priznati, da bi tudi oni prodali svojo parcelo, če bi jo imeli na tistem mestu. Takrat se namreč še ni bilo moderno upirati za vsako ceno in niso bile še modeme napačne razlage o demokraciji. Tudi nekatere njihove trditve so povsem drugačne od ugotovitev eminentnih strokovnjakov in inšpekcijskih služb. Glede PCB bi se morali delavci Iskre in mnogi krajani postavljati na glavo, saj jih je moč najti nu mursikaterem divjem odlagališču. Družba je bila nekdaj preveč nepazljiva, to pa sedaj plačujemo vsi. Po vseh zaključkih je deponija zadnjih nekaj let za Vranovičane nemoteča, za kar poskrbijo neprestani nadzori. Vaščanom pa priznam, da so lahko ogorčeni za nazaj, ko so leta in leta vohali smrad in dim s takratnega smetišča. Za to bi se jim družba lahko oddolžila z javnimi deli v njihovi vasi. Res pa je, da je bilo pred leti veliko smetišče tudi v Črnomlju, pri železniški postaji, in smo morali meščani vohati smrad. Se bi se našle krivice, zaradi katerih smo trpeli tudi drugi, ne le Vranovičani. Tudi prebivalci Loke bodo morali drugače gledati na mnenje stroke glede deponije odpadkov v rudniški kadunji. Najlažje je za vse probleme obdolžiti občinsko vlado. Po mojem mnenju je kriva le toliko, ker je hotela, da se s to problematiko seznani vsak občan. To je zgrešeno, saj velike večine ekologija ne zanima. Dokaz: ob belokranjskih rekah in v gozdovih je še veliko divjih smetišč. Zato predlagam Komunali, da vse dodatne stroške zaradi odvoza črnomaljskih smeti v Metliko krepko zaračuna vsem nam. Morda bomo takrat, ko nas bo krepko udarilo po lastnih žepih, imeli več posluha za varstvo okolja. VIKA LOZAR Črnomelj Kopičenje oblasti enega samega človeka Novomeška občina zasluži novega župana Čeprav nisem ljubiteljica pisanja pisem, sem se tokrat odločila, da napišem protest proti temu, da bi ostal g. Dvornik še naprej župan Novega mesta. Če smo prejšnjim oblastnikom očitali, da si nizajo funkcije kot gumbe na suknjiču, so sedanji še slabši. V času, ki ga tako radi označujemo kot demokratičnega, je kopičenje oblasti enega samega človeka zelo sjjorno. Recimo, da je naredil kaj zelo velikega za Novo mesto. Če mu je bilo to cilj, potem bi se lahko odločil, da ostane še naprej to, kar je, če pa misli (ali mislijo), da je sposoben še za kaj večjega, potem naj odide s predsedniške funkcije. Novomeška občina potrebuje župana, ki bo živel za občino in njene ljudi, ne pa takega, ki bo v njej samo gost. Mislim, da Marjan Dvornik ni tako nepogrešljiv, daje lahko vse obenem: in republiški in občinski funkcionar (in še cerkveni, kar pa je njegova stvar). Imamo dovolj ljudi, ki so vsaj toliko sposobni, če ne še bolj. In tudi brez njega bo šlo. Čeprav sem se veselila demokratične svobode, sem nad mnogimi ljudmi povsem razočarana: prej so bili v prvih vrstah in zdaj so v prvih vrstah. Tisti pa, ki niso bili prvaki, so spremenili taktiko. Še 50 naslednjih let bomo poslušali, kakšne krivice so se jim godile zadnjih 50 let, čeprav so stari mnogo manj kot je stara »njihova krivica«. Vedno sem imela rada majhne, nezahtevne ljudi, tiste vseh vrst prepričanj, ki so garali v raznih društvih in komisijah, ki nikoli niso bili na očeh in nikoli niso dobili družbenih priznanj: ne v prejšnjem in tudi ne v tem sistemu. Ti ljudje držijo Slovenijo pokonci, in ne razni stremuhi, ki bi bili radi povsod in ki si domišljajo, da je bog ustvaril zemljo samo zaradi njih. Občani novomeške občine živijo tudi v Suhi krajini in pod Gorjanci in bi zaslužili, da jih kdaj pa kdaj Občinarji obiščejo, saj se radi sklicujejo, da jih predstavljajo. Poznajo pa jih le vsake štiri leta teden dni pred volitvami. Zaradi takih ljudi si tudi novomeška občina zasluži novega župana. A. P. Potočani ostali praznik rok Ob razprodaji doma nekdanje JLA v Ribnici Na svetu nismo sami Nacionalizem je lahko zlo za naš narod Zdaj, ko imamo nacionalno stranko in z njo povezano gibanje, bi bilo dobro besedo nacionalizem pogledati malo bolj od blizu in jo nekoliko preštudirati. Znano je, da se nacionalizem najbolj razmahne v kriznih obdobjih in da so za zveneče besede njegovih voditeljev najbolj dovzetni mladi ljudje. Splošno mnenje v različnih deželah po vsem svetu je, da je nacionalizem zlo. Z zdravo narodno zavestjo človeka in z njegovim občutkom pripadnosti svojemu narodu nacionalizem nima ničesar skupnega. Res je, da se v vsakem narodu pojavlja nacionalizem, a dokler se pojavlja v manjšem obsegu, je zanemarljiv družbeni pojav in ne more imeti večjih posledic. Kadar pa se nacionalizem zaradi različnih vzrokov razširi in razbohoti med narodom, lahko postane nevarna in razdiralna družbena dejavnost. Za tragično dogajanje v bivših jugoslovanskih republikah, za zemeljska osvajanja ter nečloveška etnična čiščenja, je glavna gonilna sila ekstremni nacionalizem. Kaj pa v nedavni preteklosti nemški nacionalsocializem? Kaj pa Slovenci, naši rojaki po svetu? Oni so tam, kjer živijo tudi tujci. Če bomo doma gojili in pustili razraščati sovražnost do Neslovencev, utegnemo izvati sovraštvo in napetosti do naših lastnih ljudi. Radi bi šli v Evropo, a ne pozabimo, da nas tudi Evropa gleda in opazuje skozi lupo. Majhen narod smo, ne smemo pa si privoščiti tudi majhnosti in ozkosti duha. Naša morebitna nestrpnost do vsega, kar ni »slovensko«, bi nam porušila perspektive za bodočnost in naši mladi državi se ne bi moglo dobro pisati. Odprtost, sodelovanje in strpnost do vseh okoli nas in med nami, to je prava miselna usmeritev in naložba za prihodnost, kajti na svetu nismo sami. OLGA KURNIK Maribor LOŠKI POTOK — V sedmi številki letošnjega Dolenjskega lista je bila v rubriki Ribniški zobotrebci objavljena novička, ki opisuje nekatere dejavnosti najemnikov nekdanjega doma JNA v Ribnici s poudarkom na nova delovna mesta. Pobudo je treba vsekakor pozdraviti, hkrati pa se poraja vprašanje, kdo bo povrnil sredstva, ki jih je bivša kulturna skupnost v obliki anuitet plačevala iz proračuna, medtem ko nikoli ni bilo sredstev za vzdrževanje kulturnih domov, zlasti starejših, med katere spada tudi dom v Loškem Potoku. Proračunska sredstva nekdanje Kulturne skupnosti so bila v največji meri porabljena za plače, najemnino za matično knjižnico in nabavo knjig, dotacije spomeniškemu varstvu, od katerega pa ni bilo učinka, še zlasti ne v manjših krajih; izredno velik strošek so bile anuitete za dom JLA na račun najetih kreditov. V začetku 80. let je bila močna zahteva za gradnjo ali obnovo doma v Loškem Potoku. Predvideno je bilo, da bi po letu 1987 porabili znesek, ki so ga plačevali za dom JLA kot osnovo za najetje kreditov, zbirati seje začel tudi t.i. kulturni dinar. V tem času sta bila izglasovana vsaj dva samoprispevka s poudarkom na gradnji kulturnega doma v Loškem Potoku. S tako zbranimi sredstvi bi prišel potoški dom na vrsto nekako konec 80. let. Žal so vsi načrti ob ukinitvi SIS propadli, društva, med njimi tudi potoško, pa so bila prepuščena samim sebi, kljub temu da so člani teh društev vsaj 10 let delovali v vseh občinskih organih na področju kulture in pomagali ohranjati plačano kulturno dejavnost v občinskem središču. Medtem so drugi, podobno kot v Loškem Potoku, ostali praznik rok. Kdorkoli dom JLA razprodaja ali daje v najem, bi moral poskrbeti, da bi del kupnine ali najemnine vrnili v napol porušene domove, kakršnemu smo priča v Loškem Potoku, ne glede na to, kdo bo v bodoče z njimi upravljal. A. KOŠMERL JUBILEJ GASILCEV V OSILNICI OSILNICA - Člani gasilskega društva so na letni konferenci proslavili 40-lctnico delovanja in obstoja društva. Na konferenco so prišli zastopniki GD Plcšči iz Hrvaške, ki so pohvalili medsebojno sodelovanje. Društvo se uvršča v eno izmed najbolj delavnih gasilskih društev v kočevski občini. Ob tem lepem jubileju so predstavniki občinske gasilske zveze Kočevje podelili društvu plaketo sv. Florjana, zaščitnika gasilcev. V. D. Zasebna zobozdravstvena ordinacija Ččv (ŠČtntSa ' Šentrupert 124 68232 Šentrupert razpisuje prosto delovno mesto zobnega asistenta pogoji: — srednja medicinska šola — poskusno delo 3 mesece Pisne prijave z dokazili pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Pričakujemo moralno in denarno pomoč V četrtek, 18. februarja, sem se v Ljubljani z nekaterimi kolegicami udeležila okrogle mize na temo »Nasilje nad ženskami«, ki jo je organiziral Urad za žensko politiko pri vladi Republike Slovenije. Na okrogli mizi so sodelovali znani strokovnjaki: mag. Zoran Pavlovič (Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), dr. Gabi Čačimo-vič-Vogrinčič (Visoka šola za socialno delo v Ljubljani), Mojca Dobnikar (SOS telefon Ljubljana), Katja Bašič (Ministrstvo za notranje zadeve Ljubljana), dr. Alenka Šelih in mag. Zvonko Fišer (Pravna fakulteta Ljubljana), Barbara Brecelj (Javno tožilstvo), Marjan Čonč, Anita Kovačec (Centri za socialno delo) in dr. Dunja Kveder-Obers-ncl. Ob tem želim sporočiti, da v Centru za socialno delo v Novem mestu deluje skupina za samopomoč ženskam žrtvam nasilja v družini, že skoraj leto dni. Skupina šteje 7 članic, srečujemo se vsakih 14 dni v prostorih našega Centra. V letošnjem letu smo občino Novo mesto predlagali, da bi pri sredstvih preventivnega programa določili tudi znesek za plačilo pravnih in ostalih oblik pomoči ženskam, žrtvam nasilja. Velika pridobitev pri tem delu pa bo, če bo občina Novo mesto dodelila našemu Centru stavbo v Straži in seveda tudi delno pomoč za adaptacijo, da bi v njej uredili prostore za zavetišče. Trenutno v naši državi takšnega zavetišča še ni. Prvi koraki so narejeni, tudi dobre volje za delo je dovolj, od družbe pa pričakujemo, da bo ta prizadevanja moralno in finančno podprla. Končno je družba vendarle dolžna zagotoviti ženskam stvarne možnosti za izhod iz položaja, kije zanje postala mora. S tem člankom želim povabiti v našo sredino vse tiste ženske, ki so žrtve nasilja. Vse ostale, ki nas žele finančno podpreti, pa tudi vljudno vabimo. Vse informacije dobite na telefonu, št. 22-698 al‘21'311' MINA GRIL socialna delavka SE: FIRME PRODAJALE UKRADENE AVTOMOBILE V članku s tem naslovom, objavljen 25. februatja, jc nekaj trditev, za katere menim, da niso točne. Omenja Draga U. in Ž. U., ki imata na vesti več tatvin osebnih avtomobilov in ki naj bi preko mojega podjetja "legalizirala" nekaj ukradenih avtomobilov. Prijjominjam, da prodaja ali posredovanje prenosa lastništva nista eno in isto. Mojc podjetje Kebor s sedežem Dobruška vas 29 ni kupilo ali prodalo nobenega avtomobila, ampak je samo posredovalo pri prenosu lastništva med prodajalcem in kupcem, ki sta imela ustrezno dokumentacijo. Dokumentacija je bila overjena na Občini kot tudi na tehničnih pregledih, skozi katera so šla ukradena vozila. S tem pisanjem v DL, 25. februarja, ste škodili tako mojemu podjetju kot meni, zato zahtevam od vas pojasnilo. ZDRAVKO ROBEK Blizu delirija Hvala za tako zabavo! Kot vsi otroci seje tudi moj šestletni sin zelo veselil maškarade, pa sem ga na pustni torek popoldne popeljal v novomeško športno dvorano. Ze pred vstopom v dvorano je bilo besedovanje z mojo malo maškaro popolnoma nemogoče, kajti rock ansambel Delirium je nabijal tako glasno, da ni bilo moč niti kri-čaje komunicirati. Otroci — maškare so se stiskali k svojim staršem dobesedno prestrašeni ob taki glasbi. Posebno najmlajši so planili v jok, tako da so morale matere in očetje kaj hitro zapustiti »veselico« in razočarani odpeljati otroke domov. Da naju s sinom ansambel Delirium ne bi spravil v delirij, sva tudi midva kmalu zapustila dvorano in se pošteno oddahnila zunaj, proč od tistega nemogočega nabijanja in obupnega hrupa. Hvala za takšno otroško pustno veselje! Hvala za rock ansambel Delirium! Če ga imajo radi nekateri najstniki, ki so imeli zabavo kasneje, še ni nikjer rečeno, da je primeren za nežno otroško dušo, pa četudi na maškaradi. In kaj sem po tej prireditvi slišal iz usta komentatorke na novomeški TV? Da so bili vsi zadovoljni! Ni res, večina staršev, ki sem jih srečal zunaj, ko so sc umaknili hrupu, je bila pošteno jezna in razočarana. A. KOVAČIČ PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Topliški advent nekoliko drugače Pojasnila k pismu s tem naslovom in odmevu nanj (DL 18. in 25. februarja) — Odprto pismo Franciju Petriču, odgovornemu uredniku tednika Družine Spoštovani g. Franci Petrič, z zadovoljstvom sem prebral Vaše pismo, naslovljeno name, kakor tudi Vaš članek v Dolenjskem listu. Kljub temu da ne pričakujete odgovora na zastavljeni vprašanji, Vas prosim, da to pismo preberete. V mojem članku, kije bil objavljen v Dolenjskem listu, jasno piše, da ne dvomim o Vaši dobronamernosti. Popolnoma jasno mi je, da v enem popoldnevu niste mogli izvedeti vsega, in tudi ljudje, s katerimi ste kontaktirali Vam niso mogli povedati vsega, kar bi želeli, ker se Vam je zelo mudilo. Naj torej ponovim, da nisem dvomil in ne dvomim o Vaši korektnosti. Ena stvar pa je, s katero se kot kristjan ne morem strinjati z Vami. Vsi smo rojeni za nebesa in nihče ne more o tem podvomiti, še posebno pa naj tega ne bi storil duhovnik. T rditev, daje »kanček resnice v tem, da noben Topličan ne bo zveličan«, nikakor ni bila vmesna in je Vi kot kristjan Slovenski izgnanci nezadovoljni Pričakujejo odškodnino Kot sedemleten otrok sem bil 24. novembra z očetom, materjo in še s tremi brati prisilno izgnan od doma v Starem Dobju. V Rajhenburgu je naša šestčlanska družina, kot tudi mnoge druge dobila ploščico elipsaste oblike z vtisnjeno številko. Nosili smo jo obešeno okrog vratu kot psi. Po nekaj dneh so nas naložili na odprte živinske vagone in nas odpeljali na Wrtenberško, v taborišče Siessen pri mestu Saulgau. Vmes pa smo bili nekaj dni še v taborišču Retlingen. Ti podatki so zapisani v Posavskem muzeju v Brežicah v knjigi dr. Toneta Ferenca: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 —1945. Podatke o kalvariji izgnanstva Slovencev v letih 1941 1945 hrani tudi Inštitut /a novejšo zgodovino v Ljubljani. V taborišču Siescn smo bili od začetka decembra 1941 do 6. decembra 1944 in smo doživeli vse mogoče trpljenje in ponižanje. Leta 1942 sta oče in mati zbolela. Otroci smo dobili razne poškodbe in bolezni. Nato so nas odpeljali v taborišče Ehinger, kjer smo bili do 15. januarja 1945, ko so nas odpeljali v zadnje taborišče, Reute št. 2. Tam smo bili do konca vojne, ko so nas osvobodili zavezniški vojaki. V domovino smo se vrnili 2. septembra 1945. Trpeli smo veliko pomanjkanje, saj je bil dom popolnoma izropan. Veliko izgnancev je že pomrlo, zato bi morala medresorska komisija pri vladi republike Slovenije pohiteti s pripravo strokovne podlage in dokumentacije za obravnavo in uveljavljanje vojne odškodnine, saj so bili izgnanci dosedaj odrinjeni. JANKO BLAS Poslancem Zdaj, ko ste si plače astronomske nabili in nam v glavo zabili, da tako mora biti, bomo videli, kaj boste naredili v prihodnjem adventu. Ali sploh veste, da Slovenci smo ljudje, ne bedaki? Tu je doma kultura in ne samo pedikura! Imate visoke plače, jaz nimam niti za hlače, žena borih dvajset tisočakov dobi. Kaj se vam zdi, ali bomo vedno peli: “Kje, kje, kje bom jemal, kje bom jemal da bom babam dajal?” Modro sc potegujete za svoje žepe, glejte, da ne dobe luknje, ker potem ne dobite suknje. Kdo nam danes dokazuje, da kult osebnosti ne žiti, ko pa ste privilegirana kasta, mislite, da ste res brez balasta? MARJAN OVNIČEK V J ne bi smeli objaviti, čeprav to ni bila Vaša misle, ampak misel sogovornika. Kljub temu pa menim, da Vas v svojem članku zaradi tega nisem užalil, ker sem zadevo negiral na dostojen, neoseben način. Je pa res, daje ta stavek dvignil največ prahu v Toplicah. Upam, da sem Vam s to razlago odgovoril tudi na to, da Vas nimam za lažnivca. In zakaj menim, da je bil članek izumetničen in nepopoln? 1. septembra 1992 sem g. Janezu Girlu poslal članek, v katerem sem se na zelo svojstven način zahvalil g. Kavčiču. Ker ga ni objavil, sem mu telefoniral. V tem pogovoru mi je g. Gril rekel, da se mu ne zdi primerno objavljati članek, ker ga bralci ne bodo razumeli. Ali Vi, g. Petrič, kot odgovorni urednik veste za ta članek, v katerem ni bilo nobenega imena — ne oseb ne krajev? Hočem Vam samo povedati, da se na g. Kavčiča nisem spomnil šele na Božič, ampak takoj po njegovem odhodu. G. Gril mi je v tem razgovoru omenil, da bo v kratkem izšla reportaža o topliški župniji, v kateri bo omenjeno tudi to, da je g. Kavčič veliko naredil za župnijo. In kaj je od te obljube prinesla reportaža v Družini? Samo golo dejstvo, daje bil g. Kavčič 33 let župnik v Toplicah. Veliko bralcev Družine širom po Sloveniji ve to tako dobro kot to, da Družina ne more pisati o vseh premestitvah duhovnikov. Res pa je tudi, da so v Družini že bili objavljeni članki z zahvalami raznim ljudem, tudi duhovnikom, ki so odhajali. Članek, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu, sem najprej posal g. Janezu Grilu (21.1.1993). Ker ni izpolnil svoje obljube v smislu zgoraj omenjenega telefonskega razgovora (mimogrede povedano: v tem pogovoru mi je tudi obljubil, da bo v kratkem prišel v Toplice in se osebno sestal z mano, pa tega ni storil), sem v spremnem dopisu tega Iz TD Kostel ZA KROŽNO CESTO - Krajani in Turistično-športno društvo Kostel se prizadevajo, da bi uredili okoli kilometer ceste od Kostela do Žage. Ta odsek je treba prebiti oz. zgraditi povsem nanovo. Tako bi iz kočevske sjneri dobili bližnjico do Kolpe, Žage in celo Bilpc, hkrati pa tudi krožno pot po KS Kostel. SKROMNI ZAČETKI - Člani TSD Kostel so doslej kupili med drugim tudi 17 kajakov in kanujev, prikolico za njihov prevoz, dve gorski kolesi in še kaj, kar posojajo izletnikom in turistom. Pravijo, da je to sicer skromen začetek, a je tudi gostilničar Kovač v Osilnici začel skromno, zdaj pa obvladuje tako rekoč vse gostinstvo v občini Kočevje. KAM Z ODPADKI? - Kočevski center za ravnanje z odpadki bo uredil odlagališče pri Livoldu. Žal pa ta organ že ni predvidel odvozu odpadkov z območij KS Kostel, Osilnica in Draga. Poskrbeti bo treba za odvoz odpadkov ne le s slovenske, ampak tudi s hrvaške strani Kolpe. ONESPOSOBLJEN MLIN - Mlin v Grbcu je edini, ki ob Kolpi oz. na njenih pritokih v občini Kočevje še melje, zaradi česar je postal tudi turistična zanimivost. Pred kratkim pa ga je nekdo onesposobil. Zdaj ga bodo skušali s pomočjo spomeniškega varštva popraviti. J. P. ZA ZDRA VO PREHRANO — Agro-nomka Jožica Sladoljev je odprla trgovino z zdravo hrano v kiosku na Trdinovi cesti, kjer je bil predtem frizerski salon. V »Brinu« se bodo lahko oskrbovali dietni bolniki in drugi, ki jim ni do mesa in mesnih izdelkov. V tej prodajalni bo glavna soja in sojine jedi: sojin sir, sojine polpete in celo sojina kava ter drugi izdelki iz sojine moke. Zdravo prehrano bodo dopolnili že polnovredni kruhi pekarije A jda, namazi iz čičerike, pženično meso, čičirikina kava, žitni kare in kare iz stročnic, bučna in sončnična olja in že marskikaj zdravega. Jožica bi rada prodajala tudi polnomastno mleko, domači kis in doma pečen polnovreden kruh. ki ga je obiskovalcem ponudila že na petkovi otvoritvi (Foto: J. P.) članka ultimativno zahteval, naj ga objavi v naslednji izdaji Družine, sicer bom poskrbel za objavo v drugem časopisu. Ker prispevka ni bilo niti v .. slednjih treh številkah Družine, ser polnil svojo obljubo in članek poslai Dolenjskemu listu. Ne vem, kaj Vam je povedal g. Gril, iz Vašega pojasnila v Dolenjskem listu št. 8 pa je razvidno, da sva se z g. Grilom o tem članku pogovarjala, kar pa ni res. G. Petrič, ali Vam je g. Gril pokazal spremni dopis mojega članka? Če je, zakaj ste potem reagirali tako pozno? Če Vam ga ni pokazal, pa srčno upam, da sije to pravico pridržal zaradi svojega položaja glavnega urednika Družine, torej Vašega nadrejenega, in ne iz kakšnih drugih razlogov. In na koncu še pojasnilo glede podnaslova mojega članka, ki gaje objavil Dolenjski list. Podnaslov ni moje delo, ampak so ga dodali v uredništvu Dolenjskega lista brez predhodnega obvestila. Prav tako Dolenjski list ni objavil članka v celoti, manjkal je namreč pripis, ki se je glasil: »Ta članek sem poslal glavnemu uredniku časopisa Družina g. Gril Janezu in ga prosil za objavo. Kakor že enega pred tem tudi tega ni objavil. Vzrok je sicer njegova osebna zadeva, čudi pa me kljub temu ta njegov odnos, ker je bil tudi sam aktivno vključen v duhovno in gospodarsko življenje to-pliške župnije v preteklih 33-tih letih.« Upam, da Vam je sedaj jasno tudi to, da sem članek napisal v svojem imenu, in ne v imenu faranov, čeprav gaje velik del faranov topliške in poljanske župnije sprejel z navdušenjem, in to z veliko večjim kot Vašo reportažo v Družini in Vaše pojasnilo v Dolenjskem listu. Želim Vam še veliko poslovnih uspehov in Vas lepo pozdravljam. FRANCI VOVK Dolenjske Toplice USTANOVILI DRUŠTVO IZGNANCEV KOČEVJE - Na pobudo Društva izgnancev Slovenije in ob pomoči občinske borčevske organizacije so se minuli petek sestali preživeli medvojni izgnanci, ki bivajo na območju kočevske občine. Ustanovili so občinsko društvo izgnancev. Ob tej priložnosti so obudili spomine na dogodke pred 51 leti, ko so bili v okviru nemškega načrta izseljevanja slovenskega življa odpeljani v 44 različnih nemških taborišč ter druge kraje. Spomnili so se prek 12.700 Slovencev, ki so umrli v nemškem izgnanstvu in taboriščih. Navzoče je pozdravila prof. Ivica Žnidaršič, predsednica za socialno-zdravstvena vprašanja Društva izgnancev Slovenije. V. D. 40 let društva upokojencev v D. Toplicah Republiško priznanje Društvo upokojencev v Dolenjskih Toplicah je imelo 28. februarja letno konferenco v dvorani zdravilišča, kjer so praznovali tudi 40. obletnico delovanja društva. Ob 360 članov društva seje te slavnosti udeležilo nad 130 upokojencev in gostov. V prvem delu konference je predsednik društva Franc Mlinar poročal o celotni dejavnosti društva v preteklem letu. Poročilo z razpravljalskimi pobudami je konferenca sprejela, sprejela je tudi program dela za tekoče leto. Upokojenci so dobili na konferenci podrobno informacijo o usklajevanju pokojnin, o intervencijskih zakonih o zamrznitvi plač in pokojnin. Odločno so zahtevali, da se morajo v marcu uskladiti še pokojnine s porastom plač vseh zaposlenih v Republiki iz meseca januarja. Zavzeli so se tudi, da rekreacijski znesek za leto 1993 ne bi smel biti manjši od 50 odst. najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. V svečanem deluje predsednik društva opisal 40-letno delovanje društva in sc vsem zahvalil za pomoč. Moški pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta je jubilantom zapel Zdravico, Pozdrav slavljencem in Triglav, moj dom. Ob zvokih prve pesmi je društvo razvilo novi prapor. Zastopnik Zveze DU Slovenije je društvu za 40-letno delovanje izročil posebno republiško priznanje te zveze. Devet najbolj zaslužnih upoko-jencevje za društveno dejavnost prejelo priznanja od Zveze društev upokojencev občine Novo mesto. R. HRVATIN • Potovati z upanjem je boljše kot doseči cilj. (Stevenson) Krvodajalec, ki ni dobil priznanja Anton Skušek daroval kri 46-krat BISTRICA PRI ŠENTRUPERTU — Koliko življenj rešijo krvodajalci, se ne ve, po vsej verjetnosti pa mnogo. Krvodajalcem, ki so dali kri večkrat, zavod za krvodajalstvo podeli priznanja, vsaj majhno pozornost in zahvalo za nesebično pomoč. Včasih pa se tudi pri njih kaj zatakne. Anton Skušek iz Bistrice pri Šentrupertu, kije kri daroval 46-krat, ni dobil priznanja, ki pripada vsakemu krvodajalcu. »Zataknilo se je že, ko bi moral dobiti priznanje za 35-krat darovano kri. Takrat sem prvič sporočil, da so name pozabili, na trebanjski Rdeči križ sem prinesel knjižico, kjer je pisalo, kolikokrat sem kri že daroval,« pripoveduje Anton Skušek. Knjižico so mu takrat zgubili. Ko bi moral dobiti priznanje za 45-kral darovano kri, so ga zopet spregledali. Osebno jih je opozoril, vendar s priznanjem ni bilo nič. »Na Rdeči križ v Trebnje sem poslal tudi pismo, sekretarka mi je odgovorila, da sem po njihovi dokumentaciji kri daroval 44-krat,« pripoveduje Anton Skužek Skušek. Potem je pisma poslal še na razne konce, tudi na RK Slovenije, Zavod za transfuzijo krvi, vendar šc do danes ni prejel nobenega odgovora. Skušek pravi, da bi rad priznanje že zato, ker so ga dobili vsi, ki so tolikokrat darovali kri, in zakaj ga ne bi dobil tudi on. Oktobra leta 1989je kri daroval zadnjič, kajti predpis pravi, da po 60. letu starosti krvodajalci prenehajo z darovanjem. Poklicali smo tudi na OO RK Trebnje, kjer nam je sekretarka Majda Miklič povedala, da je po njihovi dokumentaciji Anton Skušek kri daroval 44-krat, očitno pa se je podatek iz dveh krvodajalskih akcij nekje zgubil. Že v kratkem bo to rešeno, saj je Skušek očitno daroval kri 46-krat. J. D. Marina Ušina Pred kratkim jc nepričakovano nehalo biti srce naši 86-lctni sosedi Marini Ušina iz Radcnc ob Kolpi. Bila je dobra žena, mati, babica in prababica. V življenju je okusila mnogo grenkobe, |x>scbno težko ji je bilo pri srcu, ko so ji med drugo svetovno vojno Italijani mobilizirali moža in sina ter ju odpeljali v internacijo, kot tudi ostale iz vasi. Na veliki kmetiji jc ostala sama s tremi otroki. Po svojih močeh so ji pomagali, da jc lažje prenašala težka bremena. Veliko je žrtvovala, da bi se mož in sin vrnila domov. V krušni peči jc spekla kruh, ga prepekla in z njim peš odšla v 20 km oddaljeni Črnomelj do prve pošte. Otroci so zrastli in se poročili. Zaradi revščine in pomanjkanja sta se njena hči in sin odločila, da gresta z družinama čez lužo za boljšim kosom kruha. Materi je bilo takrat zelo hudo. Doma jc ostal sin z ženo. Vse svoje vnuke je imela zelo rada. V zadnje slovo so ji pred hišo zapele cerkvene pevke iz Poljanske doline, gospod župnik pa je opravil lep obred, kakršnega si je sama vedno želela. Na njeni zadnji poti jo je spremljalo veliko ljudi. Ostala nam bo v lepem spominu. MARIJA VOLF RUDOLF KOČMAN Te dni smo sc na kočevskem pokopališču poslovili od Rudolfa kočmana iz Salkc vasi pri Kočevju, rojenega pred 76 leti v Šentjerneju. V delo OF se je vključil v pivih dneh okupacije naše domovine v oktobru 1941, spomladi leta 1942 je vstopil v vrste NOV. Po končani vojni ga jc življenjska pot zanesla v Kočevje, kjer se jc vključil v delo krajevnih in ostalih organov. Bil jc nosilec partizanske spomenice 1941. V. D. V slovo dr. Ljubu Kretiču Nekaj dni po dopolnjenem 66. letu je nedavno ugasnilo življenje dr. Ljuba Kretiča, do upokojitve v letu 1987 skoraj četrtstoletnega šefa novomeške porodnišnice in ginekologije. Dr. Kretič se jc rodil v Ljubljani, kjer je končal osnovno šolo, gimnazijo in tudi medicinsko fakulteto. V zgodnji mladosti jc okusil grozljivost vojne, saj jc bil interniran v Italiji. Po vojni jc študiral in bil hkrati zaposlen. Študij medicine jc uspešno zaključil leta 1952 ter kot zdravnik pripravnik začel delati v Murski Soboti. Od tam je 1. oktobra 1953 prišel v novomeško bolnišnico, kjer jc ostal do upokojitve. Končal jc specializacijo iz ginekologije in porodništva, saj ga jc vedno znova razveseljevalo rojstvo otroka. “Vsak zdravnik jc vedno znova vesel, ko mu bolnik ozdravi, zgolj porodničar pa ima to možnost in prednost, da je priča in sc veseli novega življenja. Ža to so druge veje medicine prikrajšane,” je ob umkojitvi dejal dr. Kretič. Zaradi bolezni takratnega predstojnika, primarija dr. Slavka Perka, je že kot mlad zdravnik specialist leta 1963 prevzel vodstvo ginckološko-poroniškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Kasneje je končal tudi podiplomski študij iz javnega zdravstva na Univerzi v Zagrebu. Vsa leta svojega dela v novomeški bolnišnici je posvetil strokovnemu napredku tako ginckološko-porod-niškega oddelka kot bolnišnice v odoti. Pri tem težav ni manjkalo. Že pred mnogimi leti sc jc jx>ka-zalo, da Dolenjska potrebuje novo porodnišnico, a so jo kljub temu začeli graditi šele, ko je bil dr. Kretič že v pokoju. Prej nikakor ni prišla na vrsto. Vse svoje življenjsko delo je posvetil dolenjskim in belokranjskim ljudem, bolnicam, z njegovo jjontočjo pa so bile rojene mnoge generacije. Dolga leta jc bil v novomeški porodnišnici visoko strokoven in zanesljiv zdravnik, dober mentor in prijatelj, ki se ga ne da kar tako pozabiti. Dr. Ljubo Kretič se je za vedno poslovil na njemu lasten način, tiho, skoraj nezaznavno. Nenadoma ga ni bilo več na poteh, na katerih sc jc srečeval z nekdanjimi sodelavci, prijatelji, znanci, hvaležnimi bolnicami. Ti ga bodo ohranili v spominu, z delom pa si jc zagotovil tudi odlično mesto v dolenjskem porodničarstvu in ginekologiji. Umrl je Franc Levstek Pred kratkim so v Ribnici spremili na zadnjo pot znanega športnega in javnega delavca Franca Levstka. Od njega sta se med drugim poslovila tudi nekdanji in sedanji predsednik občinske skupščine Franc Lapajne in France Mihelič, ki sc je poslovil od pokojnika predvsem v imenu kolektiva Inlesa, kjer jc tudi Levstek delal do upokojitve. Pokojni France je bil rojen pred 83 leti v Žigmaricah nad Sodražico. V stari Jugoslaviji je služil v kraljevi gardi v Beogradu. V Ribnici jc šc posebno zagnano delal po drugi svetovni vojni. Bil je komercialni direktor v tedanjem LIP, predhodniku današnjega Inlesa, v katerem je tudi opravljal odgovorne dolžnosti. Posebno pa je bil znan kot zagnan delavec na področju telesne kulture v ribniški občini in Sloveniji. Po njegovem prizadevnem delu je Ribnica dobila najprej nogometni stadion, nato pa šc smučarsko skakalnico pri Sv. Frančišku, ki jo šc vedno ujrorabljajo. Prenovili so dom TVD Partizan v Ribnici, vodil pa je tudi izgradnjo novega športnega centra v Ribnici. Še posebno je zaslužen za razvoj rokometa na Dolenjskem. Dosegel je tudi, da je Ribnica postala sedež rokometne lige za Dolenjsko in prav tako rokometne sodniške organizacije. Organiziral jc mnoge športne prireditve in jih vodil. Bil je sekretar SIS za Telesno kulturo občine Ribnica, tajnik občinske zveze Partizan itd. Za delo na področju telesne kulture jc prejel že leta 1970 Bloudkovo plaketo. Zagnano je delal tudi na področju čebelarstva, kjer je bil tajnik ribniškega društva in pobudnik za ustanovitev in delo občinske čebelarske zveze. Pisal je tudi čebelarsko kroniko. Za svoje delo na področju čebelarstva je prejel vsa odlikovanja in priznanja, ki jih fiodcljujc Čebelarska zveza Slovenije. Bil je pobudnik (skupaj s sedanjim ministrom dr. Božidarjem Voljčem) ustanovitve občinske organizacije za varstvo okolja in njen tajnik. Zavzeto jc opozarjal na napake, ki jih delamo z onesnaževanjem okolja. Delal je še na mnogih drugih področjih. Pripravil jc gradivu o razvoju lesarstva v Ribniški dolini. V rokopisu so ostali njegovi “Mlini in mlinarstvo v ribniški občini”. Bil je urednik občinskega glasila Rešeto in glasila kolektiva Inlesa Naša vez. Seveda je bil dolgo zvest dopisnik Dolenjskega lista in je mnogim še danes v sfiontinu kot pisec zbadljivih Ribniških zobotrebcev in drugih sestavkov, s katerimi je opozarjal na razne napake v domačem okoju.Za svoje delo je prejel veliko priznanj in odlikovanj, med njimi priznanja občine Ribnica, pa tudi več državnih odlikovanj, med drugimi red dela s srebrnim vencem. J. PRIMC Martin Gačnik 23. februarja smo zadnjič pospremili pokojnega Martina Gačnika iz Dol. Nemške vasi na pokopališče sv. Maijete pri Ponikvah. Šc pred dnevi smo ga videli na kolesu, a kruta smrt mu jc pretrgala nit življenja. Martin jc pred 57 leti ugledal luč sveta in že v zibelki mu je bila namenjena težka in delovna življenjska pot. Rodil sc je v Bogneči vasi pri Trebelnem tned devetimi otroki. Starši so se preživljali s tkalstvom. Po končani osnovni šoli pa jc moral kot pastir služiti na Kuzarjevem Kalu, da se je preživljal. Že takrat je doživljal težke prciizkušnje. Potem se je zaposlil in priučil za livada v Litostroju, kjer je delal več let. Ker pa jc bila vožnja v Ljubljano prenaporna, se je zaposlil pri Železnici kot premogovni delavec pri nadzorništvu proge v Trebnjem, kjer jc delal vse do invalidske upokojitve novembra predlani. Vključil se jc v Društvo invalidov Trebnje. Martin je bil v življenju res nesrečen. Prva žena mu je umrla že po osmih letih zakona, jxjtem jc več let sameval, pa jc končno našel drugo sopotnico, vendar tudi z njo ni imel sreče, saj se je po nekaj letih od njega odselila in tudi umrla. Bil je prijazen, dober in rad je jromagal ljudem, posebno v vinogradih, saj je imel tudi sam vinograd in je še jrosebej rad svetoval kot izkušen vinogradnik. Od njega so sc poslovili njegovi sodelavci, vodilni iz nadzorništva Trebnje in uprave selekcije za vzdrževanje prog Novo mesto, sekretar Janez Plut in šofer. Martina bomo ohranili v lepem spominu. R. M. ti/rocl/rvLiborr 3^ofjut^Aaja/tujo/ OBISKALA STA NAS T. DOMICEU „ IN S. MAKAROVIČ V prvi polovici februarja smo bili deležni ogleda več predstav oz. prireditev. Najprej smo si ogledali film, zatem pa nastop učencev naše šole, posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku. Prejšnji teden se nam je predstavil Tomaž Domicclj. Ob spremljavi kitare in citer je zapel nekaj zelo znanih pesmi, nekatere so bile nove. Poslušalci smo se kar razživeli in ga spremljali pri petju. Tomaž Domicelj je zelo zabaven. Čez nekaj dni nas je obiskala še pisateljica Svetlana Makarovič. Povedala nam je Medeno pravljico, v kateri nastopajo gozdne živali. Med zelo smešno in zanimivo pravljico jc zapela tudi živalske pesmice. Po zaključku predstave je dajala avtograme. URŠKA RATAJC 6. b, OŠ Trebnje POGOVARJALI SMO SE S TONETOM PAVČKOM V petek, 12. februarja, smo bili učenci OŠ Milan Majcen iz Šentjanža telefonski gostje Toneta Pavčka. Najprej jc novinarka na III. programu Radia Slovenije v nekajminutnem pogovoru s pesnikom predstavila nekatere Pavčkove pesniške zbirke, nato pa so naši sošolci s pomočjo tovarišice Anice Groznik pesnika po telefonu spraševali vse, kar jih je zanimalo. Učenka Anka mu je zapela eno njegovih pesmic in nastal je prav prijeten programček. V tem kratkem času smo spoznali, da je Tone pavček izredno vesel in prijazen človek, ki sc v prostem času ukvarja z vinogradništvom. Pogovor bi radi nadaljevali, ko ga bomo povabili na našo šolo, da bi nam podelil bralne značke. Novinarski krožek OŠ Milan Majcen Šentjanž ŽALOST V BEGUNSKIH OČEH Obiskali sva begunce, ki so pred grozotami pribežali v Sevnico. Že po prihodu smo učenci OŠ Sava Kladnika iz Sevnice zanje organizirali zbiralno akcijo. Zbrali smo oblačila, obutev, igrače, šolske potrebščine in učila. Vsega so se zelo razveselili. Povedali so nam, da sc dobro počutijo in da jim jc v Sevnici lepo, čeprav žalosti v očeh niso mogli skriti. Begunsko šolo obiskuje 60 otrok, ki jih poučuje 10 učiteljev. S poukom pričnejo ob 8.30, popoldanska izmena pa konča pouk ob 19.15. Kljub vsej skromnosti so zadovoljni, da le imajo šolo. Obiskali so tudi našo šolo, kjer se jim je predstavil čarovnik. Bili so navdušeni. Ko sva odhajali, so se kar naprej zahvaljevali za pomoč. Šele tedaj sva občutili, kaj je dom, kaj je domovina. NINA ŠTOJS in KATJA STAROVEŠKI 5. r., novin. krožek OŠ Savo Kladnik Sevnica PUSTOVANJE V RIBNICI Na pustni torek je bilo prav gotovo v vseh šolah po Sloveniji veliko zabav. Pustno prireditev smo imeli tudi na OŠ dr. France Prešeren v Ribnici. Učenci smo sc našemili, seveda pa tudi učitelji niso bili vsakdanji. Pustno rajanje jc potekalo v športnem centru, igrala nam jc skupina Biser. Na zabavi smo imeli program, ki sta ga vodila znana žurista iz Ribnice Diana Drobnič in Tomi Gavranič. Učenci smo tekmovali v raznih igricah, smejali smo se in plesali. Na zabavi seveda ni manjkalo novinarja, fotografa in snemalca. Le zakaj je pust samo enkrat na leto? LJIUA GLAVONJIČ 8. a, OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica SEVNICA IN KRMELJ V Krmelju je bilo 19. januarja občinsko prvenstvo v odbojki za dekleta 7. in 8. razredov. Nastopilo je šest ekip iz osnovnih šol Sevnica, Boštanj, Blanca, Tržišče, Šentjanž in Krmelj. Najbolje so se odrezale odbojkarice OŠ Sevnica. Odlično drugo mesto smo zasedle domačinke, potem pa si sledijo osnovne šole Šentjanž, Boštanj, Tržišče in Blanca. Takih srečanj si še želimo. Dvajsetega januarja pa je bilo v krmeljski telovadnic! občinsko odbojkarsko prvenstvo fantov 7. in 8. razreda. Rezultati: 1. Boštanj, 2. Blanca, 3. Tržišče, 4. Sevnica, 5. - 6. Šentjanž in Krmelj. POLONA UMEK, 8. r. in IZTOK KOS OŠ Krmelj RANDEZ— VOUS — Pionirska plesna skupina Divi sformation iz Krškega je na tekmovanju v Mengšu osvojila pokal s plesom Randez vous. Zaključna figura iz tega nastopa je na fotografiji. Zmagovitim Krčanom, ki so uspeh dosegli ob precej hudi konkurenci skoraj vseh najboljših slovenskih plesalcev, so sodniki dali skoraj same najvišje ocene. BEGUNgiPRI NAS V SOLI Z gospo Danico Pucelj, ravnateljico naše šole, sem sc pogovarjal o beguncih, ki obiskujejo pouk na naši šoli. Kako in zakaj ste se odločili, da imajo begunski otroci pouk na naši šoli? - Zato, ker se jc tako odločila naša država in so nas zaprosili, če jih lahko sprejmemo. Najprej smo izvedli anketo med starši in rezultati so pokazali, da sc jih več kot 90 odst. strinja. - Kdaj so začeli s poukom in koliko jih je na šoli? - Začeli so 2. novembra. Učencev je 78. To so učenci 5. do 8. razreda. Večina jih biva v begunskem centru, ostali so pri sorodnikih v Črnomlju. Kot tuji jezik sc učijo nemščino, in sicer predvsem zato, ker jih ima veliko sorodnike v Nemčiji. V Bosni pa so sc učili ruščino. Poleg učitelja za nemščino imajo na šoli še pet drugih. - Kako bo s priznanjem te šole in koliko časa bo še trajal pouk? - Ta šola jim bo priznana, čeprav delajo po skrajšanem programu, pouk pa bo trajal še štiri mesece. - Od kod dobijo denar za šolanje? Stroške šolanja krijeta UNIČEF in mednarodni Rdeči križ. - Od kod so ti šolarji in kaj je z njihovimi starši? - Največ jih jc iz Brčkega, Srebrenice, Modrice in Bosanske Posavine. Večina ne ve, kaj jc z njihovimi starši. Od prej sc jih pozna malo, spoznali so sc šele tu. JURE VLAHOVIČ 7. c, OŠ Loka, Črnomelj ZIMSKI ŠPORTNI DAN V petek, 8. januarja, smo imeli zimski športni dan. Nekaj nas jc šlo na Kope, nekaj v Pečice in na Sromlje, nekaj jih je ostalo v Artičah. Na Kope smo se peljali dolgo. Nekaterim je bilo med vožnjo slabo. Na Kopah smo se vsi razveselili debele snežne odeje. Z Lino sem šla na manjšo vlečnico, Kljub temu da jc bila proga za začetnike, jc šlo hitro. Popoldne sem z Lino že lahko šla na veliko vlečnico. Na vlečnico mi jc pomagal tovariš ravnatelj. Celo popoldne smo sc veselo smučali. Bili smo srečni, ker ni bilo nobene nesreče. NATAŠA ŽERJAV 4. a, novin. krožek Vrabčki OŠ Artiče SREČANJE Z BEGUNCI Prvi teden v februarju je potekal v pričakovanju beguncev. Zanje smo pripravili kratek zabavni program. Od doma smo prinesli sadje, kompote in pecivo za pogostitev. V petek, 5. februarja, so nas obiskali, z nami zaplesali in nam zapeli nekaj svojih pesmi. Povedali so nam tudi nekaj zgodb iz njihovega ne preveč veselega otroštva. Za trenutek so izginile meje, ki jih predstavljajo jezik, narodnost in vera. Ob njihovem odhodu smo sc zavedali resnice, ki pravi: “Svet bi bil brez vojn, če bi ga vodili otroci.” HELENCA KOZOLE OŠ Koprivnica GUSAR — Med množico pustnih mask, ki so v torek rajale v telovadnici OŠ Center, smo izbrali gusarja. (Foto: Matic Fortuna iz fotokrožka na OŠ Center) JERNEJ KOPITAR NA OBISKU V PIŠECAH Res jc, v Pišecc smo povabili Jerneja Kopitarja. Pravzaprav smo ga priklicali v spomin. Pri tem nam jc pomagal Jože Peternel, predsednik Kopitarjevega društva. Učenci višje stopnje smo sc skupaj z učitelji zbrali v našem Domu. Prostor jc bil poln glasbe s kasete Pusti pevcu peti (Prešernove pesmi je uglasbil Jani Golob, poje pa Jerca Mrzel). Nato je prišel predavatelj, se nam predstavil m začel pripovedovati. Takoj nam jc postalo jasno - zanimivo potovanje v 19. stoletje se je začelo. Jernej Kopitar sc jc rodil 1780. leta v Rcpnjah na Gorenjskem... Tudi vi ga lahko “povabite” na obisk. Njegov naslov je: Kopitarjevo društvo, Ljubljana. MIHA ČRNELIČ Lit.-novin. krožek OŠ Pišcce KAJ JE KNJIGA TINA MESERKO: “Knjiga je berilo. Ko jo bereš, moraš vedeti, kaj bereš.” MIRO MARKOVIČ: “Je dobra stvar za branje.” PETRA LINDIČ: “Jc zelo pomembna stvar, ker se iz nje veliko naučimo.” (Vsi 4. r., OŠ Krmelj) PRI URARJU Nekega dne se nam jc pokvarila ura. Z mamico sva šli k urarju. Vstopili sva v delavnico. Zagledala sem veliko ur. Bile so ročne, stenske in budilke. Mami jc dala uro urarju. Ta jo je popravil. Zahvalili sva sc mu in odšli. Neja Raje 2. r., OŠ Krmelj OLAStBAJe tlVUlSMJi ■\ »Japonska glasba je zelo specifična, slišati jc, kot bi mačku skakal po repu,« je izjavil Bojan Križaj, ko smo ga povabili na glasbeno zaslišanje v sobotni oddaji Glasba jc življenje. Povedal nam je tudi, da ni nikoli razmišljal, kako bi izkoristil svojo slavo in se skušal prebiti tudi med pevske zvezde, kot je naredilo kar precej športnikov. Meni, da je njegov posluh primeren le za poslušanje, za glasbeno izvajanje pa ne. Na »belih koncertih«, kjer so smučarji tudi prepevali, so Bojana in še nekatere prosili, naj prepevajo nemo, da ne bi pokvarili dobrega vtisa, ki so ga ostali delali na odru. Glasbeni okus pa mu krojita hči Andreja in sin Boštjan, ki obiskujeta tudi glasbeno šolo. Strokovnjak za glasbene horoskope bo tokrat obdeloval device. Če kdo o teh zadevah še ni popolnoma poučen, naj povem, da za device in devičnike velja poštenje — sicer seveda ne bi bili device. Najbolj priljubljena glasba pa so popevke, zato bomo na oddajo povabili devičnika in največjega popevkarja vseh časov Michaela Jacksona, ki bo zapel za vse poslušalce oddaje Glasba je življenje. Že imate walkman? Bi ga radi imeli? Ponuja vam ga Avtomotor iz. Celja, seveda če boste sodelovali v naši nagradni igri. Moped show praznuje letos jubilej — natanko 15 let delovanja — in v zvezi s tem bo tudi naše nagradno vprašanje. Sodelujte z nami, ne bo zastonj! Sicer pa vam v mesecu marcu, ki mu slovensko pravimo sušeč, želimo čim manj suše — v žepu. TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 4. IH. SLOVENIJA 1 10.15 - 23.05 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 0.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE . 30 TEDENSKI IZBOR NAVIGATOR, novozd. film 13.00 POROČILA 13.05 VIDEO STRANI 14.45 FILMSKO POPOLDNE 14.45 BUNTZ Z BEVERLY HILLSA, ponovitev amer. naniz., 10/13 15.10 POBEG, amer. film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 PARI, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 LJUBEZENSKA PREIZKUŠNJA, nemška nadalj., 5/7 21.30 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.53 TV JUTRI 22.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.40 - 23.55 Teletekst 10.55 Tedenski izbor: Azorski otoki; 10.20 Slovenija - umetnostni vodnik: Koper-Primor-ska; 10.30 Športna sreda - 13.00 Poročila - 16.20 Oči kritike (ponovitev) - 17.20 Svet poroča (ponovitev) - 18.00 Videošpon - 18.45 Že veste? - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Umetniški večer -Sodobna ameriška literatura: Kurt Vonnegut - 22.05 Glasbeni utrinek - 22.30 Sova: Dragi John (45., zadnja epizoda amer. naniz.); Zelenoličnik (zadnji del angl. nadalj.) - 23.45 Video strani PETER, 5. III. SLOVENIJA 1 9.25 - 0.55 TELETEKST 9.40 VIDEO STRANI 9.50 TEDENSKI IZBOR TELOVADKA, 4/10 VIDEOŠPON UMETNIŠKI VEČER 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 VIDEO STRANI 15.35 FILMSKO POPOLDNE 15.35 DRAGI JOHN, ponovitev zadnje epizode 16.00 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angl. nadalj., 5/10 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 EP VIDEO STRANI 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM 17.15 SILAS, nemška nadalj., 12/12 17.40 PRVI USPEHI 17.45 VČASIH NA TV TUDI ČARAMO, 1. oddaja 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 PARI, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 KRVNI BRATJE, amer. film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.48 TV JUTRI 22.50 VEČERNI GOST: LADO AMBROŽIČ-NOVLJAN 0.30 EP V KEGUANJU NA LEDU, reportaža z Bleda 0.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.40 - 0.40 Teletekst 10.55 Video strani - 11.05 Tedenski izbor: Že veste?; 11.40 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia; 12.10 Ljubezenska preizkušnja (nemška nadalj., 5/7) - 13.00 Poročila -16.40 Osmi dan (ponovitev) - 17.30 Mostovi - 18.00 Tok tok (kontaktna oddaja za mladostnike) - 18.45 Žnanje za znanje: Učite se z nami - 19.00 Euroritem (17. oddaja) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija (prenos) - 22.00 Studio City - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: Popolna tujca (amer. naniz., 20/28); 23.00 Odletel bom (amer. nadalj., 1/21) - 0.30 Video strani SOBOTA, 6. III. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.50 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 TEDENSKI IZBOR: 9.10 RADOVEDNI TAČEK 9.30 ERAZEM IN POTEPUH, otroška nadalj., 1/5 10.05 DALEČ OD DVORCA, 2/3 10.20 TOK TOK 11.05 KRVNI BRATJE, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.45 VIDEO STRANI 14.50 FILMSKO POPOLDNE 14.50 POPOLNA TUJCA, ponovitev amer. naniz., 20/28 15.20 ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj., 1/21 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU, nemška poljudnoznan. serija, 5/8 18.00 REGIONALNI PROGRAMI - UUBUA-NA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.12 ŽREBANJE 3 x 3 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UTRIP 20.25 ONA + ON 21.30 NA DNU, brazilska nadalj., 1/5 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.03 TV JUTRI 23.05 SOBOTNA NOČ 23.05 KAKO LEP JE TA SVET: MIA ŽNIDARIČ 23.30 VIDEONOČ 0.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.55 Video strani -10.05 Tedenski izbor: Jakec in čarobna lučka (angl. risana serija, 21/26); 10.15 Denver, poslednji dinozaver (ponovitev amer. naniz., 18/20); 10.40 Klub klobuk; 12.10 Zgodbe iz školjke - 13.00 Poročila - 13.05 Operne zgodbe: Othello (8. oddaja) - 15.45 Športna sobota - 19.00 Moja knjiga o džungli (21/27) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Rojstvo Evrope (angl. dok. serija, 5/7) - 21.00 Slovenski magazin - 21.30 Poglej in zadeni - 22.45 Sova: Alo, alo (angl. naniz., 1/18); 23.10 Odletel bom (amer. nadalj., 2/21); 0.00 Poletni ljubimci (amer. film) -1.35 Video strani NEDELJA, 7. Ul. SLOVENIJA 1 8.25,- 24.00 TELETEKST 8.40 VIDEO STRANI 8.50 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponovitev SOLZA POLNA SMEHA SILAS, ponovitev nemške nadalj., 12/12 10.45 MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, 21/27 11.05 SLOVENSKA UUDSKA GLASBILA IN GODCI 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 BEGUNCI TU, Z NAMI 12.30 DOMAČI ANSAMBLI ANSAMBEL TONETA KMETCA 13.00 POROČILA 13.05 ONA + ON, ponovitev 14.45 FILMSKO POPOLDNE 14.45 ALO, ALO, ponovitev angl. naniz., 1/18 15.10 ODLETEL BOM, ponovitev amer. . nadalj., 2/21 16.00 SOFIJA IN CONSTANCA, angl. nadalj., 5/6 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 LOČITEV PO IZBIRI, nemški film 19.05 RISANKA 19.17 LOTO 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZRCALO TEDNA 20.25 NEDEUSKIH 60 21.30 ŽIVLJENJE Z DRUGE PLATI: KAKO NAS VIDIJO ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serije, 4/6 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.28 TV JUTRI 22.30 ŠPORTNI PREGLED VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 7.35 - 0.20 Teletekst 7.50 Video strani - 8.00 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 9.10 Na dnu (brazilska nadalj., 1/ 5); 10.05 Mostovi - 11.35 Divji poni (kanadski film) - 13.00 Poročila - 14.10 Športna nedelja - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Tosca (opera, ponovitev) - 22.00 TV jutri - 22.05 Sova: Družina Addams (amer. naniz., ČB, 16/16); Odletel bom (amer. nadalj., 3/21); Hiša iz kart (finska nadalj., 1/5) - 0.10 Video strani PONEDELJEK, 8. III. SLOVENIJA 1 10.05 - 23.00 TELETEKST 10.20 VIDEO STRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR 10.30 TELOVADKA, 5/10 11.00 FORUM 11.15 TV MERNIK 11.30 NEDEUSKIH 60 12.30 ANSAMBEL TONETA KMETCA 13.00 POROČILA 13.05 ROJSTVO EVROPE, ponovitev angl. dok. serije, 5/7 13.55 VIDEO STRANI 14.00 FILMSKO POPOLDNE 14.00 DRUŽINA ADDAMS, amer. naniz., 16/16 14.25 ODLETEL BOM, amer. nadalj., 3/21 15.10 JEZEBEL, amer. film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK PET PRIJATEUEV, angl. naniz, 4/13 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 16 ČRK, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SEDMA STEZA 20.30 TUJI SHOW 21.15 SVET NA ZASLONU 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.28 TV JUTRI 22.30 GOSPODARSKA ODDAJA 10000 OBRATOV 23.00 BRANE RONCEU IZZA ODRA VIDEO STRANI SLOVENIJA I 10.00 - 0.45 Teletekst 10.25 Video strani - 10.35 Tedenski izbor: Znanje za znanje: Učite se z nami; Slovenska ljudska glasbila in godci; Euroritem (18. oddaja); 11.30 Športni pregled - 13.00 Poročila -13.05 Video strani - 14.25 Večerni gost: lado Ambrožič-Novljan (ponovitev) - 16.00 Utrip, Zrcalo tedna (ponovitve) - 16.30 Slovenci v zamejstvu - 17.00 Dober dan, Koroška -17.30 Obzorja duha (ponovitev) - 18.00 Alter -18.50 4x4 -19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Po sledeh napredka - 20.35 Znanost (12. oddaja) - 21.05 Tujec (nadaljevanka HTV) - 22.05 Glasbeni utrinek - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: Najstrašnejši umor (angl. naniz, 1/6); Odletel bom (amer. nadalj, 4/21); Hollywood se jih spominja (amer. dok. serija, 9/14) - 0.35 Video strani TOREK, 2. III. SLOVENIJA 1 9.10 - 22.55 TELETEKST 9.25 VIDEO STRANI 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 TELOVADKA, franc, nadalj, 6/10 10.30 ALTER 10.50 SLOVENSKI MAGAZIN 11.10 POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU, 5/8 12.00 PO SLEDEH NAPREDKA 12.30 ZNANOST, 12. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 SVET NA ZASLONU, ponovitev 13.45 VIDEO STRANI 14.45 FILMSKO POPOLDNE: 14.45 NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, ponovitev angl. naniz, 1/6 15.15 ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj, 4/21 16.00 HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, ponovitev amer. dok. serije, 9/14 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM ERAZEM IN POTEPUH, otroška nadalj, 2/5 DALEČ OD DVORCA, 3/3 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 16 ČRK, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: NEVERJETNE ZGODBE, 9. oddaja 21.40 NEBESA MORAJO POČAKATI, angl. dok. serija, 1/4 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.53 TV JUTRI 22.55 OMIZJE VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.00 - 1.20 Teletekst 10.15 Video strani - 10.25 Tedenski izbor: 4x4; Sedma steza; Tujec (nadalj. HTV, 1/3); Tuji show - 13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 16.25 Sobotna noč (ponovitev) -18.00 Sprehodi po stari Ljubljani (ponovitev, 6/9) - 18.35 Albrecht Duerer -18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Marie Curie (franc, nadalj, 3/6) - 20.55 Osmi dan - 21.45 Novosti založb - 21.55 Svet poroča - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: V avtobusu (7. epizoda amer. naniz.); Odletel bom (amer. nadalj, 5/21); Ciklus filmov J. L Goddarda: Made in USA (franc, film) - 1.10 Video strani SREDA, 10. III. SLOVENIJA 1 9.35 - 23.50 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 TEDENSKI IZBOR 10.00 TELOVADKA, franc, nadalj, 7/10 10.30 SPREHODI PO STARI UUBUA- NI, 6/9 11.00 JIR1 ANDERLE 11.10 MARIE CURIE, franc, nadalj, 3/6 12.00 NOVOSTI ZALOZB 12.10 OSMI DAN 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 ŽIVUENJE Z DRUGE PLATI: KAKO NAS VIDIJO ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 4/6 13.45 VIDEO STRANI 14.15 FILMSKO POPOLDNE: 14.15 V AVTOBUSU, ponovitev 7. epizode angl. naniz, 14.40 ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj, 5/21 15.25 MADE IN USA, ponovitev franc, filma 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 KLUB KLOBUK 18.50 16 ČRK, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 FILM TEDNA ČAS CVETJA, španski film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 TV JUTRI 22.50 AKCENT * 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.40 - 23.55 Teletekst Opomba: 20.05 Praga: SP v umetn. drsanju 9.55 Video strani - 10.05 Tedenski izbor: Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini; 10.35 Mozart: Rcquiem; 11.30 Nchesa morajo počakati (1/4); 12.00 Glasba, show in cirkus - 13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 16.00 Omizje (ponovitev) - 18.00 Bcverty Ilills, 90210 (ponovitev amer. naniz, 10/22) - 18.45 Turizem - 19.00 .... - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Športna sreda - 22.20 Glasbeni utrinek - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: Buntz z Bevcr!y Hillsa (amer. naniz, 11/13); Odletel bom (amer. nadalj, 6/21) - 23.45 Video strani 18 DOLENJSKI UST Št. 9 (2272) 4. marca 1993 HALO '-V ALO PIZZA! (068)24-415 PIZZA »HALO — ALO«: testo, pelati, sir, šunka, gobe, začimbe, oliva ■ PIZZA SAN REMO: testo, pelati, sir, šunka, gobe, jajce, začimbe, oliva PIZZA SAN FRANCISCO: testo, pelati, sir, pršut, gobe, začimbe, oliva PIZZA SAN DOMINGOS: testo, pelati, sir, šunka, česen, peteršilj, olivno olje, začimbe, oliva PIZZA SAN CLEMENTE: testo, pelati, rakci, školjke, tuna-fileti, kaviar, sir, česen, peteršilj PIZZA »HALO — ALO VELIKANKA« za 4 osebe________________________________ * Pripeljemo: 1 pizzo do 10 km 3 pizze do 15 km 4 ali več pizz nad 15 km Če pizze ne boste naročili vi, jo verjetno ne bo naročil nihče! S (068) 24-415 HALO — ALO PIZZA ® (068)24-415 M I NOVO NOVO NOVO V NOVEM MESTU!!!! MIKO Salon pohištva in keramike, Resljeva 2, NOVO MESTO 5. 3. 1993 — OTVORITEV novoodprtega salona, kjer vam nudijo vse vrste sobnega in pisarniškega pohištva, keramične ploščice »granitogres« in ostalo ter domačo keramiko. POSEBNA PONUDBA: dnevne sobe in predsobe »BOR« Laško program ALEJA, TOM in KOT — po tovarniških cenah!!! POPUSTI DO 35% za gotovinsko plačilo! Možnost nakupa na kredit ali čeke! OTVORITVENI POPUST 5%! VABLJENI!!! j&»S2 JELOVICA K ! * I S I S 1 I | gotov/inski predsezons POPUSt ■■L popust za opuščeni Jf pl M ... , KOLIČINE NOVO MESTO Ob potoku 5, 068/22-772, METLIKA Vinogradniški, 068/58-716, KRŠKO CKŽ 21,0608/21-236 DOSTAVA NA DOM. ORGANIZIRANA MONTAŽA Skupnost krajevnih skupnosti, Svet skupnosti Novo mesto in Predsedstvo zbora lastnikov Kabelsko razdelilnega omrežja (KRO) Novo mesto objavljajo na podlagi sklepa zbora lastnikov-naročnikov KRO in v skladu s 7. členom pravilnika, sprejetega na zboru dne 11.2.1993, in sklepa sveta SKS Novo mesto z dne 15.12.1992 JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IZVAJALCA BREZ OMEJITEV ZA IZVAJANJE UPRAVLJANJA, VZDRŽEVANJA IN DOGRADITVE KABESLKO RAZDELILNEGA OMREŽJA NOVO MESTO 1. Investitor: Skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto, Glavni trg 7, 68000 Novo mesto. 2. Predmet razpisa: - upravljanje s celotnim sistemom kabelsko razdelilnega omrežja, vključno z vsemi evidencami in finančnim poslovanjem, - tekoče in investicijsko vzdrževanje ter posodabljanje že izgrajenega sistema, - dograjevanje in razširitev sistema v krajevnih skupnostih Drska, Kandija-Grm, Gotna vas, Bršljin, Žabja vas in Mali Slatnik z rokom do 30.9.1993, - razširitev programske ponudbe po naročilu zbora lastnikov KRO, - ureditev investicijske in tehnične dokumentacije in legalizacije sistema v roku treh let. 3. Razpisno dokumentacijo lahko ponudniki dvignejo do vključno 10.3.1993 vsak delavnik med 7. in 15. uro na sedežu SKS, Novo mesto, Glavni trg 7/II. Pojasnila k razpisu dobite po telefonu (068) 22-136 in 23-326. 4. Predvideni rok pričetka del je april 1993. 5. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so sestavni del razpisne dokumentacije. 6. Pisne ponudbe morajo ponudniki dostaviti na naslov: SKUPNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI NOVO MESTO, Glavni trg 7. 68000 NOVO MESTO, v zapečateni ovojnici z vidno oznako “PONUDBA ZA KRO - NE ODPIRAJ!’’ do 15.3.1993 do 12. ure. Za dostavo po pošti je veljaven poštni žig 14.3.1993 do 24. 7. Odpiranje ponudb bo 16.3.1993 ob 9. uri v prostoru Skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto, Glavni trg 7/tl, Novo mesto. 8. Ponudniki bodo o izbiri izvajalca razpisanih del obveščeni pisno do 22.3.1993. 9. Ponudbe, ki ne bodo v celoti izpolnjevale zahtev razpisne dokumentacije, bo komisija za vodenje razpisnega postopka izločila kot neveljavne. SKUPNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI NOVO MESTO __ N OBVESTILO Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije obvešča zavarovance in upokojence z območja občin Brežice, Krško in Sevnica, da bo nudila služba strokovne informacije s področja izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 3.3.1993 dalje vsako sredo od 8. do 14. ure v prostorih Občinskega odbora ZZB NOV Krško, Cesta krških žrtev 30. v.______________________________________________________________/ SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI OBČINE NOVO MESTO objavlja RAZPIS za izvajanje raziskovalnega programa v letu 1993 V raziskovalni program bodo vključene raziskave s področja: - ekologije - pitne vode - prestrukturiranja in sanacije podjetij (tehnološko-tehnične raziskave) in - družboslovnih raziskav. Prijave za izvajanje raziskovalnega programa pošljite najkasneje do 25. marca na naslov: Občina Novo mesto, Sekretariat za družbene dejavnosti, Kettejev drevored 3, kjer dobite tudi dodatne informacije. / * oV Suhomontažna prenova oken MONTLES BOŽIČNIK Sevnica, NHM 26 • tel. (0608) 82-945 v sodelovanju s HOJA — stavbno pohištvo d.o.o. Koprska 92 Ljubljana tel. (061) 261 -359, 261 -571,267-347 fax. (061)267-396 Slovenska investicijska banka d.d., Ljubljana, Čopova 38 — Enota Novo mesto objavlja prosti delovni mesti 2 referentov — poslovanje z občani Pogoji: srednja izobrazba 3 leta delovnih izkušenj odlično znanje strojepisja, poznavanje računalništva in znanje vsaj enega tujega jezika. Delo je za določen čas 6 mesecev z možnostjo redne zaposlitve. Pisne prijave sprejemamo 8 dni od objave na zgornji naslov, o izbiri vas bomo obvestili v 8 dneh. O; oi O' Oj oi oj RAČUNALNIŠKI PAPIR __ ZEBRA. B1ANKO • POSEBNO UGODEN NAKUP DO 3.IV.93 | 234 x 12 ...1+0.............0.66 SIT 234 x 12"....1+1.......2,55 SIT 234 x 12". 1+2.........4,01 SIT 321 x 8".-..1+0.... 0,66 SIT 321 x 8".....1+1............2,55 SIT 321 x 8".....1+2............4,01 SIT 380x 12"............1+0............1,08 SIT 380 x 12"...........1+1............4,37 SIT 380 x 12"...........1+2........7,12 SIT ! O io iO I ;o !o i o: oi oi oi oi 0'i __J. Cene so proizvodne — dostava brezplačna! Dobava takoj ali po Vaši želji! Za večja naročila nudimo še dodaten popust! Izdelujemo tudi vse ostale računalniške obrazce za vaše sodobno poslovanje. NESKONČNI TISK HCRLE MAV IC TRZIN, Dobravc 3, 61234 Mengeš IcL: 061/712-139, 711-585, fax: 061/714-557 :o io io j o io jo NOVO V NOVEM MESTU TRGOVINA »GRANIT« Pot na Gorjance 24 vam nudi: pestro izbiro sodobne talne keramike — granitogres znamenite italijanske firme GRANITI FIANDRE — ki jo odlikuje: visoka kakovost raznovrstnost oblik in dimenzij bogata barvna paleta glazirane in neglazirane keramike številnost estetsko dovršenih zaključkov Hkrati vam trgovina ponuja širok izbor marmorja in granitov različnih asortimanov. Pričakujemo vas vsak delovni dan od 8. do 18. ure. Informacije tudi na tel. (068) 24-894. Spoznajte čar in eleganco italijanske keramike in lepoto večnega kamna — obiščite trgovino Granit. UGODNO A ŠTEDILNIKI FEMA SIT Navadni (širina 90 cm].........40.000,00 Centralni (100 - 108 cm) s pečico ....58.000,00 Centralni (55 - 65 cm| brez pečice....50.000,00 Kekec (40 - 60 cm) brez pečice.29.000,00 Kekec (50-60 cm) s pečico.....34.000,00 Vsak tip se lahko podaljša še za 2 kuhalni plošči električni ali plinski Po dogovoru pripeljemo tudi na dom Skladišče in prodaja Celje, Pod gradom 2 a, tel. (063) 27-870 KOVINARSKA-PROCESNA OPREMA KR§KO, d.o.o. CKZ 137, 68270 KRŠKO Direktor podjetja razpisuje prosta delovna mesta varilcev po postopku MAG, TIG in REO. Varilci morajo biti atestirani. Za-zeljeni so atesti po TuV in LLOYD-u. Nudimo možnost stalne zaposlitve, tehničnega izpopolnjevanja in stimulativnega nagrajevanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8-ih dneh po razpisu na naslov: KOVINARSKA-PROCESNA OPREMA, Krško, d.o.o., Kadrovska služba, CKZ 137. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8-ih dneh po končanem zbiranju prijav. % RENAULT AVTOHIŠA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. prodaja celotnega program ugodni KREDITI, LEASING rama vozil RENAULT — odkup in prodaja rabljenih vozil — komisijska prodaja rabljenih vozil po vaših cenah — bogata ponudba dodatne opreme — trgovina z rezervnimi deli — kompletne servisne storitve iz programa RENAULT, Vw, Zastava, Lada — predelava dostavnih vozil, vleka vozil — tehnični pregledi INFORMACIJE: PIONIR AVTOHIŠA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. Ločna 48, Novo mesto, fax: (068) 24-002 Prodaja: telefon (068) 24-533, (061) 302-444 Servis: (068) 21 -243, 24-629 Tehnični pregledi: (068) 23-449 Delovni čas od 7. do 19. ure OBIŠČITE NAS! ("RESNIK i TEKSTILNA GALANTERIJA RESNIK 68000 Novo mesto, Mala Cikava 30, ® 068/25-235 Cenjene stranke in poslovne partnerje obveščamo, da bomo danes, v četrtek, 4. 3.1993, ob 12. uri odprli novo trgovino »URŠKA« s tekstilnimi izdelki iz lastne proizvodnje na Prešernovem trgu 15 v Novem mestu (na tržnici). Potrudili se bomo za pester asortiman, nizke cene in ugodne plačilne pogoje. Trgovina bo odprta od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. VABLJENI!) Ba0[=][r^0ra AVTOHIŠA Servisno prodajni center Novo mesto, d.d., Ločna 48,68000 Novo mesto v sodelovanju z zavarovalnico objavlja javno licitacijo poškodovanega vozila: CLiO RT 14, letnik 1991, izklicna cena 400.000,00 SIT Licitacija bo v soboto, 6. 3. 93 ob 9. uri v prostorih PIONIR AVTOHIŠE. Ogled vozila je možen eno uro pred pričetkom licitacije. EDICO d.o.o. Posiovimsi nimffioiniimaiftnlkai Olbnrskffl 6, HjjimlbUjffiiiiiai Tel. 554-730, 553-073 ŽR : 50104-601-114187 EDICO — INTEGRALNI PAKET ZA FINANCE IN RAČUNOVODSTVO omogoča enostavno in učinkovito obvladovati vse poslovne dogodke, ki pojavljajo pri poslovanju podjetja. Popolnoma pokriva področja ivne knjige, Plačilnega prometa, Fakturiranja, Osnovnih sredstev ter ačuna plač, honorarjev in pogodbenih del, vsebuje pa še urejevalnik is je izpisan tudi ta cenik. Glavne Obračuna pl besedil v slovenščini s kater C E N I K z dne 15.02.1993 Cene so v DEM. Tolarska protivrednost se izračuna po prodajnem tečaju menjalnice A banke Ljubljana, veljavnem na dan plačila. NAKUP Plačilo v celoti obrokov 3 obrokov 6 obrokov 12 Verzija za en računal. Mrežna verzija • 11 M 11! (f n t! M f | n ! M 3.600.00 4.800.00 m i m m i i i i 1.250.00 1.650.00 i i i i i i i i 1111 m i 650.00 850.00 MM!!!!!!!! 350.00 450.00 !!!!!!!!! Za prograauki paket dajemo 5 lestzno garancijo za pravilnost delovanja. V primeru, da s programskim paketom niste zadovoljni, vam v roku 6 mesecev od dneva nakupa povrnemo vplačani znesek (v DPI). NAJEM Letni Polletni Trimesečni Mesečni najem najem najem najem Za instal. na en rač. 2.400,00 1.250,00 650,00 250,00 Za mrežno verzijo 3.600,00 1.850,00 950,00 350,00 ODKUP Po preteku najemne pogodbe je mogoč odkup programskega paketa. Cena odkupa se izračuna po formuli: polo* ceam/(it. celih let nejemefl) (Po enem letu za polovično ceno, po dveh letih za tretjino cene itd.) DEMONSTRACIJE želji vam pošljemo brezplačno demonstracijsko verzijo programskega paketa. Demo verzija je popolnoma funkcionalna in jo je kasneje mogoče enostavno nadomestiti s končno verzijo programskega paketa, pri čemer se ohranijo vsi vnešeni podatki. Demo verzija je delujoča do konca trimesečnega obračunskega obdobja. Nastavitve delovanja programa, nastavitve formul za izračun OD ipd. v demonstracijski verziji ne pridejo v poštev. Ob takšnih željah ima kupec možnost mesečnega najema programskega paketa. Ne verjemite — prepričajte se! Temeljno sodišče v Novem mestu, v stečajnem postopku nad dolžnikom NOVOLES SIGMAT d.o.o. Brestanica — v stečaju, razpisuje javno dražbo ki bo dne 19. 3. 1993 ob 10.00 uri na sedežu dolžnika v Brestanici Na dražbi se bo prodajalo: — stari objekti stečajnega dolžnika v sestavi: sprejemna pisarna, vratarnica, skladišče vnetljivih snovi, zunanja ureditev (50%), delavnica, pomožni prostori, nadstropje, vse s pripadajočim zemljiščem 3.399 m2 s komunalno ureditvijo, po izklicni ceni 67.297.967,00 SIT. (Pripadajoče parcele so št. 238; 414/2 in 413/3). 2. novi objekt v sestavi: hala velikosti 40 x 40 m s pripadajočim zemljiščem s komunalno ureditvijo in zunanjo ureditvijo 7.498 m2, po izklicni ceni 143.101.239,00 SIT. (Pripadajoče parcele so: št. 392/2; 407/1; 408/1; 411 /1 in 411 /2). Ogled sredstev in podrobnejše informacije je glede izklicnih cen in načina prodaje mogoče dobiti na sedežu dolžnika med 8. 3.1993 in 18. 3. 1993 dopoldne. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju RS in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo za licitiranje. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun dolžnika ali sredstva deponirati najpozneje uro pred dražbo pri blagajni stečajnega dolžnika. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo varščina vrnjena v 3 dneh brez obresti, varščina, vplačana v gotovini,pa takoj po javni dražbi. TERMOTEHNIKA p.o. Mačkovec 12, Novo mesto vam predstavlja nove programe iz uvoza KOPALNIŠKA OPREMA 2 1 Masažni sistem HIDRO-TECH: vodni masažni sistem, regulacija voda/zrak, 6 šob, pnevmatski vklop/izklop, vgrajen v vašo kad (akrilno, poliesterbetonsko, plastično ali drugo iz umetnega materiala), vključno z dostavo do 50 km in montažo 67.465,00 SIT. Prvih 10 kupcev bo nagrajenih s 5% popusta. Tuš kabina SAHARA, bele barve, 14.883,80 SIT Tuš zaslon za kopalno kad, bele barve, 13.003,80 SIT Sanitarna keramika, pipe in ostala kopalniška oprema po zelo ugodnih cenah. V Priporoča se TERMOTEHNIKA — več kot trgovina tel. (068) 22-013 J MASAŽNI SISTEM »SAN 21« BO IZŽREBAN V CASINO OTOČEC ZA NAGRADO ZA 8. MAREC! ZAHVALA Po težki in nepremagljivi bolezni nas je v 26. letu starosti zapustila draga hčerka, sestra in izvoljenka DUNJA VOLOVIČ 21. oktobra 15, Črnomelj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in sosedom za nesebično pomoč. Hvala sodelavcem Tekstila Adlešiči, PMP Metlika, obratu Iskra Črnomelj, MAIER Tekstilu, Avtotransportu Karlovac, govornici Vidi Novak za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred na priliškem pokopališču. Pbsebna hvala zdravstvenemu osebju infekcijskega oddelka SB Novo mesto in osebju gastroenterološke klinike Ljubljana za ves trud. Žalujoči: mama Jelka, brat Vladimir, setri Višnja in Nada, fant Mirko in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 72. letu nas je zapustila ljubljena žena, mati, babica in prababica PEPCA MIRT Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste zasuli njeno krsto s cvetjem, nam izrekli sožalje in darovali za maše. Iskrena hvala za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Njeni: mož Lojze, hčerki Marica, Pavla z družino, vnuka Branko, Bojan z ženo Neno ter pravnuka Andrej in Robi ter ostalo sorodstvo Lokve pri Brestanici, 30. 1.1993 ŠE TRETJI SADNIK ZA PREKRŠKE? BREŽICE - Prekrške v občini Brežice danes obravnavata dva sodnika za prekrške, a kljub temu ne zmoreta vsega dela. Število prekrškov sc z nastankom meje z Republiko Hrvaško nenehno povečuje. Posebne težave povzročajo nujni primeri, ki so večinoma povezani z begunci in nedovoljenimi prehodi čez državno mejo. Pogostost tovrstnih prekrškov se v zadnjem času še povečuje. Največkrat stori tak prekršek večje število oseb hkrati. Žaradi preobremenjenosti sedanjih dveh sodnikov bo občina posredovala v ministrstvu za pravosodje, da bi le-to čimprej izdalo pozitivno mnenje o izvolitvi še tretjega sodnika za prekrške v Brežicah. ZAMAŠENE CEVI ŠTRIT - Pri Štritu na območju Čolniščka v predelu, kjer so pred leti izvedli agromelioracije, v teh dneh kmetje izboljšujejo poljske poti. Zgradili so tudi most čez melioracijski jarek. Medtem ko so to akcijo domačini lahko opravili sami, ne bodo kos čiščenju drenažnih cevi. Toda za omenjeno čiščenje je zadnji čas, saj so ponekod na območju hidromelioracij tla že spet precej zamočvirjena. KEREZINOVODA NE BODO OBNAVLJALI LESKOVEC PRI KRŠKEM -Slovenska TO je od bivše jugoslovanske armade nasledila tudi kerezinovod v Leskovcu. Po izjavah ministrstva za obrambo novi lastniki tega dotrajanega voda ne nameravajo obnavljati, ampak bodo samo poiskali najboljšo možnost, da ga sanirajo. VI NAM — Ml VAM Trgovina NANCA like Vašte 16 tel. (068) 28-875 Vam nudi veliko izbiro 'l • maturantskih in birmanskih oblačil • ženska krila, bluze in pletenine • sposojo poročnih in obhajilnih oblek POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Oklešen Leopold K Roku 77 Novo mesto tel. (068) 26-193 ddovni čas: non stop prevozi pokojnikov — tudi iz tujine prodaja pogrebnega materiala ureditev pokojnikov — tudi na domu urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki kompletne storitve pri pogrebih storitve v zvezi z upepelitvijo posredovanje vencev in cvetja izredno konkurenčne cene brezplačen prevoz do 20 km 10% popust ob takojšnjem plačilu hiožnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke OSMRTNICA Tiho in skromno, kakor je živel, nas je zapustil naš upokojeni sodelavec MARKO MEŽNAR iz Brezovice 6 Od pokojnika smo se poslovili v soboto, 27. februarja, na pokopališču v Orehku. Ostal nam bd v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, p.o., Novo mesto ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica ALOJZIJA BLAŽIČ iz Ločne 42 ZAHVALA V 71. letu je umrla naša draga botra in teta ANA ŠKLANDER Šmarješke Toplice 82 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter znancem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče. Hvala tudi pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo sosedom za vso pomoč v težkih trenutkih, za vence, cvetje, sveče ter darove za svete maše in spremstvo pokojnega na zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in ganljive poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: vsi njeni sorodniki in prijatelji V SPOMIN Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to ti je vzela večna zemlja. V domu ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. Boleč je spomin na MARIJO STRAJNAR iz Velike Cikave 4 pri Novem mestu 1. marca sta minili dve žalostni leti, odkar je ni več med nami. Hvala vsem, ki ji prinašate cvetje in jo hranite v tepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V 64. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stari oče JOŽE MAROLT iz Prapreč 14, Straža Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali ter nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Se posebna zahvala sestri Erni, kolektivoma Goijanci in Krka, združenju ZŠAM in njegovemu govorniku, vaščanom in župniku pa za opravljen obred. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama in prababica JOŽEFA ANŽIČEK rojena Smrekar z Gomile pri Mirni Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, cvetic in sveče. Hvala sosedu Pavletu in družini Hostnik za nudeno pomoč. Se posebej pa se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. ZAHVALA Delo in trpljenje -bilo tvoje je življenje. Trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ANA HROVAT rojena Kastelic iz Žužemberka Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sorodnikom in sosedom za vsestransko pomoč kakor tudi sodelavcem Litostroja in KEKO, d.d., Žužemberk ter upokojenki g. Francki Ožbolt za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala pevcem za zapete žalostinke in gospodu dekanu za lepo opravljen obred. ZAHVALA Delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Trpljenje si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, pradedek in stric FRANC GAŠPERŠIČ posestnik iz Gor. Medvedjega sela pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in sočustvovanja ter za podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, gospodu župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru in govorniku Čebelarskega društva Trebnje g. Ladu Požesu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prisrčna hvala vsem za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njeni Žalujoči: vsi njeni ..... Žalujoči: vsi njegovi i> tfm TrnuII ime TALUM A TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO ISCE — SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — V TEM TEDNU VAS ZANIMA prodam-kupim-posest-ženitne pmmt - razno - obvestila - preklici - čestitke - zahvale tedenski koledar Četrtek, 4. marca - Kazimir Petek, 5. marca - Janez Sobota, 6. marca - Danica Nedelja, 7. marca - Tomaž Ponedeljek, 8. marca - dan žena Torek, 9. marca - Frančiška Sreda, 10. marca - Viktor LUNINE MENE 8. marca ob 10.46 - mlaj kino BREŽICE: 4. in 5.3. (ob 20. uri) ter 7.3. (ob 18. in 20. uri) ameriški triler Bele pečine. 6.3. (ob 19. uri) koncert. ČRNOMELJ: 5.3. (ob 19. uri) ter 7.3. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Smrt Fredija 3-D. 6.3. (ob 19. uri) Šopek Belokranjicam. KRŠKO: 5. in 7.3. (ob 18. uri) ameriška akcijska komedija Predmestni komandos. METLIKA: 5. in 7.3. (ob 20. uri) angleški film Osumljeni. NOVO MESTO: Od 4. do 8.3. (ob 16., 18.15 in 20.30) ameriški film Telesni stražar. SO Dolenjska banka d.d. Novo mesto PLAČILNA KARTICA ACTIVA — za vaše udobje pri urejanju denarnih zadev Plačilna kartica ACTIVA je namenjena imetnikom tekočih računov za sodobnejše in enostavnejše plačevanje blaga in storitev. S plačilno kartico ACTIVA lahko plačujete blago in storitve na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko ACTIVA. Teh je v Sloveniji že preko 2.500, samo na področju Dolenjske in Bele krajine pa preko 300. S plačevanjem s plačilno kartico ACTIVA si zagotovite, da se računi za kupljeno blago ali opravljene storitve poravnavajo le trikrat mes,ečno,in sicer 8., 18. in 28. v mesecu, poleg tega pa vam je kartica v pomoč tudi pri nepredvidenih izdatkih, saj lahko kot imetnik kartice zaprosite za povišano prekoračitev srestev na tekočem računu. Če se želite pridružiti mnogim, katerim je plačilna kartica ACTIVA že postala nepogrešljiv pripomoček za enostavnejše in sodobnejše poslovanje, se oglasite v vaši matični enoti banke in izpolnite prošnjo za izdajo kartice. Poskrbeli bomo, da boste v najkrajšem času ugotovili, da je ACTIVA prava poslovna odločitev! /O ljubljanska banka kmetijski stroji ŽITNI KOMBAJN Lanz, širina 220 cm, prodam. W (068)87-096. 818 TRAKTORSKO PRIKOLICO, nosilnost 4,5 t, domače izdelave, prodam.' Martin Blažič, Ždinja vas 9 b, Otočec. 840 KOSILNICO BCS diesel prodam. Ivan Kafol, Trstenik 15, Mirna. 844 MOTOKULTIVATOR Labin Pro-gres, 8 KS, diesel, s frezo in bolčarjem prodam, ® (064)211-050. Ogled na Brodu 25, Podbočje. 847 URSUS 335, star 3 leta s kabino in koso prodam. ® (068)76-171. 854 TRAKTOR ŠTORE 504, tudi na prvi pogon, ugodno prodam. ® (0608)75-711. 864 TRAKTOR TV 420, škropilnico, plug in kultivator prodam. ® (068)60-179, po 18. uri. 867 NAKLADALKO, 30 m3, prodam ali zamenjam za manjšo, s. 42-740 888 NAKLADALKO SIP v zelo dobrem stanju in kompresor, 300 1, prodam. ® 43-276, popoldne. 896 OBRAČALNIK SIP in rotacijsko koso Creina prodam. Korelc, Gorenja vas 4, Dobrnič. 899 TRAKTOR URSUS C 335 prodam «56-029. 903 kupim KUPIM mlado kravo sivko v okolici Novega mesta. W 24-626. 901 KUPIM rabljen mešalec 80-120 I. W 43-677. Ivan Kovačič, Rakovnik 12, Novo mesto. 906 motorna vozila 126 P prodam. * 20-276. 811 DELE za 126 P prodam. Novak, Sv. Vrh 53, Mokronog. 812 Z 101 GTL 55, letnik 1986, registrirano do 10/93, prodam. ® (068)25-416. TRAF1C, letnik 1989, FIAT Regata, letnik 1987, 128, letnik 1988, UNO 45, letnik 1990, prodam. ® 26-010. R 4, letnik 1978, prodam. ® 23-311 interna 388 ali 57-145. 823 ŠKODO FAVORIT 136 L, 2/91, registrirano do februarja 1994, prodam. ® 28-262. 831 R 5, star 3 leta, prodam. Duraševič, ® 28-703. 832 Z 750, letnik 1977, prvi lastnik, obnovljeno, registrirano, prodam. Alojz Novak, Ratež 3, Brusnice. 834 JUGO 45, letnik 1986, prodam. ® 84-787. 837 APN 6, 5 prestav, prodam za 500 DEM in VW 1303, z dodatno opremo, prodam. Ogled po 17. uri na Belokranjski 62, Novo mesto. 841 -^PRODAJA NOVIH VOZIL OPEL, RENAULT, FIAT, CITROEN - PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH VOZIL - LEASING, KREDITI UGODNA PONUDBA: — FIAT-CINOUE CENTO 700 cat. do reg. 12.650 DEM — FIAT-CINQUE CENTO 900 cat. do reg. 13.920 DEM — FIAT UNO 45ie do reg. 15.620 DEM — R — 5 FIVE 1,4i cat. 3v do reg. 15.850 DEM — R — CLIO 1,2 cal. 3v do reg. 17.850 DEM — R — 19 RN 1,4i 5v do reg. 23.970 DEM — R - 19 RT 1,8i (113 KM) 5v do reg. 27.550 DEM ® in fax: /068) 23-902 Delovni čas: od 8,—12., od 13.—17. ure DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Bud/a, Jožica DornU, Breda Dušlč-Gomlk, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Marketj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 1. trimesečje 990 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, dmštva ipd. 1.980 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Mali oglas do deset besed 900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 90 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: ljudska ^travica, Ljubljana. ^ KOMBI IMV 1600, dobro ohranjen, registriran do 27.2.1994. prodam. Ivan Kafol, Trstenik 15, Mirna. 842 OPEL KADETT 1,4 S limuzina, 1/91, bele barve, ugodno prodam. ® (068)22-351. 845 GOLF JXD, letnik 1986, registriran do konca leta, rdeče barve, prodam. ® (0608)61-879, Brežice. 848 Z 101 SKALA 55, letnik 1989, prodam ali (menjam za avto) do 3.500 DEM. ® 86-200. 850 ZASTAVO 101, letnik 1987, prodam. Ignac Štimpfelj, Šmarješke Toplice 50. 856 FIAT 1300, neregistriran, vozen, letnik 1978, ugodno prodam. Zvone Uher-nik, Dobrava 85, Otočec. 858 GOLF, 12/89, rdeč, dvoje vrat, prevoženih 52.000 km, prodam. ® (0608) 79-441, od 18. do 20. ure. 860 LADO SAMARO, letnik 1988, rdečo, prodam za 6.300 DEM. ® 52-410. 865 Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. ®(0608)65-528. 870 Z 128, letnik 1988/89, ugodno prodam. Drago Tomše, Raka 108 A, Raka. 874 JUGO KORAL 55, letnik 1988, prodam. ® 25-113. 875 GOLF JGLD S paket, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. Vinko Jamšek, Slančji Vrh 9, Tržišče. 880 JUGO 55, letnik 1990, prodam. Jože Kastelec, Dol. Težka voda 23, Novo mesto. 884 KUPIM karamboliran R 4 GTL, novejši letnik. ® (068)42-426. 885 ZASTAVO 128, letnik 1986, registrirano do 3/94, prodam. Martin Košak, Ragovo 7, Novo mesto. 887 GOLF BENCIN AR, letnik 1980, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (0608)75-724. 889 R 4, registriran do 7/93, vozen, prodam za 900 DEM. ® (068)22-214. 892 AUDI 80, starejši letnik, ugodno prodam. Janez Hočevar, Brezovica 2, Stopiče. 893 GOLF TD, letnik 1987,5 vrat, 5 prestav, dobro ohranjen, prodam. ® 21-948. 897 R 5 GTS, letnik 1987/88, registriran do 1 /94, prodam ali menjam. Uroš, Potok 41, Straža. 900 126 P, letnik 1986, prodam. ® 76-571. 902 CHAM ADE TSE, 6/91, z vso dodatno opremo, prodam. W (068)25-308, popoldne. 908 JUGO 55 KORAL, letnik 1989, registriran do 2/94, prodam za 5.000 DEM. ® (068)23-585, 909 WARTBURG LIMUZINO, letnik 1982, dobro ohranjen, registriran do julija, prodam. ® 42-102. 912 Z 101, letnik 1979, zelo ohranjeno, prodam za 1.300 DEM. Martin Ivaniš, Gabije 106 a, Brusnice. 918 ZASTAVO 750, letnik 1985, registrirano do 18.3.1994, prodam. ® 87-609. 920 R 5 CAMPUS, letnik 89, bele barve, registriran do decembra 93,'prodam. Tel. (068) 24-790. PRODAM R 4 GTL, letnik 1990 za 6300 DEM, GOLF JX, letnik 1985/86 za 9400 DEM, Daihatso CHARADE turbo disel, letnik 1990, Lada NIVA 1600, letnik 1987 za 4900 DEM. ® (068) 25-325. obvestila NESN1CE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. me) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, W (0608)67-578, Zdenka in Franc Janežič, Šlepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567, Mariina Zelič, Loka 9 pri Zidanem Mostu, ® (0601)84-124. _____________385 IHIIM servis-prodaja-najem fotokopirnih strojev kopiranje načrtov fotokopiranje do formata A0 fotokopiranje Na lazu 36 68000 Novo mesto te1/fax 25-835 Canon A»* Ljubljanska 27, NOVO MESTO (Javna skladišča) — prodaja vozil Fiat, VW, Renault, Opel, Ford — gotovinski odkupi rabljenih vozil — posredniška prodaja po vaši ceni — staro za novo, staro za staro Ponudba meseca: FIAT UNO 45 IE, kat. od 14.200 DEM FIAT TIPO 1,4 S, kat. od 19.200 DEM VW POLO od 18.700 DEM VW GOLF III. GL, od 25.600 DEM RENAULT CLIO od 19.000 DEM RENAULT 19 od 23.000 DEM Vozila so na zalogi, cene so do registracije! Tel.: (068) 26-010. MIZARSKI SERVIS Imate težave z zapiranjem oken, vrat? Že dolgo iščete mizarja, ki bi vam popravil star in razmajan stol? Je treba zamenjati podboj pri vratih? Ta in podobna popravila vam opravi Mizarski servis Peter Simčič Trdinova 11 68000 Novo mesto tel. (068) 20-241 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 424 PCM TRGOVINE Nedanovski Robert PMC trgovina V. Brusnice 13 (center stara šola) ugodna prodaja: vse za kmetijstvo, gozdarstvo, barve, laki, potrošni material, domača zdravila, cvetličarski izdelki, rezervni deli za avtomobile, tovornjake, kmetijski stroji... ODKUP LESA Se priporočamo! V Krškem INTELARO d.o.o. - hitra realizacija kratkoročnih posojil na garancijo čekov in hipoteke. CKŽ 44, fax. (068) 32-510 od 9. do 15. ure. MINITOUR d.o.o. Miran Štukelj VAS VABI NA: - enodnevni nakupovalni izlet v PALMANOVO in GORICO (ITALIJA) dne 20.3. in - enodnevni nakupovalni izlet v BRNO (ČEŠKA), dne 11.3.1993 INFORMACIJE IN REZERVACIJE DOBITE V F0T0K0PIRNICI »BIRO USLUGE MIRO« NA MUZEJSKI ULICI 3, Novo mesto. Tel. 068/25-506,23-917 PCM TRGOVINE Nedanovski Robert PMC trgovina Škocjan 47 (nasproti mesarstva Bobič) ugodna prodaja: vse za kmetijstvo, gozdarstvo, vinogradništvo, rezervni deli za avtomobile, tovornjake, kmetijski stroji, Instalacijski material, barve, laki... ODKUP LESA Se priporočamo! TEČAJI TUJIH JEZIKOV TONSON, d.o.o. Vpisuje v tečaje tujih jezikov. Pričetek nadaljevalnega tečaja angleškega jezil« že v torek, 9. marca.na OS Grm. Inf. po tel. (068) 85-882 PRODAM ZAZIDLJIVO PARCELO (ca 600 kv. m) Z ZAČETO GRADNJO ZA STANOVANJSKI OBJEKT (izkop z beton, temelji že narejen) V BLIŽINI ŠMARJEŠKIH TOPLIC, k.o. DRUŽINSKA VAS, skupaj z VSO POTREBNO GRADB. DOKUMENTACIJO IN PLAČANIMI PRISP. tel. (068) 23-459 vsak dan (razen sob. 061 343540) od 16. ure dalje! Bistro VALENTINA Vel. Bučna vas 35. ® (068) 25-113 Obiščite nas tudi | v ponedeljek. 8. marca! YURENA šola tujih jezikov Novo mesto- (vpis v tečaje tujih jezikov) ® 23-434 Rgciongileg p.e. Novo mesto Cegelnica 12 tel. (068) 21-623 OKNA + VRATA + LES od 1. marca naprej popust do 30% JARKICE, rjave, stare 6 tednov, in bele večje piščance bomo prodajali od 20. do 25. marca. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, ® 44-389. 738 AGRO d.o.o. Prodajalna SEJALEC Cesta k. Staneta 3, Novo mesto — vsa vrtna semena — domača in uvožena iz Italije — veliko izbiro čebulnic pomladanskih rož — uvoz iz Ho-ladnije — BIOKOLEDAR — setveni — sobne kalilnike — semensko koruzo, krmno peso, detelje — vse tipe motornih žag STIHL, — motorne škropilnice STIHL, SUPRA — velika izbira trtnih in sadjarskih Škarij — 30 tipov, pribor za cepljenje — vsa zaščitna sredstva za varstvo rastlin POSEBNA UGODNOST: motorne žage in vrtne kosilnice »ALPINA« 15% popust pri gotovinskem plačilu — možnost plačila na 5 čekov brez obresti BELE PIŠČANCE, težke 1 kg, za do-pitanje in zakol, bomo prodajali od 6. marca dalje. Rjave nesnice pa od 16. marca dalje. Prevolšek, Čatež, ® (068)48-366. 729 TRGOVINA IN DOMAČA LEKARNA C. Kom. Staneta 5, Novo mesto Tel.: 068/28-150 VELIKA AKCIJSKA PRODAJA — Tenis copat: otroški 1.398,00 ženski 1.540,00 moški 1.598,00 __Ali star Lumberjack 1.860,00 Amanu 1.598,00 — Ortopedski natikači FLY FLOT 1.790,00 — Visoki ženski semiš škornji 4.740,00 — Medvedki 2.498,00 — Domača zeliščna zdravila — Kozmetika ZDENKE KAHNE Možen nakup na 3 čeke. VALILNICA HUMEK Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, težke, rjave nesnice. Inf. po tel. (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto. VSE NA ENEM MESTU . Servisiranje: tv in radio aparatov, pisalnih in šivalnih strojev, električnega orodja ter malih gospodinjskih aparatov. MONTAŽA satelitskih in zemeljskih TV anten, tudi za skupinski sprejem. MOST, d.o.o., Servisni center Šentjernej — v prostorih ISKRE tel. (068) 42-068 Vabimo vas na ples v počastitev dneva žena! V soboto, 6. 3. vas bo v hotelski restavraciji Zdravilišča Šmarješke Toplice od 20. ure dalje zabaval ansambel VESELI ZASAVCI. Vstopnina bo 200 SIT. VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, 68310 Šentjernej tel. (068) 42-524 Sprejemamo naročila za enodnevne bele in rjave piščance, enomesečne bele piščance in šesttedenske jarkice. Se priporočamo! Vabimo vas v belo dvorano Zdravilišča šmarješke Toplice, kjer vam bo v petek, 5. 3., od 16. ure dalje predaval ing. Fabjan na temo: Zdravljenje s čebeljimi proizvodi. Ing. Fabjan je izumitelj produkta ENDOVITAL. »PROLES« d.o.o. Novo mesto Prodajamo hrastov »lam« parket. Cena: 880 SIT/m2 tel. (068) 27-653 (zvečer) K sodelovanju vabimo samostojne komercialiste za delo s prehrambenimi artikli. Pisne ponudbe pošljite na Lokastar, d.o.o., Cesta v Gorice 33,61000 Ljubljana. DIMNIKARSTVO Primc Črnomelj Cenjenim strankam nudim: — čiščenje kurilnih in dimo-vodnih naprav — čiščenje vseh vrst kaminov — kemično čiščenje peči — strojno čiščenje peči Se priporočam! Dimnikarstvo PRIMC JOŽE ČRNOMELJ Zelena pot 8 tel. 51-781 Nova okna v stare okvire po meri in druga mizarska dela po naročilu izvaja MONT-LES BOŽIČNIK, Sevnica Tel. (0608) 82-945 Cene rabljenih avtomobilov KRŠKO N;i avtosejmu v tem mestu so se v nedeljo, 28, februarja cene /a rabljene avtomobile gibale takole: cena ZASTAVA 750/850, letnik 80—82 YUGO 45A/E, letnik 84—89 YUGO 55 KORAL, letnik 88—89 I01, 128, SKALA 55, letnik 80—90 126 P, letnik 80—90 R-4 GTL, letnik 83—90 R-14, letnik 79 VISA 11 RE, letnik 85—87 VW GOLF JGLD, JXD, letnik 84—86 KADETT 1.6 D, letnik 85 650 do 1.000 DEM 2.000— 3.800 DEM 4.000- 4.600 DEM 900— 5.200 DEM 400—3.700 DEM 1.500—6.700 DEM 2.700 DEM 5.800—6.500 DEM 6.500—10.000 DEM 10.500 DEM DOLENJSKI UST (2272) 4. marca 1993 Najcenejše SAT ANTENE v Sloveniji za samo 579 DEM z montažo, tudi na obroke! RTV servis ROŽIČ (068) 21-229 Pod Trsko goro 45 K.A.B. d.o.o. VolčičevalO, Novo mesto Tel: 068/28-107 Akcijska prodaja HEVVLETT PACKARD laserskih printerjev LaserJet III P 129.800,00 SIT LaserJet 4 219.800,00 SIT Garancija eno leto. Dobava takoj. _ ____ Ste pripravljeni delati? Možnost velikega zaslužka. Pokličite na telefon (068) 56-644. IZPOSOJAMO POROČNE, OBHAJILNE IN MATURANTSKE OBLEKE Z RAZNIMI DODATKI TRGOVINA »QUICK« VAVTA VAS 20 STRAŽA PRI NOVEM MESTU TELEFON: 068/85-425 Delovni čas: Od 9. ure do 12. ure in od 16. ure do 19. ure, sobota: od 9. ure do 13. ure. SE PRIPOROČAMO! yub?|an»^a°27 (lavna skladišča) ttl.T06eT22-337.lnt. 15 obvešča cenjene kupce, da odslej lahko na novi lokaciji v javnih skladiščih kupujejo naslednje blago po ugodnih cenah: * kmetijski repromaterial * vse vrste kuhinjske posode * šolske potrebščine * tekstilne izdelke (bunde puhovke od 7.000 do 12.000 SIT) * obutev * trenirke po 1.600 SIT Obiščite nas in prepričali se boste! Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979. prodam KORUZO v storžih prodam. W 76-373. 813 SKORAJ NOVO OSTREŠJE 7. opeko, 8x7, prodam. ® 73-750. 820 OVNA, ovco in vino cviček prodam. Kupim dve zajki. ® 43-504. 824 NOVE POGRADE zelo ugodno prodam. Bobič, Podgora 15 a, Straža. 825 KORUZO in hrastove plohe (5 cm) prodam. Jordan, Ruhna vas 4, Škocjan. TV ISKRA barvni in Video rekorder TELEFUNKEN, prodam za 1300 DEM. Ljubi Edo, Ždinja vas 7, 68222 Otočec. PLEMENSKO ŽREBICO prodam. a>: 73-272. 843 VINOGRADNIŠKO žico različnih dimenzij in rabljene priveze za živino (Kobalove), ugodno prodam. ® (068) 84-647. 852 DRVA PRODAM. ® 78-105. 853 STAREJŠO, skoraj nerabljeno opremo dvosobnega stanovanja, tudi belo tehniko, in zazidljivo parcelo v Straži prodam. ® (068)23-037. 855 6 GRABNARJEVIH NAVEZOV, komplet z rešetkami, prodam. ® 42-457. 859 BILJARD SEDMICO, dobro ohranjen, prodam. ® 43-748. 866 6 MESECEV BREJO TELICO in vinograd na Raki prodam. Fakin, Čučja Mlaka 5, Škocjan. 869 KRATKODLAKI ISTRIANKI, psico, staro 6 let, in njeno mladico, staro 7 mesecev, prodam. Karel Lužar, Vel. Cikava 13, Novo mesto, ® (068)23-485. 871 BAL1RANO SENO na Dolenjskem prodam. ® (061)171-535. 872 MEŠANA DRVA, dostava na dom, prodam. ® 76-122. 876 PRAŠIČE, okoli 110 kg, lahko tudi polovice, prodam. ® 73-023. 878 OTROŠKI kombiniran voziček, zamrzovalno skrinjo (1101), rdeče vino cviček prodam. ® (0608)32-930. 883 KORUZO v zrnju prodam. ® 73-623. 904 MLADO KRAVO s teletom ali brez teleta prodam. ® 25-315. 911 razno SAT ANTENE, visoka kakovost, zanesljiv sprejem! Garancija, servis. Nimate toliko denarja, da bi kupovali poceni. Antene Marko Gcrden, d.o.o., ® 44-129, zjutraj in zvečer. 763 V NOVEM MESTU ali bližnji okolici najamem prostor, primeren za mehanično delavnico. ® 22-612. 890 V TERMAH ČATEŽ se je izgubil mlad nemški ovčar. Ime mu je Kan. V ušesu ima vtisnjeno številko 64997. Najditelja prosimo naj pokliče na ® (061)614-026 proti nagradi. 915 NAJAMEM POSLOVNI PROSTOR cca 40-50 m2 na lokaciji Kristanova ul., Grm, Kandija ali Žabja vas. * 26-185, od 14. do 16. ure. 919 službo dobi ŽELITE IZBOLJŠATI svoj življen-ski standard? Priključite se organizirani skupini potnikov na terenu! Kličite po 15. uri na ® 23-977! 894 SE DOLGOČASITE, ste v finančni stiski? Imate lastim prevoz, voljo do dela? Priključite se org^tizirani skupini pri prodaji tekstila na terenu! Informacije Bouti-que Nina, Raka 28, od 8. do 12. ure, ali S* (0608)75-373, od 19. do 20. ure. 603 UPOKOJENA ZAKONCA iščeta primerno osebo za gospodinjenje in nego bolnice. Stanovanje in hrana v hiši, ostalo po dogovoru. ® (0602)22-377, Koroška. 810 REDNO ZAPOSLIMO šiviljo ali krojačico, po možnosti z prakso. ® (068)46-505, v večernih urah. 821 ZA DELO v bistroju zaposlimo prijazno dekle s prakso. Možna redna zapoli-tev 150 SIT/uro. ® (063)882-191. 827 ZA 70-LETNO MAMO, delno po-kretno, iščemo gospo, ki bi bila pripravljena skrbeti zanjo v dopoldanskem času. * (068)84-666. 833 NUDIMO dober honorarni zaslužek. ® (068)23-506. 862 NOVI OGLASNI ČASOPIS išče lokalne zastopnike za zbiranje reklam. Pisne ponudbe na nasloov: Domen marketing, Zaloška 98, Ljubljana. 877 SLOVENSKA KNJIGA, D.O.O., vabi k sodelovanju tri predstavnike-zastopnike lastnega knjižnega programa na območju Dolenjske in Posavja. Osnovni OD na mesec je 30.000 SIT in potni stroški. Pogoji: lastni prevoz, urejenost, komunikativnost, starost nad 25 let. Cenjene ponudbe na naslov: Slovenska knjiga d.o.o., Litijska 38,61000 Ljubljana, za »ogledno prodajo«, N.m. 879 STE V FINANČNI STISKI ali brez zaposlitve? Nudimo vam dobro plačano delo (cca 1.500 DEM). Izplačilo tedensko. Pokličite v četrtek na # 22-106, med 16. in 20. uro. 881 ZAPOSLIM zidarja iz okolice Škocjana, Šentjerneja ali Krškega. ® 76-158. 886 BISTRO PA-PI zaposli dekle za delo v strežbi. »23-418. 895 ZA RAZLIČNE VRSTE popolnoma samostojnih del na domu vam pošiljam podrobna navodila z naslovi za nabavo materiala in za prodajo proizvodov. Ke-rec, poštno ležeče, 61261 Dobrunje. HONORARNO ZAPOSLIMO dekle za prodajo kozmetike v drogeriji. Pisne ponudbe na naslov: Drogerija »Lara«, 61433 Radeče. 913 TAVERNA v Krškem zaposli dekle za strežbo. « (0608)31-888 ali (0608)32-224. 914 OBNOVA SKLOPK in zavor za avtomobile, kmetijsko mehanizacijo in delovne stroje ter peskanje manjših elementov. Oddajanje in prevzem materiala tudi v podhodu blagovnice Mercator Krško. Torex, Alojz Kerin, Raka, ® (0608)75-306. 826 BELE PIŠČANCE in rjave nesnice bomo prodajali od 5. marca dalje. Višček, Račje selo, ® 44-862. 838 NIZKE CENE. Izdelujem in prodajam parke, kratke hlače, krila, jakne, blej-zerje in sakoje iz semiša in nape. Bršljin 17, Novo mesto, ® 21 -851, od 20. do 21. ure. Obratovalni čas od 7. do 18. ure. BELE TEŽKE piščance (cca 1 kg) prodajamo na farmi na Gor, Lazih. Hu-jfiek, ® 24-496. 910 TELSAT D.O.O., CPB 13, Brestanica. UGODNO! Na zalogi več sistemov stereo satelitskih anten. ® (0608)70-467, od 9. do 16. ure. 916 HORTING NOVO MESTO svetuje, oskrbuje in vzdržuje vaše vrtove in zelenice. ® 24-433. 917 posest NOVEJŠO HIŠO z velikim vrtom v Novem mestu prodam za 220.000 DEM. ® (061)226-070. 816 SMREKOV GOZD na Ratežu, 90 a, prodam. ® 85-668. 817 V METLIKI prodam lepo gradbeno parcelo, cca 1000 m2, z lokacijskim dovo- ljenjem. Lokacija Pod veselico. ® (061) 556-790. 819 UGODNO PRODAM parcelo v izmeri 800 m2 z možnostjo pridobitve dovoljenja za gradnjo v neposredni bližini Kostanjevice na Krki. ® (068)78-304. MANJŠO HIŠO z vrtom na lepi legi v Črnomlju prodamo. ® (061)310-285. 15 AROV VINOGRADA na Trški Gori prodam. Liljana Potočar, Trška gora 1 a, Otočec. 829 VINOGRAD z zidanico, (17 a), v Šmavru, prodam. ® (068)45-568. 830 HIŠO NA MIRNI v 4. gradbeni fazi z vso priključitvijo, telefonom, primemo tudi za obrt, nrodam. Ponudbe pod Šifro: »NOVA HIŠA.« 836 VINOGRAD, primeren tudi za vikend, v okolici Dolenjskih Toplic, prodam. * 65-147. 839 V CEROVCU nad Stransko vasjo prodam parcelo (23 arov), na kateri je njiva, sadovnjak in nedokončana brunarica z elektriko. ® 28-488. 846 NEDOKONČANO VELIKO dvostanovanjsko hišo v Dobovi pri Brežicah prodam. * (0608)67-180. 849 V VINJEM VRHU prodam 1 ha vinograda, starega 12 let. ® 42-146. 851 CELO ALI POLOVICO PARCELE v izmeri 28 a, primerno za vikend in vinograd, na Ljubnu pri Straži, prodam. »85-401. 861 VINOGRAD z zidanico in njivo na Tanči Gori prodam. ® (068)25-449. LEKAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in grodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo S (068) 22-282 od 8. do 19. ure (061) 714-450 od 16. do 19. ure ZAHVALA Utihnil tvoj je mili glas, obstalo zlato je srce, le sledi ostale so povsod od dela pridnih rok. V 80. letu starosti je umrla naša draga mami, stara mami, tašča, setra in teta MARIJA BRAJKOVEC rojena Klemenčič iz Gor. Suhoija 18 Ob boleči izgubi naše drage mame se zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem OBRTI Črnomelj in Emone-blagovnica Ljubljana, ZB Suhor ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedi Tinci za ganljive besede ob odhodu izpred domače hiše, gospodu župniku za besede tolažbe in pogrebni obred kakor tudi pevkam iz Otovca. Žalujoči: mož Janez, sinova Janez in Lado ter hčerka Darinka z družinami ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 73. letu zapustil dragi mož, oče in stari oče FRANC MAJZELJ iz Metlike, Mestni trg 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh žalostnih in težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Metlika, gospodu župniku za opravljen obred, g. Gojku Jugu pa za poslovilne besede, vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, oktetu Vitis, Mestni godbi Metlika, Društvu invalidov, Krki Novo mesto ter vsem, ki ste se od pokojnika poslovili in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Pepca, sinova Franci in Janez z družinama in ostalo sorodstvo 42 arovvGOZDA v Šmarješkoh Toplicah, k.o. Žaloviče, prodam. ® 26-856, popoldne. 868 SMREKOV GOZD na Globclcm pri Pristavi prodam. ® (0608)21-003. 907 stanovanja V NOVEM MESTU ali okolici najamem garsonjero ali enosobno stanovanje. Možnost predplačila. Šifra: »RESEN« 814 LASTNIŠKO enosobno pritlično stanovanje menjam za večje z doplačilom. ® (068)27-832. 857 PRODAM ali dam v najem garsonjero v Črnomlju. Prodam tudi staro stavbno pohištvo višine 140 cm vseh dimenzij, o 51-466. 882 V NOVEM MESTU ali bližnji okolici najamem garsonjero ali manjše stanovanje. Ponudbe pod Šifro: »PREDPLAČILO« 891 ženitne ponudbe AMOS — SLOVENSKA ŽENITNA AGENCIJA. Od 18 do 80 let. Velika ponudba — uspeh garantiran. ® (065)23-632,23-440. 591 ZAHVALA Ob nagli izgubi naše tako spoštovane mame TEREZIJE HOČEVAR izrekamo Bogu zahvalo, da smo jo smeli imeti. Bila nam je svečenica življenja in ljubezni. Toliko bolj smo hvaležni vsem, ki ste jo spremljali v življenju, smrti in pogrebu. Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem povrni Bog za vsa znamenja pozornosti, posebej še podjetju Bramac za venec in Janezu Povšiču za tople poslovilne besede. Pravo presenečenje ste nam pripravili duhovniki, redovniki in redovnice s tako številno udeležbo. Iskrena hvala stiškemu opatu dr. Antonu Nadra-hu za vodenje pogreba, mag. Franciju Vrhuncu, nadškofijskemu kanclerju za tako plemenite besede, g. Mirku Žerjavu in domačemu župniku za prisrčne besede slovesa. Vsem jo priporočamo v trajen spomin. Sinovi in hči ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta JOŽETA RUSA z Radoviče pri Metliki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste prišli od daleč in blizu ter nam stali ob strani v najtežjih trenutkih in nam izrekli sožalje. Še posebej se toplo zahvaljujemo zdravniku in patronažnim sestram, ki ste skrbeli zanj in mu lajšali bolečine. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi začinji poti in mu pripravili tako lepo slovo. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Delo in trpljenje — bilo tvoje je življenje. Trpljenje si prestal, zdaj pa v grobu mirno počivaj. V 59. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in boter MARTIN KOLIGAR iz Gor. Vrhpolja Ob boleči izgubi našega očeta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivoma Iskra Hipot Šentjernej, Bramac Dobruška vas, ORL oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, GD Vrhpolje za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in mašne darove. Posebna zahvala osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in dr. Hudoklinovi za zdravljenje, župniku za opravljen obred, GD za spremstvo in poslovilne besede ob odprtem grobu. Najlepša hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili do zadnjega počitlca. Žalujoči: žena Marija, sinova Jože, Stane, hčerka Martina z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli, ko žene - mame v hiši ni Ko solza koga bi rešila, bi tebe, žena - mama, obudila. V 84. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, setra in teta PEPCA BERLOGAR iz Martinje vasi 21 pri Mokronogu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje,sorodnikom, sosedom in znancem za podarjene maše, vence, cvetje m sveče. Hvala dr. Anici Dolenšek, dr. Žnidaršiču, osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin, g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Jože, hčerka Majda, sestra Tončka in Francka ter ostalo sorodstvo Delo, skrb, trpljenje — tvoje bilo je življenjd. Trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica, teta in svakinja TEREZIJA ŠKOF rojena Pavlovič z Boldraža 5 pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,•sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in podarjene vence ter cvetje, enako tudi KS Slamna vas in ZB Slamna vas. Posebna zahvala dr. Bojanu Videtiču iz ZD Metlika za lajšanje bolečin v bolezni. Iskreno se zahvaljujemo sosedu Jožetu Nemaniču za lepo organizacijo pogreba in Jožici Humljan za ganljive besede slovesa pred domačo hišo. Hvala pevkam za lepo zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, ter našo mamo tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njeni 2272) 4. marca 1993 DOLENJSKI UST 23 Andreja Jamšek Malokateremu mlademu človeku so bile razmere tako naklonjene, da je lahko po skromnih petih letih delovnih izkušenj zasedel direktorski stolček. Andreji Jamšek, ki je okoli novega leta postala direktorica M-Kmečke zadruge v Sevnici, se je to zgodilo. Jamškova se ni znova pojavila v kolektivu, ki ga je dodobra spoznala, ko je bila poldrugo leto vodja finančno-računovodskega sektorja, da bi delala nekakšno kariero. Zdi se, da je ravno dovolj skromna in hkrati ambiciozna. O tem ravnovesju priča tudi to, da se ji ni zdelo pomembno omeniti, da je kot odlična študentka na ljubljanski ekonomski fakulteti (povprečno oceno je imela 9,8!) dobila za svojo diplomsko nalogo celo Kidričevo nagrado. To je “izdal" njen mož Milan, s katerim sta si v Kamenici pri Krmelju postavila novo hišo. Andreja pove, da je imela tolikšno štipendijo, kolikor ni imel marsikdo plače, in je res lahko izdatno prispevala za skupni dom. V življenju ji sicer ni bilo nič podarjenega. Na domačiji na Gaberju pri Tržiščuv so imeli starši 8 ha zemlje. Čeravno je tamkaj zemlja neprimerno bolj rodovitna kot ob njenem novem domu, 8 ha obdelovalne zemlje v Gaberju ni zadoščalo, da bi starši trem hčeram lahko omogočili šolanje, kot bi si želele. "To je bil še čas množičnega zaposlovanja v sevniški inpdst-riji, v Lisci in Jutranjki. Želela sem postati učiteljica. Ko sem dobila štipendijo iz združenih sredstev, sem se odločila za šolanje na novomeški gimnaziji, ” pripoveduje Jamškova. Med študijem ekonomije je bila štipendistka zadruge. Kadrovska štipendija od drugega letnika dalje ji je oh že omenjenih najvišjih ocenah prinesla gmotno varnost. Na fakulteti se je odločila za finančne vede, ker, kot pravi “rada premetava številke”. Andreji ni tuje navezovanje stikov z ljudmi. Vrata pisarne prikupne direktorice vsak dan odpre veliko kmetov (v zadrugi jih je okrog 130), sodelavcev in poslovnih partnerjev. Jamškova je prepričana, da imajo kmetje pri njih vsaj tolikšne ugodnosti kot pri konkurenci. Zato so jo zabolele pristranske kritike na občnem zboru govedorejcev, in to iz ust tistih, ki imajo od te zadruge največjo korist. Na splošno pa o današnji kmetijski politiki meni, da ne pelje v pravo smer. Kmetijski minister dr. Osterc je po njenem mnenju nemočen spričo "trde roke” njegovega kolega dr. Kračuna. Bo Jamškova kot novopečena kmetijska sekretarka v sevniškem izvršnem svetu bolj prodoma? PAVEL PERC 32. SALAM IADA V SEVNICI SEVNICA - Najpozneje do 8. ure 10. marca morajo tisti, ki bi radi tudi letos sodelovali na najstarejšem in najbolj cenjenem tekmovanju salamatjev v Sloveniji, prinesti svoje izdelke, salame in klobase, v Vrtovškovo gostilno, da jih bo pregledal medobčinski veterinarski inšpektor. Uradno pa sc bo pričela 32. salamiada v Sevnici v sredo, na 40 mučenikov dan, ob 15. uri. Glavni pokrovitelj M-Agrokom-binat Krško, Vinska klet Kostan-jevica-Leskovec, bo za najboljše salamaijc prispeval kar 6 stekleničk slovenskega vinskega prvaka, na katerega so Krčani upravičeno ponosni (vsaka steklenička je vredna 70 mark!), in 50 buteljk cvička. Seveda bodo salamarji prejeli še druge praktične nagrade za izdelke, ki jih bo spet ocenila komisija pod vodstvom upokojenega medobčinskega veterinarskega inšpektorja Borisa Starihe. TRINOGI PRIŠČANEC — V svoji veliki jati je trinogega piščanca našla Sla vka Turk s Sel pri Ratežu, potem ko je že štirideseti dan svojega življenja veselo s tremi nogami korakal med čisto na vodnimi pickL Ker je piščančje bedro najlepši in najboljši kos, bi bilo kar dobro, da bi se razmnoževali še takšni piščanci, ki bi imeli štiri bedra in še več. (Foto: J. P.) »Halo, tukaj je bralec Dolenjca!« Draga grobnina v Krškem — Šopek cestnih problemov — Jeza zaradi telefonskih ____dvojčkov v Butoraju — Kdo naj ima prednost v slovenskem vrtcu? Osnutek odloka o ulicah v Novem mestu, ki ga je nedavno sprejela novomeška občinska skupščina in ga dala v javno razpravo, že odmeva med ljudmi. Marija Hlišč s Ceste herojev v Novem mestu je svoje in svojih znancev mnenje povedala kar po dežurnem telefonu Dolenjskega lista. »Nismo proti spremembam imen, pa tudi zanje nismo najbolj, saibodo prinesle veliko dela in stroškov. Ce pa bo sprejeto, da se jih spreminja, bi predlagala, da bi na nekdanja mesta vrnili tudi stara znamenja in vodne črpalke. Te so bile v Vrhovče-vi ulici pri Jakopinovi hiši, v Pugljevi ulici pri nekdanjih javnih straniščih ter v Ulici talcev nasproti Brudaijeve hiše.« Bomo videli, kaj bo iz tega. Prav tako bomo videli, kakšne namene ima gospod, ki zemljo in kamenje, dobljeno z napeljevanjem kanalizacije na Brodu, odvaža ravno na obrežje Krke, kar hudo jezi bralko Marijo. Nek razlog že mora biti, da ga nihče od odgovornih pri tem ne ovira. S. K. iz Krškega je v imenu večjega števila someščanov sporočila, da resno razmišljajo o bojkotu plačevanja grob-nine. »Kako si Kostak drzne tako dražiti grobove? Lani smo za tiste 4 kvadratne metre plačali 560 tolarjev, sedaj smo dobili položnice za 3.150 tolarjev. Kako naj reveži vse to plačamo?« sprašuje S. K. Težko, kajpada, a komu v tej državi je za reveža še kaj mar? Kostak pa ima gotovo izdelane kalkulacije, da bodo s tako ceno komaj prišli skozi pri vzdrževanju grobov. Bralec P. iz Dobrave pri Dobrniču se še ne ukvarja s takimi problemi, rad pa bi se vozil po boljših cestah. Misli, da bi bil zdaj res že čas, da bi asfaltirali cesto med Žužemberkom in Dobravo, kar je bilo načrtovano že leta 1984. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. Prav res, a tudi cestam se v prihodnje podobno bot revežem obeta »stiskanje pasu«. Kakoje s konkretnim primerom, bomo odgovor še poiskali. Na cestne zagate je opozoril tudi Janez L. iz Mirne Peči. Pričakuje, da bo Cestno podjetje vendarle popravilo kritično cesto skozi Žabjak, na kar je že opozoril. Pri gostilni Drenik v Bršljinu naj bi namestili ogledalo, saj je križišče s spremembo prednostne ceste manj varno. Pred novomeškim zdravstvenim domom, upa, da bodo na novo začrtali parkirna mesta, saj nekateri sedaj parkirajo kar čez dve in še povečujejo neznosno gnečo. Nekaj parkirnih mest bi po njegovem lahko pridobili tudi pri kiosku pod bolnišnico, če bi jih zarisali. Upajmo, da bodo odgovorni reagirali na vse te predloge. Janez pa tudi čaka, kdaj se bo kdo spomnil pospraviti kup steklene volne, ki gaje že pred tedni nekdo očitno izgubil ravno pri tabli v Mimi Peči. Bralka iz Novega mesta ponovno javno prosi Elektro, naj popravijo luč nad Znančevimi njivami. Že dva meseca hodijo po temi, ker so vsi klici na Elektro ostali brez. odziva. Druga bralka iz Novega mesta sprašuje Tilio, kije na Ljubljanski cesti postavila velik pano o varnem pripetem vozniku, kaj je s pešci. Ti da se sedaj nimajo kam umakniti pred podivjanimi šoferji in prho iz luž. Jezijo tudi, da so zaradi table obsekali prekrasen grm in da tam okrog leži polno svinjarije z odpadlim jesenskim listjem vred. Jezijo pa jo tudi plače poslancev v slovenskem parlamentu. Delavka iz metliške Beti seje odzvala na zapis v DL o metliškem vrtcu. »Zakaj imajo vsi večje pravice do njega kot Metličani, ki smo zanj dajali samoprispevek, in zakaj za hrvaške otroke plačujejo minimalno, za naše morajo pa samohranilke polno?« Sprašuje se tudi, do kdaj bodo odpuščali predvsem domačine, medtem ko delavci z one strani Kolpe še kar lahko delajo. Butorajce — v njihovem imenu je klical bralec M. — pa jezi telefonija. HALO-AL0 PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta čelrtek vas bo med 18. in 20. uro pri telefonu 23-304 čakala pedagogika Marija Gabrijelčič. Pred mesecem so telefone sicer dobili, a razen nekaj pomembnežev (posebej je bil omenjen Jože Perušič), ki se sedaj delajo nevedne, in sicer dvojčke, o katerih pred in med gradnjo omrežja, za kar so prispevali vsi enako, ni bilo govora. Ko so se pritožili na pošti, jih je ta poslala hladit jezo oz. iskat pravico v krajevno skupnost. Sicer pa da so lahko kar zadovoljni. Naročnina za dvojčka je nekaj manjša, pa tudi manj impulzov bo treba plačati, ker bo morda na ta račun kak pogovor manj. Delavec J. iz črnomaljske Adrie je potožil, da že več kot leto dni dobivajo namesto polovice plače listine, ki naj bi jih »vnovčili« v primeru stečaja. Prepričanje, da pri nas manjka zakon o osebni odgovornosti, zato pa se dogajajo take stvari. Z. L.-D. Delovni čas: od 21. do 04. ure petek in sobota: disko glasba ob nedeljah: evergreeni v petek, 5. marca ansambel FORUM v nedeljo, 7. marca MIRAN RUDAN v petek, 12. marca ČUKI Veliko zabave! la vas Zabrdje Z nedeljske smučarske prireditve v Zabrdju pri Mirni, kjer so na pragu pomladi priredili tradicionalne skakalne tekme — Med veterani najboljši Dolenjci ZABRDJE PRI MIRNI — Ta kraj z nekaj deset hišami, skrit bogu za hrbtom, postaja prava dolenjska Planica. Na nedeljski tekmi je bilo skorajda premalo travnikov, da bi parkirali vsi avtomobili, s katerimi se je na ogled smučarskih skokov in umetnega snega pripeljalo 2000 obiskovalcev. Takšno je Žabrdje le enkrat na leto - vse od leta 1987, ko so tamkajšnji smučarski navdušenci prvič pripravili tekmo. Iz leta v leto so svojo skakalno napravo, katere iztek je na travnatem dvorišču prav sredi vasi, dograjevali tudi po načrtih znanega mojstra skakalnic inž. Janeza Goriška. Sedanja naprava omogoča skoke tudi do 35 metrov. Za tekmo dalj časa dela cela vas. Letos je bilo dela še nekaj več, saj snega ni bilo niti po najbolj zakotnih grapah, od koder so ga leta nazaj vozili na hrttgt skakalnice. V vas so pripeljali snežni top. Izposodili so si ga v Begunjah in tri noči »bruhali« sneg ter na koncu zmagali. Tako je bil za nedeljski dogodek poleg skokov zanimiv tudi umetni sneg. Tej zmagi so se čudili tudi skakalci smučarskega kluba Ilirija - Center iz Ljubljane, ki sojih povabili na Dolenjsko: Kar nekajkrat so telefonirali v Zabrdje, če to ni nova potegavščina, in ko so prišli, so dali »kapo dol«. Na tekmi seje zbralo kar 58 tekmovalcev, ki so se za naslove najboljših potegovali v treh kategorijah. Med že prekaljenimi mojstri skakalnih smuči iz Ljubljane, so se poganjali v dolino skorajda enakovredno tudi domačini iz Zabrdja, z Mirne, iz Birčne vasi, Šentjerneja, Krškega in od drugod. Med mladinci so prvih pet mest osvojili Ljubljančani. Prva štiri mesta so dosegli tudi pri članih, na peto mesto pa se je uvrstil Janez Globočnik, član Cvetličarne Lilija iz Krškega. Zato pa so Dolenjci slavili med veterani. VIKEND PAKET ODŠEL V KRŠKO DOLENJSKE TOPLICE - V soboto so na plesu v zdraviliški restavraciji v Dolenjskih Toplicah opravili žrebanje kuponov, ki so jih prejeli vsi, ki so se odločili za nedeljsko kosilo v znani topliški restavraciji “Rog”. Izžrebali so 11 lepih nagrad, glavno nagrado, vikend paket v Dolenjskih Toplicah, pa je sreča namenila Majdi Medved iz Sovretove 19 v Krškem. Akcija nedeljskih kosil sc bo nadaljevala, žrebanje novih kuponov pa bo predvidoma v soboto, 3. aprila. ITALIJANSKA KUHINJA NA OTOČCU OTOČEC - Italijanska kuhinja je prav gotovo med najbolj razširjenimi na svetu, pa tudi pri nas je povpraševanje po njej vse večje. Hotel grad Otočec je izkoristil izjemno priložnost in povabil na Dolenjsko kuharskega mojstra Antonia Forccllo iz Brescie. Če želite poiskusiti prave italijanske specialitete, vas Motelska restavracija na Otočcu vabi v petek in v soboto od 20. ure dalje. Postregli vam bodo npr.: mariniran losos s koprom, lazanje, njoke z gorgonzolo, jastog v žametni omaki itd. JUTRI VERDERBER V DALLASU KOČEVJE - Predstavitev najnovejše kasete ansambla Tonija Vcrdcrbcrja bo jutri, 5. marca, ob 20. uri v gostišču Dallas v Gornjih Ložinah pri Kočevju. Poleg Tonija Vcrdcrbcrja in njegovega ansambla bo ob tej priložnosti nastopil še ansambel Modra kronika iz Novega mesta, nastopajoče pa bo napovedoval in skrbel za njihovo dodatno zabavo še humorist Toni Gašperič. SKOKI—PRAZNIK ZABRDJA — Če ne po drugem, lan, Dolenjci poznajo po vsakoletni tekmi v smučarskih skokih. pinimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiimiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiii^ Kaj je na sliki? | 3.000 SIT ZA PRAVILEN l ODGOVOR — Kip »Rimljanke« \ v zdravilišču Šmarješke Toplice, ki smo ga zasta vili za uganko prejšnjega tedna, za večino naših bralcev ni bil pretrd oreh. Seveda smo pri žrebu upoštevali tudi odgovore, kot npr. kip vodnarke ali spomenik v Šmarjeških Toplicah, pojasnit, da je bil kitp prenesen izpred mestne hiše v Šmarješke Toplice, pa smo bili še posebej veseli Največ sreče pri žrebu je imela tokrat Cirila Divjak, Hmeljska 4, p. Kostanjevica. Povabilo k nagradni igri velja še naprej, kupon z izpolnjenimi podatki prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto! Za žrebanje bodo prišli v poštev vsi, ki bodo odgovore poslali do ponedeljka, 8. marca. Kaj je na sliki? Moj naslov:. Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto šliniMiimmiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiimiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii? Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MARIJI LUKŠIČ iz Novega mesta. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) Pri nas je glasba doma - HMELJARSKI INSTR. KVINTET 2 (1) Slovenski vojak - ANS. MIRO KLINC 3 (6) V gostilni - ANS. VINKA CVRLETA 4 (9) Slovenija naj bo jutri lepša - ANS. LOJZETA SLAKA 5 (3) Kjer doma je veselje - ANS. BORISA RAZPOTNIKA 6 (5) To si ti - FANTJE Z VSEH VETROV 7 (4) Hudi časi - PRUJSKI INSTR. KVINTET 8 (7) Darilo vseh daril - ANS. JOŽETA ŠUMAHA 9 (8) Veselje na vasi - BRATJE IZ OPLOTNICE 10 (-) Iščem te - ZASAVCI Predlog za prihodnji teden: V parku - VESNA (ilasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto NE MORE GA DOBRO RAZUMETI - Samo trenutek, gospod Predalnik. Saj ste vi moj poslanec v državnem zboru, kajne? - Sem. In ponosen sem na to, da zastopam v Belem mestu takšne ljudi, kot ste vi - Veste, v naši vasi še nimamo elektrike. To je zelo nerodna stvar. - Popolnoma vas razumem. - Z vodo ni nič boljše. Kopali smo jarke, vsako gospodinjstvo je dalo denar, vode pa od nikoder. V hiše pa pranje, kuhanje, napajanje živine. Ko je suša, smo odvisni od gasilcev, ker so vodnjaki prazni. j - Razumem vašo stisko. - Oprostite, da izkoriščam priložnost, toda človek nikoli ne ve, kdaj vas bo ponovno videl. - Kar, kar! - Naša vas nima javne razsvetljave. Odrasli se že nekako znajdemo, toda otroci! Pozimi prihajajo iz šole že v popolni temi. Bojimo se zanje. Razumite nas. Vedno več lopovov je na tem svetu. - Ce mislite, da vas ne razumem, se motite. - Rekel vam bom še za lekarno. - Vsaka vas res ne more imeti lekarne. - Sploh ne gre za to, gospod Predalnik. Lekarna je v Repičcvi Dragi, to je v redu. - Potem ni glede tega problema. - Pa je! Repiška lekarna dela samo do sedmih zvečer. Po tej uri moramo z recepti za nujna zdravila v dvajset kilometrov oddaljeno Zgornjo Repičevo Drago. To pa je vse prej kot prijetno. - Razumem vas. - Vi, gospod Predalnik, imate kot poslanec državnega zbora nekaj tisoč mark plače. Jaz delam v Hitrotkalu za tristo mark mesečno. - Nisem vas dobro razumel l.ahko ponovite? - Rekel sem, da delam v Hitrotkalu za tristo mark na mesec. - Moram priznati, dragi gospod, da vas ne razumem. La kako lahko s to mizerijo sploh preživite? TONI GAŠPERIČ