Kakšno stranko? — Hja, ribniško!
Nedavno sem pobaral možakarja, kakšno stranko bo na pomladanskih volitvah volil (kaj drugega pa naj se te čase sploh še pogovarjamo, če ne o volitvah, spremembah, strankah, prenovitvah ipd.?!). In možakar je, ne da bi kaj dosti pomišljal, odgovoril: »Hja, ribniško, kaj pa drugega!«
Pa smo tam! Kakšna pa je spet ta stranka? Ribniška?!
Čudne reči se dogajajo zadnje čase pri nas, okrog nas, tudi v nas samih. Ni več večnih resnic, vse je nekako drugače in drugo. Kar se je še včeraj zdelo postavljeno za vse večne čase, danes (skoraj) ne velja več. Leta dolgo smo gradili in dograjevali novo družbo, nov svet, novega človeka,tudi Človeka z veliko začetnico, borili se za lepši jutri in prav zaradi tega lepšega jutri še nekako prenašali vedno slabši današnji dan. Gradili mostove iz preteklosti preko sedanjosti v svetlo prihodnost, ki pa se nam je vedno nekako izmuznila, spolzela mimo nas (ali mi mimo nje), se nam odmikala. Danes govorimo o svetli prihodnosti kot o enaindvajsetem stoletju, o Evropi 92 oz. Evropi zdaj.
In v tem našem junaškem boju s sedanjostjo za jutrišnji dan so se nam pričele dogajati čudne stvari. Dogajalo se je ljudstvo, inflacija, gospodarski zlom posameznih zveznih enot, zlom mednacionalnih odnosov, padel je naš mednarodni ugled, le delo se nam nekako noče ali ne more dogoditi. Donosno, ustvarjalno delo...
Moder, najboljši, zgledni sistem se nam je pričel krhati, lomiti sam v sebi, prihajati s seboj v nasprotje. Pri nas in še bolj okrog nas je pričelo vreti. V nekaj mesecih se je politični zemljevid Evrope v temeljih spremenil, večne resnice so se podrle, na naših vzhodnih mejah je zagorelo. Tam od vzhoda, od koder je pred desetletji dobršen del sveta osrečila osvobajajoča
rdeča zarja, so zapihale čudne sapice in sprožile nebrzdano valovanje demokratičnih sprememb. Toda ne pri nas! Tuleča milijonska množica, napol žejna krvi, je demokratično dogajanje naroda, mirne zahteve ljudi na drugem koncu po enakopravnosti, več svobode in demokracije pa so razglašene za kontrarevolucijo, ■ terorizem, separatizem, veleizdajstvo... Pa naj človek razume za naš svet in naše korakanje v enaindvajseto stoletje, takšno demokracijo!
(Mimogrede: demokracija je beseda grškega izvora — demos: ljudstvo in kratein: vladati; vladavina ljudstva, ljudovlada, po marksistični teoriji le oblika države in razrednega gospostva, naj višja oblika demokracije v razredni družbi je socialistična demoracija, politična in družbena enakost, zlasti enakost pravic; separatizem je težnja ali gibanje k ločitvi, odcepitvi; za terorizem vemo da je nasilje, strahovlada kot tudi to, da je kontrarevolucija nazadnjaštvo, gibanje za izni-
čenje naprednih, revolucionarnih pridobitev; alternativa je tudi lat. izvora in pomeni nujno izbiro med dvema možnostima, ali — ali; opozicija izhaja iz lat. besede oppositio — odpor in pomeni nasprotovanje, odpor kakim nazorom; socializem - fr. socialisme — stopnja v razvoju družbe in oblika družbene ureditve, ki sloni na družbeni lastnini proizv. sredstev, v zgod. pomenu prehodna doba od kapitalizma h komunizmu...)
Nekaj kratkih obrazložitev (Verbinčev slovar tujk) besed, ki jih pogosto uporabljamo, pa morda njihovo bistvo premalo poznamo. Posebno danes v vedno globlji pluralizaciji družbe in naših medsebojnih odnosov. (In spet mimogrede: pluralizem iz lat. plural množina, pluralističen - množinski, pluralizem pa je filozofska smer, ki trdi, da sloni resničnost na različnih, samostojnih in neodvisnih počelih, v političnem sistemu večstrankarstvo. In še o politikih, ki jih je nekoč Churchill opisal takole: politiki so ljudje, ki rešujejo probleme, katerih sploh ne bi bilo, če bi ne bilo politikov!)
Saj res, kaj pa ima to predavanje o tujkah sploh s tisto ribniško stranko, omenjeno čisto na začetku? Nič in vse...
Ko so se v ljudeh pričele buditi demokratične misli, ko so le-te postajale vedno jasnejše, in glasnejše in ko nas je pogled čez mejo k sosedom, v širni svet nebsmi-Ijeno postavil na realna tla našega balkanskega vsakdanjika, je postajalo vedno jasnejše, dh takd rte gre in ne bo šlo več naprej. Narod si je, zdaj že najmanj vdrugo, pričel pisati sodbo sam. Same avantgardnosti neko gibanje ne doseže, če o tem samo sebe prepričuje, humanosti, socializma, demokracije ne dosežemo, če samo rečemo, da to imamo, ni pa priznano
(Nadaljevanje na 4. strani)
8. april
—	predsednik Predsedstva SR Slovenije
—	člani Predsedstva SR Slovenije
—	Zbor občin SR Slovenije
—- Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije
Volimo v krajevnih skupnostih.
12. april
—	volitve v zbore združenega dela vseh skupščin družbenopolitičnih skupnosti
Volimo v podjetjih, organizacijah in skupnostih
22. april
—	2. krog volitev v zbor občin Skupščine SR Slovenije
—	2. krog volitev predsednika Predsedstva SR Slovenije (v kolikor bo potrebno)
—	volitve v zbore KS in družbenopolitične zbore občinskih skupščin in skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti
Volimo v krajevnih skuphostib.

ŠTIRI LETA
Za kmetijstvo storjeno precej
^ H
Äo y.o
Ob iztekajočem se srednjeročnem obdobju je brez dvoma prav, da nekoliko podrobneje pogledamo tudi stanje in perspektive našega kmetijstva.
Pomen kmetijstva v občini brez dvoma ni ustrezen % v družbenem proizvodu občine (cca 7 %), ampak je veliko večji. Razvoj kmetijstva občine je vse povojno obdobje z manjšimi neuspelimi in nepotrebnimi poizkusi osnovanja družbenega sektorja zasnovan na razvoju privatnega sektorja s poudarkom razvoja na celotnem območju občine. Ta gospodarska panoga je ena redkih, ki v občini nekaj zadnjih srednjeročnih obdobij ne beleži napredka, merjenega s proizvodnimi učinki. S tem seveda še ni rečeno, da ni bilo razvoja in dviga proizvodnje na posamezni kmetiji. Nekatere naše kmetije tako v ravninskem kot višinskem zlasti slemenskem območju dosegajo zavidljive rezultate. V glo-balu pa je rast proizvodnje na teh kmetijah komaj pokrivala izpad proizvodnje na kmetijah, kjer so zaradi ostarelosti kmetov ali drugih razlogov opustili kmetovanje. Razvoj kmetijstva je tako kot razvoj drugih gospodarskih panog odvisen od celega sklopa posameznih dejavnikov, ki se rešujejo na različnih nivojih. Poenostavljeno tej skupini dejavnikov pravimo v našem izrazoslovju odnos družbe do posamezne dejavnosti.
Merjeno po učinkih je bil v preteklosti ta odnos do našega kmetijstva slab, vendar predvsem na nivoju republike oz. federacije, kjer se rešujejo globalni ekonomski odnosi. To pa so predvsem cene kmetijskih proizvodov, oz. odnosi med cenami repromaterialov in končnih proizvodov kmetijstva. In kje je v teh odnosih občina? Po mojem je njena prioritetna naloga predvsem zagotavljanje ustreznih komunalnih pogojev za normalen razvoj podeželja, izvajanje agro in hidromelioracijskih posegov ter zagotavljanje sredstev za normalno delo pospeševalne službe.
Že večkrat omenjena politika policentričnega razvoja občine s
poudarjeno skrbjo zal poslednjo kmetijo v občini je v veliki meri izenačila bivalne pogoje v občini. Z majhnimi izjemami so zgrajene posodobljene ceste do vseh kmečkih naselij ali celo posameznih kmetij. Pomembnejše ceste v izrazito kmetijski krajevni skupnosti Slemena so bile asfaltirane v preteklem oz. preteklih letih. Veliko ne zaostaja tudi ostala komunalna infrastruktura (vodovodi, elektrika), slabša je situacija samo na področju telefonije, kar pa ni posledica zanemarjanja kmečkih naselij ampak izredno nizkega nivoja razvoja telefonije v občini kot celoti. Z izgradnjo vozelne centrale v Ribnici so dani pogoji tudi za razvoj telefonije.
Drugo pomembno področje je izvajanje agro in hidromelioracij. Po izgradnji zadrževalnika Prigorica so podani pogoji za izvedbo teh del. Načrti predvsem regulacij potokov, sprejeti s srednjeročnim planom, so verjetno res preambiciozni oz. niso v zadostni meri upoštevali vidikov varstva okolja. To je tudi edini razlog, da v letu 1989 na skupščini občine ni bil sprejet odlok, ki bi omogočil izvedbo prve melioracije v občini. Načrti oz. želje izvršnega sveta in kmetij cev v občini za hidromelioracijsko urejanje zemljišč v občini so bili res veliki. Danes moramo sprejeti kritiko, da smo pri opredeljevanju teh načrtov sodelovali predvsem kmetijski in vodarski tehnologi ter kmetje, v premajhni meri pa naravovarstveniki. Pri izdelavi bodočih načrtov, predvsem pa izdelavi srednjeročnega plana, morajo biti interesi usklajeni vsaj do take mere, da ne bomo blokirali tistih del oz. investicij, ki bodo po vseh kriterijih učinkovite.
Tudi na področju agromelioracij je bilo realiziranih nekaj projektov. Realizacija le-teh je bila v večini primerov odvisna od pripravljenosti kmetov oz. uspešnosti ali prodornosti pospeševalne službe, da s strokovnimi idejami podre blokade, ki so normalne pri uvajanju vsake novosti. Sredstva za te dejavnosti so se v pretežni meri zagotavljale iz republike in samo v
manjši meri v občini. Z ozirom na ekološko nespornost tovr-jstnih posegov in sorazmerno velikih učinkov bo potrebno na tem področju večje angažiranje.
Zahvaljujoč dobremu stanju ribniške industrije smo v vsem obdobju brez večjih naporov zagotavljali potrebna sredstva za delo pospeševalne službe in realizacijo njenih programov.
V zadnjih dveh letih smo v Izvršnem svetu tudi bistveno spremenili funkcijo sredstev bla-
govnih rezerv. Zbrana sredstva ne vlagamo več v razmeroma mrtev kapital vskladiščenih rezerv prehrambenih proizvodov, ampak jih v obliki rezerv mesa v živem plasiramo direktno v kmetijsko proizvodnjo, to je pitanje mlade govedi.
Tako je danes v pitanju na območju občine cca 500 telet, ki jih je nabavil sklad občinskih rezerv.
Peter Levstek
Dolenjevaško polje, dolga leta žrtev nenehnih poplav, je z izgradnjo zadrževalnika v Prigorici že boljše. Le še vodovja iz Obrha občasno poplavijo posamezne dele polja, pa tudi to bo z ureditvijo odtočnega kanala preko polja gotovo kmalu urejeno. Kanal (pogled nanj z glavne ceste proti Kočevju) pospešeno urejajo in polje med Dolenjo vasjo in lasnico bo morda spet postalo to, kar je nekoč že bilo - v korist in naš skupen ponos.
Kakšno je bilo oblikovanje davčne politike?
Spoznanje, da so enote malega gospodarstva, ki se lahko na eni strani hitro prilagodijo spremenjenim pogojem poslovanja, istočasno pa odpirajo nove možnosti za zaposlovanje, izredno pomemben člen v razvoju družbe kot celote, je botrovalo opredelitvi, da se mobilizirajo vse možnosti, ki omogočajo kar najhitrejši razvoj tega dela gospodarstva.
Tej preokupaciji se je poleg prostorskega načrtovanja ter pridobivanja poslovnih prostorov prilagodila tudi davčna politika. V občinski odlok o davkih občanov, ki je končni in torej izvedbeni predpis v verigi zakonov in drugih predpisov s področja obdavčevanja dohodkov občanov ter njihovega premoženja, smo tako opredelili stopnjo davka od dohodka iz obrtne dejavnosti v višini 30 %, ki je
sedaj med najnižjimi v Sloveniji. Dalje so v odloku vgrajene vse davčne olajšave, ki jih sicer okvirno opredeljujeta že republiški zakon o davkih občanov ter dogovor o usklajevanju davčne politike in sicer v varianti, ki je za zavezance — obrtnike najugodnejša. Tako ima obrtnik možnost uveljavljati začetniško olajšavo, ki znaša v prvem letu poslovanja 100 % odmerjenega davka, v drugem 50 %, v tretjem pa 25 %. Zelo pomembne so olajšave za vlaganje sredstev v razširitev obrtne dejavnosti, ki se priznajo v višini 60 odstotnega znižanja davčne osnove, dalje olajšave za zaposlovanje delavcev, pa olajšave za deficitarne dejavnosti, izvozne olajšave, olajšave za vlaganja sredstev v sanacijo virov onesnaževanja okolja, za zaposlovanje učencev in študentov na proizvodnem delu oziroma delovni praksi in za invalidne osebe.
ŠTIRI LETA
Pozitivni učinki tako zastavljene davčne politike se izdatneje pokažejo v poslovnem letu 1988. Medtem ko so priznane olajšave še v letu 1987 predstavljale pičlo dvajsetino odmerjenega davka, se ta delež v letu 1988 že povzpne na dobro četrtino. Rast dohodka obrti v letu 88 je za razliko od predhodnega leta višja kot v združenem delu, zabeležena pa je tudi rahla rast zaposlovanja pri zasebnikih.
Pri snovanju take davčne politike smo zavestno v celoti zanemarili fiskalni vidik davkov, se pravi zbiranje denarja za občinski proračun. Delež davkov od dohodka iz obrtne dejavnosti v proračunu občine, ki je še v letu 88 znašal dobro četrtino, je v letu 89 upadel na desetino in bo v letošnjem letu zaradi ugodnejšega obračuna amortizacije obrtnikovih strojev in naprav zagotovo še nižji. Vrednost osnovnih sredstev se namreč po spremenjenih predpisih revalorizira v skladu z rastjo tečaja DEM, kar
zagotavlja realno višino amortizacijskih sredstev, s tem pa seveda nižjo davčno osnovo in končno nižji davek. Za nemoteno poslovanje obrtnika je to vsekakor pomembna novost.
Podobno kot za obrt je v davčnih predpisih urejena tudi materija obdavčevanja dohodkov iz poklicnih dejavnosti.
Še bolj kot v obrtni dejavnosti so opazni trendi zmanjševanja davčnih obveznosti na področju kmetijstva. V tem primeru že skoraj težko govorimo o davčnih obremenitvah, saj predstavlja davek v povprečju le dobra dva odstotka skupno odmerjenih obveznosti za leto 1989. Kar 98 % letne obremenitve kmetov predstavljajo namreč prispevki, ki jih tukajšnja UDP odmerja na podlagi predpisov drugih institucij. S tem pa problematika visokih obremenitev kmetov v celoti presega okvire občinske davčne politike.
Jože Oven
Ne moremo trditi, da so naša avtobusna postajališča po občini kaj prida lepo urejena in opremljena. Počasi gre na bolje; urejamo izogibališča, ponekod so zrasle tudi že pokrite čakalnice. To zimo so se pojavile štiri lično narejene čakalnice na avtobusnih postajališčih v Prigorici (na sliki) in v Dolenji vasi. Bomo vsaj lažje čakali avtobuse, posebej v slabem vremenu.
Urejanje prostora in varstvo okolja
PROSTOR
A) Urbanistična dokumentacija in planski dokumenti
Urejanje prostora opredeljujeta dva sistemska zakona in to Zakon o urejanju prostora in Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter na njuni podlagi sprejeti podzakonski predpisi. S sprejetjem teh zakonov je prenehal veljati Zakon o urbanističnem planiranju in Zakon o urejanju in vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih. V svojih predhodnih določbah pa je Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor določil, da se do sprejetja prostorsko izvedbenih aktov občin vendar najdalj do 31. 12. 1990 še lahko uporabljajo veljavni zazidalni načrti in urbanistični redi, v kolikor niso v nasprotju s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana občine.
Zakon o urejanju prostora in zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor sta nastala ob spoznanju, da zakon o planiranju ni mogel enakovredno obravnavati vseh treh vidikov družbenega planiranja (ekonomski, socialni in prostorski), predvsem pa ni uspel oblikovati tistih zakonskih določil, ki so za planiranje prostora specifični in zahtevajo drugačen pristop tako v procesu priprave strokovnih podlag kot v procesu oblikovanja planskih odločitev. Oba navedena zakona sta trdneje določila vsebino prostorskih sestavin dolgoročnih planov in obenem tudi opredelila nekatera obvezna izhodišča za pripravo planskih dokumentov občin. Usmerjanje razvoja dejavnosti v prostoru in določanje namenske rabe prostora pa je prepustil občinam, ostali nosilci planiranja v prostoru pa so zavezani, da v procesu nastajanja planskih aktov občin usklajujejo svoje potrebe v zvezi z urejanjem prostora na podlagi strokovnih spoznanj in realnih programov.
V	skladu z veljavno zakonodajo je Skupščina občine Ribnica sprejela Dolgoročni družbeni plan občine Ribnica za obdobje 1986-2000 in srednjeročni družbeni plan občine Ribnica 1986-1990. Po 49. čl. Zakona o urejanju prostora presoja medresorska komisija Izvršnega sveta SR Slovenije usklajenost občinskih planov z obveznimi izhodišči republiškega plana. Presojo dolgoročnega plana občine Ribnica je navedena komisija opravila 10. 10. 1988 in ugotovila, da dolgoročni plan občine Ribnica ni usklajen z republiškimi obveznimi izhodišči na področju
—	varstva naravne in kulturne dediščine in
-	zasnove omrežja magistralnih cest
in da se na tem področju plan ne more izvajati. Da bi navedene pomanjkljivosti odpravili, je Skupščina občine Ribnica pričela s postopkom za spremembe in dopolnitve planskih dokumentov.
V	mesecu januarju 1990 je bil osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Ribnica s prostorskimi sestavinami za obdobje
1986-2000 posredovan medresorski komisiji Izvršnega sveta SR Slovenije. Razprave o usklajenosti dolgoročnega plana občine Ribnica še ni razpisala. V kolikor bo mnenje medresorske komisije pozitivno, se bo v presojo komisiji posredoval tudi srednjeročni plan.
Po določilih zakona o urejanju prostora in zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor mora biti do konca 1. 1990 celoten prostor občine Ribnica pokrit s prostorsko izvedbenimi akti.
Z zazidalnimi načrti se urejujejo nove zazidave (nove stanovanjske soseske, nove industrijske cone itd.). Z urbanističnimi načrti se urejuje prenova obstoječih naselij, za katere so bili že izdelani zazidalni načrti, z lokacijskimi načrti pa se urejuje nova infrastruktura ali preureja stara (vodovodi, telefonsko omrežje, elektro omrežje, ceste in podobno). Da bi pravočasno izdelali vse potrebne prostorsko izvedbene akte, je Izvršni svet občine Ribnica sprejel PROGRAM priprav prostorsko izvedbenih aktov, ki jih bo v skladu z družbenim planom občine Ribnica za obdobje 1986—1990 sprejela Skupščina občine Ribnica. Do sedaj so bili izdelani in sprejeti prostorsko izvedbeni pogoji za dele KS Sodražica, KS Loški potok, KS Ribnica, KS Dolenja vas, v izdelavi pa so prostorsko-ureditveni pogoji v Vel. Poljanah in Sv. Gregorju. Sprejeti so bili tudi:
-	Ureditveni načrt za »Kare« ob Galusovem nabrežju v Ribnici
-	zazidalni načrt za Oničem z izgradnjo avtobusnega postajališča
-	lokacijski načrt za razdelilno trafo postajo »Ugar«
V	fazi sprejemanja sta zazidalni načrt »HRASTJE«
zazidalni načrt Trga Veljka Vlahoviča, faza II.
V	letošnjem letu pa se načrtuje izdelava ureditvenega načrta mestnega naselja Ribnica za predel Gorenjske ceste — od Kolodvorske ulice in okolice stavbe občine Ribnica, urbanističnega programa mestnega naselja Ribnica, reambulacija zazidalnega načrta Sodražica, zazidalni načrt Dolenja vas, lokacijskega načrta za rekonstrukcijo dela Gorenjske ceste, Šolske ulice in Partizanske do priključka na magistralno cesto v Mali Hrovači.
B. Opremljanje stavbnih zemljišč
V	preteklih letih sedanjega planskega obdobja so se urejevala in opremljala stavbna zemljišča z nujno infrastrukturo na območju zazidalnega načrta Gorenje Lepovče. Trenutno nimamo v občini na razpolago stavbnih zemljišč, zato načrtujemo v 1. 1990 opremiti c. 10 stavbnih zemljišč na območju zazidalnega načrta »MLAKA« in po sprejetju zazidalnega načrta HRASTJE že v letošnjem letu pričeti z opremljanjem stavbnih zemljišč za c. 40 stanovanjskih hiš. Glede na razpoložljiva sredstva pa bomo pričeli tudi z delnim opremljanjem stavbnih zemljišč v zazidalnem načrtu Sodražice.
Zadnji podatki, s katerimi razpolagamo, kažejo na to, da stanje onesnaženosti zraka in površinskih voda v občini Ribnica še ni kritično. Površinske vode so večinoma razvrščene v II. kakovostni razred z izjemo Bistrice, ki je v spodnjem toku razvrščena v III. in v času suše v IV. kakovostni razred. Večja stopnja onesnaženosti zraka je občasno glede na vremenske prilike ugotovljena le v mestnem naselju Ribnica. Podatkov o onesnaževanju podtalnice nimamo, glede na opravljene analize vode in vrtin v Sodražici pa sodimo, da kmetijstvo kot
eden večjih onesnaževalcev okolja porabi v občini Ribnica razmeroma
majhne količine umetnih gnojil in zaščitnih sredstev.
Večji problemi, s katerimi se srečujemo s področja varstva okolja v
občini, so:
—	oskrba z zdravo pitno vodo
—	odvajanje odplak
—	deponiranje gospodinjskih (komunalnih) odpadkov, posebnih in nevarnih odpadkov
—	umiranje gozdov
—	hidromelioracije
—	onesnaževanje tal
1.	) Oskrba z zdravo pitno vodo je na kraškem področju stalen pro-
blem, saj površinske vode ob deževju kaj kmalu poidejo v vodna zajetja in jih onesnažijo, s tem tako krnijo njihovo neoporečnost. Da bi rešili ta problem, vsaj pri regionalnem vodovodu Ribnica—Kočevje, je bilo v rajonu Sodražica izvrtanih več globinskih zajetij (podtalnice) s kapaciteto c. 50 let. na sek. in iz katerih bo že 1. 1990 po dograditvi vodohrama v Sodražici regionalni vodovod oskrboval skoro 9000 občanov z neoporečno pitno vodo.
2.	) Z urejanjem odvajanja sanitarnih (fekalnih gospodinjskih) odplak
se je v občini Ribnica pričelo že 1. 1974, ko se je začela graditi stanovanjska soseska na Trgu Veljka Vlahoviča v Ribnici in kjer je bila zgrajena tudi nova čistilna naprava v občini. Nato se je pričelo z izgradnjo primarnega kanalizacijskega sistema v Sodražici, kjer je bila zgrajena tudi draga čistilna naprava. Razmeroma pozno se je začel urejati kanalizacijski sistem v mestnem naselju Ribnica, kjer je bilo do sedaj zgrajenih več primarnih kanalizacijskih vodov in čistilno napravo v Mali Hrovači. Pri reševanju odvajanja odplak smo takorekoč šele na začetku, saj smo se z dolgoročnim družbenim planom opredelili za izgradnjo kanalizacijskih sistemov v Loškem potoku, Žimaricah, Sušju, Slatniku, Brežah in Žlebiču, Jurjeviči, Zapotoku, Vinicah, Goriči vasi, Nemški vasi, Prigorici in Dolenji vasi. Vzporedno z razvojem industrije pa se pojavi vprašanje industrijskih odplak, ki vsebujejo nevarne snove (INLES, RIKO, SUKNO, DONIT, EUROTRANS) in se sedaj
nekontrolirano odvajajo v okolje.
3.	) Upravičeno trdijo, da je problem komunalnih (gospodinjskih)
odpadkov le polovično rešen. Imamo delno rešen problem zbiranja in odvažanja odpadkov, slabo pa je rešeno vprašanje njihovega deponiranja. Deponiji v »LOMU« v Loškem potoku in Mali gori pod Francetovo jamo nista ustrezni. Odprto je tudi vprašanje sanacije divjih smetišč, ki jih je registriranih v občini preko 70. Ker v občini Ribnica zaradi propustnosti terena ni mogoče urediti primerne deponije, se to rešuje skupaj z občino Kočevje, kjer naj bi bilo v naslednjem planskem obdobju zgrajeno medobčinsko odlagališče, ki bo odgovarjalo vsem sanitarno tehničnim predpisom in bo kot tako neškodljivo za okolje. Poseben problem pa so posebni odpadki in odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi. Čeprav količine teh odpadkov v občini zaenkrat še niso velike, bo pa tega z razvojem industrije vse več, zato se v ljubljanski regiji že vrsto let dogovarjamo za ureditev odlagališča za te vrste odpadkov, vendar rešitve tako kmalu še ne bo, saj se zadeva konča pri lokaciji, ki pa si jo na svojem terenu ne želi nobena občina.
4.	) Onesnaževanje tal v občini še ni opazno. Kmetijstvo kot največji
onesnaževalec tal porabi razmeroma majhne količine umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, zato analize zemlje, ki jih vsakoletno opravlja kmetijsko pospeševalna služba, ne kažejo večjih odstopanj od normale, kljub temu pa smo se s spremembo in dopolnitvijo dolgoročnega plana dogovorili, da bomo skrbeli za strokovno uporabo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev ter pri zaščiti rastlin uvajali tudi dosežke sodobne biogenetike.
5.	) Umiranje gozdov kot posledica onesnaževanja okolja so pereč
problem skoraj v vsej Sloveniji in ni obšlo tudi naših gozdov. Celična struktura jelke in smreke je prizadeta v 30—40 %, kar pomeni, da sta ti gozdni vrsti obsojeni na počasno izumiranje. Kakšne posledice bo to imelo za narodno gospodarstvo in ravnotežje v ekosistemu, kamor sodi tudi človek, niso izmerljive, lahko pa so fatalne. Zavedajoč se tega dejstva smo se s spremembo in dopolnitvijo občinskih planskhi dokumentov dogovorili za:
—	povečan obseg nege in varstva gozdov
—	prenovo malodonosnih gozdov z melioracijami in pogozdovanjem
—	zmanjševanjem načrtovane sečne na količine, ki jih zagotavlja oslabljena zmogljivost gozdov
—	čimprejšnjo sanacijo gozdov po prograrrfu, ki ga bodo izdelale republiške strokovne institucije.
6.	) Agrooperacije kot razmeroma velik poseg v okolje so često pro-
blematične, posebno še, če pristop do njih ni interdisciplinaren, kar pomeni, da morajo pri načrtovanju le-teh sodelovati in izdelati strokovne podlage vsi nosilci planiranja v prostoru od kmetij cev, geologov, hidrologov, pedologov, biologov, botanikov, ekonomistov in naravovarstvenikov. Z dolgoročnim planom smo načrtovali v občini Ribnica agrooperacije na 1188 ha, od tega 580 ha hidro-
melioracij. Prav zaradi občutljivosti posega pa smo se s spremembo planskih dokumentov odločili, da mora biti postopek za hidromelioracije interdisciplinaren in da morajo biti utemeljene z ekološkega in ekonomskega vidika. V letu 1990 se načrtuje izvajanje hidromelioracije »Bistrica L« na površini c. 160 ha.
Anton Šobar
(Nadaljevanje s 1. strani)
po splošnoveljavnih mednarodnih normah. Tudi ne moremo v nedogled trditi, kako bogata družba smo, če pa skoraj pol te družbe tolče lakoto. Itd. Namenili smo korak v Evropo, ta pa ima o stvareh točno dodelana merila. In kot družba smo se, vsaj v severozahodnem delu države, pričeli organizirati in obnašati tako. S tem pa postali tudi možni krivci za vse, kar nam v državi ne gre od rok. Tega pa je kar precej, seveda ne po krivdi Slovenije, Slovencev in Cankarjevega doma.
Danes smo že kar lepa pluralna družba. Kompletiramo se. Kar naprej se pojavljajo nove stranke najrazličnejših barv, opredelitev in usmeritev. Nekdanja mladina ni več ZSMS, ampak je ZSMS z liberalnim predznakom, Socialistična zveza se je v svojem imenu otresla »delovnih ljudi«, sindikati si na vse načine prizadevajo postati sindikati. Partija se je dokončno ločila od svoje jugoslovanske partijske večine »od mize in od postelje« ter se prelevila v stranko demokratične prenove. Skratka -demokracije, pluralizma, prenove, obnove, ekologije, človekovih pravic, Evrope in enaindvajsetega stoletja kolikor hočeš. Se dinar smo naredili konvertibilen in to tako preprosto, čez noč, da se čudno zdi, kako kaj tako genialnega že prej ni prišlo nikomur na misel.
Tudi v Ribnici pretirano ne zamujamo. Vsaj ne pri prenavljanju dosedanjih političnih organizacij. Malo počasneje gre z drugimi, novimi, ki si v to naše ribniško okolje le počasi utirajo pot. Kmečko stranko smo sicer ustanovili čisto na začetku novega kmečkega gibanja, konec janurja pa še krščanske demokrate. Ljudje večinoma z rahlim nezaupanjem pričakujejo, kaj se bo iz vsega izcimilo, saj ima vsakdo najprej več kot dovolj problemov sam s seboj in svojim čim debelejšim kosom kruha. Če pa bo ostajalo kaj več časa, se bomo šli pa politiko.
In - končno — predvsem za to gre. Za čim lepši kos kruha, pravzaprav želimo pogačo. Brez dela, prizadevanj vseh in vsakogar, ne da bi pljunili v roke in zavihali rokave — ne bo kruha, še manj pogače. Ne pozabimo, da se je Ribnica predvsem s trdim delom svojih prebivalcev, iznajdljivega gospodarstva in nasploh zglednega sodelovanja vseh dejavnikov v občini povzpela po narodnem dohodku na prebivalca v letu 1988 na zavidljivo 8. mesto (pred dvajsetimi leti smo opletali nekje okrog 55. mesta!) in >■ da neskromno želimo še višje. Čeprav nekateri v svojih predvolilnih programih našo »zaverovanost« v to osmo mesto štejejo za zlo in opozarjajo na vrsto drugih »neskladij« in težav, mimo tega preprosto ni mogoče, želeti pa je, da bi v naslednjem obdobju popravili in postorili še vse tisto, kar se danes vidi kot slabost in pomanjkljivost.
V današnjem Rešetu pišemo nekaj o tem, kaj smo v občini v zadnjih štirih letih dosegli in postorili. Seveda to še ni vse, je pa dobra osnova za delo naprej. Z volilnega področja objavljamo pisanje o tem, kako bomo volili, kje bomo volili in seznam volilnih enot ter seznam do 13. feb. zbranih predlogov za kandidate za občinsko in republiško skupščino. Razprava o predlaganih kandidatih bo potekala na zborih volilcev med 20. feb. in 3. marcem, ko bo še možno dodatno predlagati, na zborih pa se bodo oblikovale končne kandidatne liste. Zborov volilcev naj bi se udeležilo čim več volilcev!
In kaj je, končno, s tisto ribniško stranko? Preprosto: če želimo (in moramo) to našo Ribnico peljati naprej kot doslej ali še bolje, je nujno medsebojno politično obarvanost, predvsem delegatov v skupščini, čim bolj pozabiti. Vsak delegat naj bo najprej delegat svoje KS ali podjetja, v skupščini občine pa morajo biti (v dobrobit naše Ribnice!) predvsem -Ribničanje! Ali če hočete -ribniška stranka!
France Grivec
INFRASTRUKTURA
Razvoj na področju gospodarske infrastrukture v obdobju 1986-1989
Križišče v Hrovači, kjer se srečata stara cesta skozi Ribnico in obvoznica, je od vsega začetka »črna točka« našega prometa. Težko smo se na tak prometni režim navadili, komu še zdaj rado »spodleti« pri vožnji v Ribnico ali iz nje. Kaže, da bomo na obvoznici in novi cesti v Lepovče letos naredili kaj več konkretnega. Obljubljeno je, da bo letos zares urejeno tudi to križišče, tako da bo dosežena boljša preglednost. Denar za to je menda v republiški cestni skupnosti tudi že zagotovljen ali vsaj obljubljen.
Z doseženim smo lahko zadovoljni
Podlaga za razvoj na področju gospodarske infrastrukture v obravnavanem obdobju so bili sprejeti srednjeročni planski dokumenti občine za obdobje 1986—1990. V njih so bile planirane obsežne naloge, katerih realizacija je zahtevala velika finančna sredstva, ki sO bila zagotovljena s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana za vsako od področij posebej.
Komunalna dejavnost:
Skozi vse obdobje se je razmeroma uspešno odvijala dejavnost kolektivne komunalne rabe, kamor spada vzdrževanje neka-tegoriziranih cest, vzdrževanje čistoče v naseljih in zelenic, vzdrževanje javne razsvetljave, kontejnersko zbiranje in odvoz odpadkov ter urejanje smetišč.
Na področju individualne komunalne rabe pa je realizacija zastavljenih nalog potekala takole:
V letu 1986 večjih investicijskih vlaganj ni bilo, ampak so tekle priprave za investicije, ki so se izvajale v naslednjih letih in pa manjša dela na izgradnji kanalizacijskih kolektorjev, objektov za vodooskrbo in lokalnih vodovodnih omrežij, ter izgradnja primarnih komunalnih objektov in naprav individualne komunalne rabe v sklopu urejanja stavbnih zemljišč. Tako sta bila v Sodražici dograjena kanalizacijska kolek-torjaHl in G, v Ribnici pa sekundarna kanalizacija po Kolodvorski cesti. Dograjen je bil vodovodni sistem v Loškem potoku, v Sodražici pa so potekala dela na aktiviranju globinskih zajetij pitne vode. V Ribnici je bilo obnovljeno vodovodno omrežje po Kolodvorski cesti, obnovljeni pa so bili še nekateri lokalni vodovodni sistemi in sicer v Velikih Poljanah, Kot—Jurjeviča, »Studenčevka« in vodovod Dane. Obsežna pripravljalna dela so bila izvedena na toplifika-ciji Ribnice in za centralno čistilno napravo v Goriči vasi.
Leto 1987 je bilo burno predvsem zaradi nasprotovanj kraja-
nov Goriče vasi zaradi nameravane lokacije centralne čistilne naprave Goriča vas, tako da se z izgradnjo ni moglo pričeti, čeprav so bila na razpolago zadostna finančna sredstva. V Sodražici se je pričel graditi kanalizacijski kolektor DB in II (Pesek). Nadaljevala so se pripravljalna dela na toplifikaciji Ribnice z izdelavo glavnih projektov toplovodnega omrežja. Nekaj pripravljalnih del je bilo izvedenih tudi za izgradnjo pokopališča v Dolenji vasi. V Sodražici so bile zgrajene mrliške vežice, medtem ko so se v Loškem potoku začele graditi. V Sodražici je bilo obnovljeno vodovodno omrežje po celotni glavni ulici.
Zaradi nasprotovanj krajanov Goriče vasi se je takoj v začetku leta 1988 odstopilo od prvotne lokacije centralne čistilne naprave. V sodelovanju s krajevno skupnostjo in vojaškimi organi je
bila dogovorjena nova lokacija v bližini vojaških objektov, zato so bila potrebna dodatna pripravljalna dela. V Ribnici je bil v sklopu obnove Šeškove ulice zgrajen kanalizacijski kolektor B, v Sodražici pa je bila dokončana izgradnja kanalizacijskega kolektorja DB in II. V Ribnici je bilo zgrajeno toplovodno omrežje po Šeškovi ulici. Zgrajen je bil tudi kanalizacijski kolektor Riko—Gornje Lepovče, kakor tudi skozi samo naselje Gornje Lepovče.
Mrliške vežice v Loškem potoku so bile dograjene, medtem ko je v Dolenji vasi prišlo do spremembe lokacije novega pokopališča.
V Grčarskih Ravnah je bil zgrajen 50 m’ vodohram, po Šeškovi ulici v Ribnici in v Gornjih Lepovčah pa smo temeljito obnovili vodovodno omrežje.
V letu 1989 se je končno pričelo z izgradnjo centralne čistilne naprave, ki bo pričela obratovati v mesecu maju 1990. Na pokopališču Dolenja vas je bila opravljena pretežna večina zemeljskih del na območju samega pokopališča, delna rekonstrukcija dostopnih cest in vodovodni priključek. Obnovljeno je bilo vodovodno omrežje »za vrtmi« v Sodražici, ko je bil položen tudi dodaten vod za napajanje zazidave »Pesek«. Pričelo se je tudi z izgradnjo vodohrama v Sodražici in usposabljanjem globinskih zajetij. Z zgraditvijo »kareja« v Ribnici je bilo dano v uporabo leto prej zgrajeno toplovodno omrežje.
Končana so tudi potrebna preddela, tako da bo v letu 1990 možno zgraditi povezovalni kanalizacijski kolektor S od začasne do centralne čistilne naprave v Ribnici, kanalizacijski kolektor
INFRASTRUKTURA
A po Opekarski cesti v Ribnici, kanalizacijski kolektor levega brega Bistrice v Sodražici in nadaljevati z izgradnjo pokopališča v Dolenji vasi in toplifika-cijo Ribnice.
Cestna dejavnost:
Dejavnost vzdrževanja in varstva cest je v skladu z veljavnimi normativi in standardi izvajalec Cestno podjetje Novo mesto izvajal poleg na magistralni cesti še na:
—	30,545 km regionalnih cest in
—	102,955 km lokalnih cest.
Potrebna sredstya so bila zagotovljena iz izvirnih virov za pokrivanje enostavne reprodukcije, kot so prispevek od goriva in pristojbine za domača in tuja motorna vozila.
Na področju večjih vzdrževalnih del pa je realizacija zastavljenih nalog potekala tako:
V letu 1986 je bila končana rekonstrukcija regionalne ceste R-373 Sodražica—Lazeč. Na lokalni cesti Ortnek-Sv. Gregor je bil položen zaporni asfaltni sloj. Izvedene so bile rekonstrukcije lokalnih cest Sv. Gre-gor-Mala Slevica, Vinice-Li-povšica in skozi Velike Poljane. Temeljito je bila obnovljena tudi Kolodvorska cesta v Ribnici.
V	letu 1987 je bila rekonstruirana in asfaltirana lokalna cesta Hrib—Nova vas na odseku Hrib-Retje. Izvedena je bila obnova regionalne ceste skozi Sodražico. Končani sta bili večji rekonstrukciji — novogradnji lokalnih cest Velike Poljane—Vrh in Črnec—Mlake, medtem ko je bila lokalna cesta Žlebič-Gorenji lazi asfaltirana.
Najobsežnejša naloga v letu 1988 je bila temeljita obnova Šeškove ulice v Ribnici. Obnovljeni so bili tudi najkritičnejši odseki magistralne ceste. V Žlebiču so bila zgrajena avtobusna postajališča s parkirnim prostorom. V sklopu obnove Šeškove ulice je bila rekonstruirana in asfaltirana Ljubljanska cesta v Ribnici. Asfaltirani sta bili lokalni cesti Lipovšica-Ndva Štifta in del ceste Velike Poljane—Vrh skozi naselje Žukovo in Vrh. Na novo je bila zgrajena nekategorizirana cesta Mlake—Črni potok. Rekonstruirana in asfaltirana je bila tudi cesta v Prigorici od Inlesa do pregrade akumulacije. Začelo se je tudi z deli na rekonstrukciji lokalne ceste Jurjeviča—Lipovšica, na modernizaciji Majnikove ulice v Ribnici in polaganju zapornega asfaltnega sloja na lokalni cesti Sodražica—Sv. Gregor.
V	letu 1989 so bila najprej zaključena dela, ki so se pričela v preteklem letu. Tako je bil dokončno polqzen zaporni asfaltni sloj na lokalni cesti Sodraži-
Vedno več starih stavb je obnovljenih, čakajo nas pa še mnoge. Tudi stavba nekdanje Delavske univerze je prenovljena nekaj povsem drugega kot prej.
ca—Sv. Gregor in modernizirana je bila Majnikova ulica v Ribnici. Temeljito je bila obnovljena lokalna cesta »za vrtmi« v Sodražici. Asfaltirane so bile še lokalne ceste Sv. Gregor-Mala Slevica, Jur j e vica - Lipovšica in Dolenji lazi—Zapuže. Asfaltirani so bili tudi nekateri cestni odseki v krajevnih skupnostih Velike Poljane in Loški potok. Zgrajena so bila tudi avtobusna postajališča v Goriči vasi, Prigorici in Dolenji vasi. Za rekonstrukcijo lokalne ceste Bukovica—Dane so bila izvedena pripravljalna dela na izdelavi projektne dokumentacije in pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč.
V letu 1989 so potekala tudi obsežna pripravljalna del a za realizacijo v letu 1990 irrtaWailih' nalog. Najpomembnejša naloga je ureditev magistralnega prometa skozi Ribnico. V sodelovanju z Republiško skupnostjo za ceste je bil izdelan projekt, tako da bo možno že v letu 1990 pričeti z rekonstrukcijo najbolj kritičnih odsekov, med katere spada nedvomno v prvi vrsti križišče v Mali Hrovači. Zgrajena bo tudi nova cesta do Rika. Poleg teh dveh najpomembnejših nalog bodo izvedene še rekonstrukcije naslednjih lokalnih cest: Bukovica—Dane, Zapotok—Sinovica, Hoj če—Hudi konec, Gorenjska cesta v Ribnici ter še nekaterih drugih cestnih odsekov.
Stanovanjsko gospodarstvo:
Družbeni stanovanjski fond obsega 559 stanovanj in 43 lokalov, zato je bila v obravnavanem obdobju posvečena pomembna skrb vzdrževanju. V ta namen je bila vodena politika stanarin, ki sicer še dolgo ne bodo ekonomske, vendar je kljub temu bilo možno z racionalnim delom zaustaviti propadanje stanovanjskega fonda. Tistim občanom, ki
niso zmogli sami plačevati stanarine, je bila le ta subvencionirana. Takih občanov je trenutno 125.
Na področju razširjene reprodukcije je prišlo do bistvenih sprememb. Zaradi razrešenih stanovanjskih problemov ni bila več potrebna intenzivna masovna gradnja stanovanj. Pričelo se je z načrtno revitalizacijo ribniškega mestnega jedra, ki je zahtevala na začetku obsežna strokovna pripravljalna dela. Prvi rezultati so že vidni. Tako sta bila v letu 1989 dograjena dva poslovno sta-
novanjska objekta v »kareju«, v katerem je pet lokalov in trinajst stanovanj. Kljub pomanjkanju denarja se je pričelo z obnovo Miklove hiše. Obnovljena je bila tudi zgradba bivše Delavske univerze. Na novo je bil v tem obdobju zgrajen šesti stanovanjski blok v Sodražici, v katerega so se pretežno preselili stanovalci bivše posojilnice, ki se bo prenovila.Tik pred koncem so pripravljalna dela za obnovo objektov, ki se bodo začeli obnavljati v letu 1990. To so Johanova hiša, v kateri bosta dva poslovna prostora in šest stanovanj, Oničeva hiša, kjer bodo dobili sodobne poslovne prostore Ljubljanska banka. Zavarovalna skupnost in Služba družbenega knjigovodstva, v nadstropjih pa bo še pet stanovanj. Pričelo se bo tudi s prenovo hiše na Gorenjski cesti 2, kjer bodo v pritličju poslovni prostori, v nadstropju pa stanovanja. Obnovljena bo tudi hiša Šešicova 27.
Jože Mihelič
Že kar pozabili smo, kakšna je bila Ribnica večji del predlanskega leta. Posnete^ je že zgodovinski, malo pa tudi v opozorilo, da smo zadnjih nekaj let v Ribnici veliko postorili, da bi nam bilo lepše in prijetnejše in da bi Ritihica postala vabljivejši in zanimivejši kraj. Po vsej Šeškovi ulici je globoko v cestišču tudi toplovod, na katerega je zdaj že priključen prenovljeni del »Kareja«, kot smo poimenovali predel med Gallusovim nabrežjem. Cesto na Ugar, Šeškovo in Urbanovo ulico. Seveda pa smo še precej milijonov dinarjev oddaljeni od končnega cilja, ureditve daljinskega ogrevanja večjega dela Ribnice. Če bomo vsi za to, se bomo tudi do tega dokopali.
VOLITVE
Kdaj volimo?
8. april
—	predsednik Predsedstva SR Slovenije
—	člani Predsedstva SR Slovenije
—	Zbor občin SR Slovenije
—	Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije
Volimo v krajevnih skupnostih.
12. april
—	volitve v zbore združenega dela vseh skupščin družbenopolitičnih skupnosti
Volimo v podjetjih, organizacijah in skupnostih
22. april
—	2. krog volitev v zbor občin Skupščine SR Slovenije
—	2. krog volitev predsednika Predsedstva SR Slovenije (v kolikor bo potrebno)
—	volitve v zbore KS in družbenopolitične zbore občinskih skupščin in skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti
Volimo v krajevnih skupnostih.
Z razpisom volitev predsednika Skupščine SR Slovenije so 8. januarja 1990 začeli teči roki za posamezna predvolilna opravila.
Novi zakon o volitvah v skupščine, sprejet decembra 1989, določa nove načine predlaganja in določanja kandidatov za volitve in sicer:
tem primeru je potrebna enaka podpora oz. enako število glasov kot pri prvem načinu določanja kandidatov (30, 50 oz. 100, 200). Za zbore združenega dela se na enak način izpolnijo obrazci pri kadrovski službi podjetja, organizacije, skupnosti... kjer je volilec zaposlen. Vsak volilec da lahko podporo samo enemu kandidatu za posamezen zbor v volilni enoti. Zadnji rok za oddajo je 17. marec. Pisno soglasje kandidatov in podporo na predpisanih obrazcih je potrebno oddati Občinski volilni komisiji. Ta uvrsti kandidature, ki so dobile potrebno število podpisov, v seznam kandidatur.
3.	Določanje kandidatov v DPZ
Liste kandidatov za družbenopolitični zbor občinske in republiške skupščine določajo organizacije, ki so skladno z zakonom o političnem združevanju registrirane kot politične organizacije. Če imajo na dan vložitve liste najmanj 500 članov in to evidentirajo pri republiški volilni komisiji, lahko vložijo listo za DPZ v vsaki volilni enoti. V kolikor pa tega nimajo, pa samo v volilni enoti, kjer je politična organizacija registrirana.
Listo določijo politične organizacije po pravilih in po postopku, določenem s pravili organizacije. Na listi morata biti najmanj dva kandidata in največ toliko, kolikor se jih voli, kar pomeni za DPZ Skupščine občine Ribnica 17 kandidatov, za republiški DPZ pa največ 7 kandidatov. Toliko se jih bo volilo v volilni enoti, kjer so poleg Ribnice še Kočevje, Grosuplje, Vrhnika, Logatec, Cerknica in Ljubljana Vič—Rudnik. Liste kandidatov za republiški in občinski DPZ se vložijo do 11. marca pri pristojni volilni komisiji, na katero so s spremembo volilnega zakona prešle vse pristojnosti, ki jih je prej imela SZDL.
Tako se zaključi faza predlaganja in določanja kandidatov 17.marca. Vse prepozno prispele kandidature bodo volilne komisije zavrnile. Če v določenem roku ne bo določenih več kandidatov kot se jih izvoli, bodo volilne komisije s posebno odločbo določile dodaten rok za predložitev kandidatur. Ta mora biti zaključen najkasneje 3 dni pred glasovanjem.
O poteku volitev in načinu glasovanja bo objavljen prispevek v naslednji številki Rešeta.
Občinska volilna komisija
Kje bomo
1.	Določanje kandidatov preko zborov volilcev
Ta način poteka v dveh fazah:
L predlaganje kandidatov
2.	določanje kandidatov
Predlaganje kandidatov poteka od 8. januarja do 7. februarja 1990 za zbor občin SRS, do 13. 2. za občinske zbore in do 14. 2. 1990 za republiške in do 20. 2. 1990 za občinske zbore združenega dela. V tem času lahko vsak posameznik, organizacija, skupnost, samoupravni organ predlaga kandidata oz. listo kandidatov tako, da zanj izpolni poseben obrazec, pridobi kandidatovo pisno soglasje in do navedenih rokov dostavi oz. je že dostavila kandidaturo pristojni volilni komisiji. Njen predsednik bo v zakonskem roku poslal vsem, ki jih navedeni zakon zavezuje, da skličejo zbore volilcev, vse predložene kandidature, le ti pa jih bodo posredovali zborom volilcev.
Tedaj se začne H. faza, to je določanje kandidatov. Na zborih volilcev se daje kandidatom podpora s tajnim glasovanjem, s spremembo zakona pa je dana sedaj možnost predlaganja novih kandidatov, seveda z izpolnitvijo predpisanega obrazca in izjavo kandidata, da sprejema kandidaturo, kar bo na zborih pripravljeno.
Da je kandidatura potrjena, mora kandidat dobiti 30 glasov za ZZD občinske skupščine in ZKS, 15 glasov pa za KS, kjer je manj kot 500 prebivalcev, 50 glasov za DPZ občinske skupščine, 100 glasov za ZZD republiške skupščine in Zbor občin republiške skupščine, 200 glasov za republiški DPZ. Seznam kandidatov za ZZD, ZKS in Zbor občin sestavi pristojna volilna komisija glede na pridobljeno podporo.
2. Določanje kandidatov s podpisovanjem
To je povsem nov način določanja kandidatov, ki ga do sedaj nismo poznali. Izvaja se tako, da predlagatelj ali sam kandidat pridobiva podporo s podpisi. Kdor bi želel dati podporo kandidatu na tak način, dvigne obrazec pri organu, ki vodi evidenco volilne pravice (Oddelek za notranje zadeve Ribnica, Krajevni urad Sodražica, Krajevni urad Loški potok) ter ga pred tem organom podpiše, pooblaščena oseba tega organa pa podpis overi. Tako izpolnjen obrazec volilec pošlje oz. izroči kandidatu, kateremu želi dati podporo. Tudi v
volili?
Za izvedbo splošnih volitev delegatov v Zbor občin in Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije, za volitve predsednika in članov Predsedstva Socialistične republike Slovenije, ki bodo v nedeljo, 8. aprila 1990 ter za izvedbo splošnih volitev delegatov v Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Ribnica, ki bodo v nedeljo, 22. aprila 1990, na območju občine Ribnica, se določi naslednja volišča:
Krajevna skupnost Ribnica:
Volišče št. 1 Ribnica
—	TVD Partizan, Kolodvorska ulica št. 15, glasujejo volilci Prijateljevega trga in Lepovč.
Volišče št. 2 Ribnica
-	Bivša Delavska univerza Ribnica, Kolodvorska ulica št. 1, glasujejo volilci Kolodvorske ulice št. 1, Ljubljanske'ceste, Vrvarske poti, Ob Bistrici, Gallusovega nabrežja in hiše 3 in 4 ceste na Ugar.
Volišče št. 3 Ribnica
—	Lovski dom, Opekarska ulica, glasujejo volilci Ulice Talcev, Grajske poti, Čolnarske ulice, Opekarniške ceste, Urbanove ulice, Topniške ulice, Vodnikove, Podgorske in Louis Adarhicevč ceste ter Ceste na Ugar in Kurirske ceste.
Volišče št. 4 Ribnica
—	Glasbena šola, Gorenjska cesta 16, glasujejo volilci Gorenjske ceste, Gor. Lepovč, Majnikove, Šolske in ulice Jožeta Petka.
Volišče št. 5 Ribnica
— Mercator Komerciala, pritličje, Šeškova 52, Ribnica, glasujejo volilci Šeškove ulice, Struške ulice, Trubarjeve ulice. Prečne ulice, Prešernove Ulice, Vrtnarske ceste, Levstikove ulice in Partizanske ceste.
VOLITVE
Volišče št. 6 Ribnica
—	dvorana Društva upokojencev, Trg V. Vlahoviča št. 4, glasujejo volilci Trga Veljka Vlahoviča — hiše štev. 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in 16.
Volišče št. 7 Ribnica
—	Gozdarski dom, Šeškova u lica št. 14, glasujejo volilci Trga Veljka Vlahoviča - hiše štev. 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.
Volišče št. 8 Hrovača
—	Gostilna Andoljšek, Hrovača 30, glasujejo volilci naselja Hrovača.
Volišče št. 9 Goriča vas
—	Gasilski dom Goriča vas, glasujejo volilci naselja Goriča vas. Volišče št. 10 Nemška vas
—	Gasilski dom Nemška vas, glasujejo volilci naselja Nemška vas. Volišče št. 11 Glavice
—	Gasilski dom Glavice, glasujejo volilci naselja Glavice.
Volišče št. 12 Sajevec
—	Gasilski dom Sajevec, glasujejo volilci naselja Sajevec.
Volišče št. 13 Bukovica
—	Gasilski dom Bukovica, glasujejo volilci naselja Bukovica. Volišče št. 14 Dane
—	Gasilski dom Dane, glasujejo volilci naselja Dane.
Volišče št. 15 Zadolje
—	pri Zidar Marjanu, Zadolje 1, glasujejo volilci naselja Zadolje. Volišče št. 16 Jurjeviča
—	Gasilski dom Jurjeviča, glasujejo volilci naselja Jurjeviča in Bre-že.
Volišče št. 17 Kot
—	pri Gornik Ivanu, Kot 11, glasujejo volilci naselja Kot pri Ribnici. Volišče št. 18 se ukine zaradi združitve z voliščem št. 16.
Volišče št. 19 Dolenji Lazi
—	Gasilski dom Dolenji Lazi, glasujejo volilci naselij Grič in Breg. Volišče št. 20 se ukine zaradi združitve z voliščem št. 19 Volišče št. 21 Dolenji Lazi
—	Gasilski dom Dolenji Lazi, glasujejo volilci naselij Dolenji Lazi in Zapuže.
Volišče št. 22 Žlebič
—	v Žlebiču pri Lovšin Miri, Žlebič 19, glasujejo volilci naselij Žlebič, Slatnik, Gorenji Lazi.
Volišče št. 23 Sušje
—	Osnovna šola Sušje, glasujejo volilci naselja Sušje.
Krajevna skupnost Dolenja vas:
Volišče št. 24 Lipovec
—	Gasilski dom Lipovec, glasujejo volilci naselja Lipovec in Mako-ša.
Volišče št. 25 Prigorica
—	Gasilski dom Prigorica, glasujejo volilci naselja Prigorica.
Volišče št. 26 Dolenja vas
—	na sedežu krajevne skupnosti, Lončarska ul. 64, glasujejo volilci naselja Dolenja vas.
Volišče št. 27 Blate
—	pri Zobec Milanu, Blate 11, glasujejo volilci naselja Blate in Kot pri Rakitnici.
Volišče št. 28 Rakitnica
—	Gasilski dom Rakitnica, glasujejo volilci naselja Rakitnica. Volišče št. 29 Grčarice
—	v Kulturnem domu glasujejo volilci naselja Grčarice, Grčarske Ravne, Jelenov Žleb in Jelendol.
Krajevna skupnost Vel. Poljane:
Volišče št. 30 Vel. Poljane
—	šola, glasujejo volilci naselij Vel. Poljane, Žukovo, Vrh, Škr.ja-nek in Bukovec.
Volišče št. 31 Ortnek
—	Gostilna Petrič, glasujejo volilci naselij Ortnek, Dule, Dol. Pod-poljane. Gor. Podpoljane, Finkovo (Praproče — del).
Krajevna skupnost Sv. Gregor:
Volišče št. 32 Sv. Gregor
—	Gasilski dom Sv. Gregor, glasujejo volilci naselij Sv. Gregor,
Andol, Krnče, Levstiki, Marolče, Junče, Grebenje, Zadniki, Črnec, Brinovščica, Hojče, Graben, Hudi klanec, Gašpinovo, Zlati rep. Pusti hrib, Rigelj, Maršiči, Praproče — del, Vintarji, Kotel, Perovo, Pugled, Novi pot, Črni potok, Brlog.
Krajevna skupnost Sodražica:
Volišče št. 33 Zapotok
—	Gasilski dom Zapotok, glasujejo volilci naselij Zapotok, Vinice, Sinovica, Preska.
Volišče št. 34 Lipovščica
—	pri Arko Milanu, Lipovščica 11, glasujejo volilci naselij Lipovščica, Nova Štifta, Ravni dol.
Volišče št. 35 Zamostec
—	Gasilski dom Zamostec, glasujejo volilci naselja Zamostec. Volišče št. 36 Sodražica
—	Dom TVD Partizan, glasujejo volilci naselij Sodražica in Jelovec. Volišče št. 37 Žimarice
—	Gostišče Pogorelc, glasujejo volilci naselja Žimarice.
Volišče št. 38 Globelj
—	pri Janež Antonu, Globelj 9, glasujejo volilci naselja Globelj. Volišče št. 39 Podklanec
—	Gostišče Mihelič Rudija, glasujejo volilci naselja Podklanec. Volišče št. 40 Gora
—	Osnovna šola na Petrincih, glasujejo volilci naselij Kržeti, Krača-li, Petrinci, Janeži, Betonovo.
Krajevna skupnost Loški potok:
Volišče št. 41 Retje
—	v Gasilskem domu Retje, glasujejo volilci naselja Retje.
Volišče št. 42 Hrib
—	na sedežu krajevne skupnosti. Hrib št. 16, glasujejo volilci naselja Hrib.
Volišče št. 43 Šegova vas
—	pri Mohar Fani, Šegova vas št. 7, glasujejo volilci naselja Šegova vas.
Volišče št. 44 Travnik
—	v menzi na Kaplji glasujejo volilci naselij Travnik in Srednja vas. Volišče št. 45 Mali log
—	v Gasilskem domu Mali log, glasujejo volilci naselja Mali log.
O voliščih vsebuje 70. člen Zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 42/89) sledeče določbe: »Za vsako volišče se določi poseben prostor. Prostor, kjer se glasuje, mora biti urejen tako, da je zagotovljeno tajno izpolnjevanje glasovnic. Voliošče mora biti opremljeno s kabinami, boksi, zagrinjali, pregradami ali na drug način, ki preprečuje opazovanje volilca pri izpolnjevanju glasovnic. Na dan glasovanja je prepovedana vsaka agitacija na volišču.
Za volišče se šteje zgradba, v kateri se glasuje in dvorišče te zgradbe.«
Za ustrezno ureditev prostora volišča zagotovi sredstva občina Ribnica.
Številka: OVK-008-9-89	Predsednik
Datum: 25. januar 1990	občinske volilne komisije:
Blaž Volf, dipl. iur.
potekale v Ribnici v krajevni skupnosti in skupščinskih zborih ter izvršnem svetu žolčne razprave. Zaradi delegatskega nestrinjanja o prvotni lokaciji (pod Goričo vasjo) se je izgradnja za Ribnico prepotrebnega objekta tudi zavlekla. Na novi lokaciji onstran Bistrice pod vojašnico ni bilo toliko problemov, naprava pa je pred dograditvijo. Na tem prostoru, za drevjem, tudi skrito pogledom s ceste, bo osrednja ribniška čistUna naprava. Njena izgradnja je pomemben gospodarski dosežek naše občine v preteklem letu.
VOLITVE
Kakšna bo nova skupščina?
Iz občinskega odloka o sestavi skupščine občine, določitvi volilnih enot, pristojnosti zborov ter načinu izvolitve funkcionarjev skupščine ter izvršnega sveta povzemamo nekaj najpomembnejših delov.
V naslednjem mandatu bodo kot doslej sestavljali občinsko skupščino trije zbori: zbor združenega dela z 22 delegati (prej 35), zbor krajevnih skupnosti — 25 delegatov (kot prej) in družbenopolitični zbor 17 delegatov (prej 23).
PRISTOJNOSTI ZBOROV
Vsi zbori so enakopravni in na skupnih zasedanjih obravnavajo, sprejemajo odloke in druge splošne akte ter odločajo o vseh vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, ki so opredeljene z ustavo SR Slovenije.
Zasedanja zborov sklicujejo predsedniki zborov.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor delujejo tudi na skupnih sejah. Na skupni seji zbori:
—	sprejemajo statut občine
—	sprejemajo poslovnik skupščine občine
—	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika skupščine
ter predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta
-	imenujejo funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe
-	imenujejo sekretarja skupščine in izvršnega sveta.
Skupno sejo vseh zborov sklicuje in vodi predsednik skupščine.
VOLILNE ENOTE ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Delovni ljudje v podjetjih ter drugih organizacijah in skupnostih kakor tudi zaposleni na področju samostojnega osebnega dela volijo v 15 volilnih enotah 22 delegatov za zbor združenega dela in, sicer:
-	na področju gospodarstva v 8 volilnih enotah 12 delegatov,
—	na področju družbenih dejavnosti v 3 volilnih enotah 3 delegate,
-	na področju družbenih organizacij in skupnosti ter ustreznih samostojnih poklicev v 1 volilni enoti 1 delegat
-	na področju samostojnega osebnega dela v kmetijstvu, gozdarstvu
in obrti v 2 volilnih enotah 5 delegatov
—	na področju oboroženih sil JLA v 1 volilni enoti 1 delegat
Za posamezna področja se določijo naslednje volilne enote in število delegatov:
Na področju industrije:
L Volilna enota podjetje INLES Ribnica in se voli 3 delegate (sedež: INLES Ribnica)
2.	Volilna enota ITPP Ribnica, DONIT Pletilnica Sodražica, SATURNUS obrat Hrib Loški potok in se voli 1 delegat (sedež: ITPP Ribnica)
3.	Volilna enota SUKNO Tekstilna tovarna Jurjeviča, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič obrat Hrib Loški potok, Pletenina PE Sodražica in se voli 1 delegat (sedež: SUKNO Tekstilna tovarna Jurjeviča)
4.	Volilna enota podjetje RIKO Ribnica in se voli 3 delegate (sedež: RIKO Ribnica)
Na področju kmetijstva in gozdarstva:
5.	Volilna enota Gozdarstvo Jelenov Žleb, Gozdarska kooperacija Ribnica, Posestvo Snežnik - obrat Ribnica, Kmetijska zadruga Ribnica, Veterinarski zavod — Delovna enota Ribnica in se voli 1 delegat (sedež: Kmetijska zadruga Ribnica)
Na področju prometa in zveze:
6.	Volilna enota EUROTRANS Ribnica, ŽTP Novo mesto — sekcija za vzdrževanje prog — nadzorništvo proge; ŽTP Novo mesto promet - železniške postaje na območju občine Ribnica in se voli 1 delegat (sedež: EUROTRANS Ribnica)
Na področju trgovine, gostinstva in turizma:
7.	Volilna enota Mercator Trgovsko podjetje Jelka Ribnica, Borovo prodajalna v Ribnici, Tobak Ljubljana prodajalna v Ribnici, Dom ESKIM PE Sodražica, ABC LOKA prodajalna v Ribnici ONA-ON prodajalna v Ribnici, PETROL servis Žlebič, Kompas poslovalnica v Ribnici, ČZP DELO prodajalna v Ribnici in se voli 1 delegat
Na področju osebnih storitev in komunalne dejavnosti:
8.	Volilna enota Komunalno podjetje KOMUNALA Ribnica, Kovinar Poslovna enota Ribnica, ELEKTRO enoti v Ribnici in Sodražici in se voli 1 delegat (sedež: Komunala Ribnica)
Na področju izobraževanja in kulture:
9.	Volilna enota Osnovna šola dr. France Prešeren Ribnica, Osnovna šola Jože Petek Ribnica, Osnovna šola dr. Ivan Prijatelj Sodražica, Osnovna šola dr. Anton Debeljak Loški potok, Glasbena šola Ribnica in se voli 1 delegat (sedež: Osnovna šola dr. France Prešeren, Ribnica)
Na področju zdravstvenega varstva:
10.	Volilna enota Zdravstveni dom Ribnica, Lekarna Kočevje — Enota v Ribnici in se voli 1 delegat (sedež: Zdravstveni dom Ribnica)
Na področju socialnega varstva:
11.	Volilna enota Vzgojno varstvena organizacija Majde Šilc Ribnica, Center za socialno delo Ribnica in se voli 1 delegat (sedež: VVO Majda Šilc Ribnica)
Na področju družbenih organizacij in skupnosti in ustreznih samostojnih poklicev:
12.	Volilna enota Uprava občine Ribnica, strokovne službe političnih in družbenih organizacij, občinski sodnik za prekrške, družbeni pravobranilec samoupravljanja, služba družbenega knjigovodstva ekspozitura Ribnica, LB gospodarska banka z ekspoziturami n^ območju občine Ribnica, Stanovanjsko komunalna banka ekspozitura Ribnica, Beogradska banka agencija Ribnica, zavarovalna skupnost Triglav, Predstavništvo Ribnica, Avto moto društvo Ribnica, delovni ljudje strokovnih služb krajevnih skupnosti, Rdečega križa, Občinskega štaba za teritorialno obrambo Ribnica in se voli 1 delegat (sedež: Uprava občine Ribnica)
Samostojno osebno delo na področju kmetijstva in gozdarstva ter obrti:
13.	Volilna enota združeni kmetje in se volijo 3 delegati (sedež: Kmetijska zadruga Ribnica)
14.	Volilna enota Obrtno združenje Ribnica, obrtniki in volijo 2 delegata (sedež: Obrtno združenje Ribnica)
15.	Volilna enota aktivne vojaške osebe in civilne osbe v službi v JLA in se voli 1 delegat (sedež: Garnizija JLA Ribnica)
VOLILNE ENOTE ZA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Za posamezne krajevne skupnosti se določijo naslednje volilne enote in število delegatov v odvisnosti od števila volilcev v posamezni krajevni skupnosti in sicer:
Krajevna skupnost Dolenja vas:
L Volilna enota: Rakitnica, Grčarice, Grčarske Ravne, Blate, Kot pri Rakitnici 1 delegat
2.	Volilna enota: Dolenja vas, Lipovec, Makoša 2 delegata
3.	Volilna enota: Prigorica 1 delegat Krajevna skupnost Ribnica:
4.	Volilna enota: Nemška vas, Goriča vas, Hrovača, Otavice 2 delegata
5.	Volilna enota: Sajevec, Bukovica, Dane, Zadolje 1 delegat
6.	Volilna enota: Jurjeviča, Kot, Breže 1 delegat
7.	Volilna enota: Breg, Grič, Dolenji Lazi 1 delegat
8.	Volilna enota: Žlebič, Sušje, Slatnik, Gorenji lazi 1 delegat
9.	Volilna enota: Ribnica 4 delegati Krajevna skupnost Sodražica:
10.	Volilna enota: Vinice, Zapotok, Sinovica, Preska 1 delegat
11.	Volilna enota: Zamostec, Lipovščica, Ravni dol. Nova Štifta 1 delegat
12.	Volilna enota: Sodražica, Jelovec, Gora 2 delegata
13.	Volilna enota: Žimarice, Podklanec, Globelj 1 delegat Krajevna skupnost Loški potok:
14.	Volilna enota: Ret j e 1 delegat
15.	Volilna enota: Hrib 1 delegat
16.	Volilna enota: Travnik, Srednja vas, Šegova vas 1 delegat
17.	Volilna enota: Mali log 1 delegat
18.	Volilna enota: Krajevna skupnost Sv. Gregor 1 delgat
19.	Volilna enota: Krajevna skupnost Velike Poljane 1 delegat Sedeži volilnih enot so sedeži njihovih krajevnih skupnosti.
VOLILNA ENOTA ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR V družbenopolitični zbor volijo delegate delovni ljudje in občani na območju občine Ribnica.
Za volitve delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Ribnica se določi eno volilno enoto in sicer območje občine Ribnica. Sedež volilne enote je pri občinski volilni komisiji v Ribnici.
Vsaka volilna enota ima eno ali več volišč. Število in mesto volišča določi občinska volilna komisija.
VOLITVE
VOLITVE FUNKCIONARJEV SKUPŠČINE IN ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE
Skupščina oziroma zbori Skupščine občine Ribnica izvolijo na prvi skupni seji oziroma zasedanju iz vrst izvoljenih delegatov predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednika ter podpredsednike zborov. Volitve so tajne.
Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki in podpredsedniki zborov so izvoljeni za dobo štirih let. Za isto funkcijo so lahko izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.
Kandidate za predsednika in podpredsednika skupščine predlaga skupina najmanj sedem (deset) izvoljenih delegatov, pri čemer predlagatelji niso nujno delegati istega zbora.
Kandidate za predsednika in podpredsednika zborov predlaga skupina delegatov ustreznega zbora, ki mora šteti za zbor krajevnih skupnosti pet delegatov, za zbor združenega dela in družbenopolitični zbor pa tri delegate.
Predlog kandidature za posamezne funkcionarje predlagatelji lahko predložijo pisno pri občinski volilni komisiji s kratko obrazložitvijo in pismenim soglasjem kandidata. Skupina delegatov lahko poda predlog kandidature ob prisotnosti kandidata tudi na sami volilni seji.
Za predsednika in podpredsednika skupščine oziroma zborov je izvoljen tisti kandidat, ki dobi večino glasov prisotnih delegatov. V kolikor nihče od kandidatov ne dobi ustrezne večine glasov pri glasovanju, se volitve izvedejo po dvokrožnem sistemu.
VOLITVE PREDSEDNIKA IN ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA
Izvršni svet sestavljajo: predsednik, dva podpredsednika in šest članov, ki se izvolijo za dobo štirih let. Na isto dolžnost so izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.
Predlog za mandatarja izvršnega sveta postavi skupina delegatov isti način in v istih rokih, kot je predvideno za predsednika oziroma podpredsednika skupščine.
Za mandatarja je izvoljen tisti kandidat, ki dobi večino glasov prisotnih delegatov. V kolikor nihče od kandidatov ni dobil večine glasov se volitve na isti seji izvedejo po dvokrožnem sistemu.
Kandidate za podpredsednika in člane izvršnega sveta predlaga izvoljeni mandatar na isti ali prvi prihodnji seji skupščine.
Volitve za funkcionarje skupščine ter predsednika in člane izvršnega sveta so tajne. Izvršni svet se voli kot celota na listi kandidatov.
Pogled na dogajanja v politiki
Občani ste imeli priliko v zadnjih nekaj mesecih opazovati, kdo v Jugoslaviji brani interese slovenskega naroda (17. seja — imenovana »Noč dolgih jezikov«, ustavne spremembe, 1. december, 14. kongres ZKJ itd.). Sodbo o teh dogajanjih si bo pač oblikoval vsak sam, je pa mogoče spregledati, da slovenska ZKS že dalj časa ni več to, kar je bila nekdaj — državna partija, pač pa napredna politična sila, ki je pripravljena in sposobna opraviti tudi velike korake v kratkem času;
- prenovila je lastne vrste z mladimi, napredno usmerjenimi kadri, ki niso obremenjeni s staro miselnostjo in napakami iz
preteklosti in ponudila vizijo razvoja, ki je dosegljiva v kratkem času - pod naslovom »EVROPA ZDAJ«;
—	vse svoje moči in kadre je uporabila za obrambo slovenske suverenosti in napredka demokratičnih procesov v celotni državi;
—	istočasno je sama odpirala prostor političnemu pluralizmu in demokraciji v Sloveniji (to priznava tudi alternativa).
Pragmatično gledano, vse to predstavlja prelomnico, ki bo prav gotovo pomenila napredek v razvoju te družbe, tako v lokalnem kot širšem okolju.
Ob poznavanju vseh dogajanj v bližnji in daljnji preteklosti ter
Razglas
o razgrnitvi splošnih volilnih imenikov.
Oddelek za notranje zadeve Občine Ribnica v skladu z določili 16. čl. Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list SRS št. 7/74) razgrinja splošne volilne imenike za vsa volišča na območju občine Ribnica za volitve, ki bodo 8., 12. in 22. aprila 1990. Splošni volilni imeniki za vsa volišča Krajevnih skupnosti so razgrjeni na sedežih Krajevnih skupnosti.
Vsak delovni človek oz. občan ima pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravek. Popravek zahteva lahko zato, ker on ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico uveljaviti volilno pravico, zato ker je vpisan v splošni volilni imenik kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oz. tega volišča, ali kdo, ki je uriM ali pa zato, ker je nepravilno vpisano ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali koga drugega.
Popravek splošnega volilnega imenika se zahteva ustno ali pismeno pri pristojnem organu najpozneje 5 dni pred dnem, ki je določen za volitve. O ustnem zahtevku za popravek se napravi uradni zaznamek.
Če pristojni organ spozna, da je zahtevani popravek splošnega volilnega imenika utemeljen, izvrši tak popravek v splošnem volilnem imeniku, v nasprotnem primeru pa zahtevek zavrne. Odločbo o zavrnitvi izda najpozneje v 24 urah po prejemu zahtevka.
Zoper odločbo o zavrnitvi zahtevka za popravek splošnega volilnega imenika se lahko vloži pritožba na pristojno Temeljno sodišče. Pritožbo je treba vložiti najpozneje v 24. urah po vročitvi odločbe. Temeljno sodišče mora o pritožbi odločiti v 48. urah, ko jo je prejelo. Sklep Temeljnega sodišča je dokončen.
Skladno z določilom 15. člena Zakona o evidenci volilne pravice so v splošni imenik vpisani vsi delovni ljudje in občani:
- Ki imajo v času sestavljanja splošnega volilnega imenika stalno prebivališče na območju volišča in najpozneje na dan volitev izpolnijo 18 let, ter niso vpisani v evidenco oseb, ki so izgubili volilno pravico.
2. Ki so vpisani v evidenco oseb, stalno odseljenih iz Jugoslavije in so imeli zadnje stalno prebivališče na območju volišča.
Oddelek za notranje zadeve občine Ribnica
sedanjosti lahko v našem domačem okolju ugotovimo, da je že vrsto let zmagovala zdrava pamet, ne pa takšni ali drugačni politični dogmatizmi. Ker verjamemo v lastno pamet in pokončnost ribniškega človeka, predvidevamo, da bo tudi kot volilec prvenstveno uporabljal svojo pamet in se odločal po njej, ne glede na to, da se mu v sedanjem trenutku ponuja vrsta »rešiteljev«. Večina občanov vendar vidi ogromne korake v razvoju lastnega okolja, ki so bili storjeni v preteklem obdobju in lahko trdimo, da je v tem tudi zasluga dosedanje politike, ki se ni vmešavala v funkcioniranje gospodarstva in se je prvenstveno pojavljala kot koordinator ali ustvarjalec družbenih interesov v delegatskih skupščinah in telesih ter spodbujala raznovrstne družbene aktivnosti.
V naslednji številki Rešeta kanimo predstaviti kratke programske usmeritve občinske ZKS - Stranke demokratične prenove, ki naj osvetlijo naš pogled na reševanje konkretnih družbenih vprašanj v lastnem okolju.
Ob tej priliki vas tudi obveščamo, da smo ukinili naše osnove organizacije v državni upravi in Milici, kot nam nalaga zakonodaja, pripravljamo pa tudi ustrezne reorganizacije za vse organizacije v podjetjih in ustanovah, tako kot to predvideva program EVROPA ZDAJ in Statut ZKS.
J. Debeljak
DOPISUJTE V REŠETO
VOLITVE
Predlagani kandidati za zbor KS
KS Dolenja vas
Volilna enota 1: Rakitnica, Grčarice, Grčarske Rame, Blata
1. Jože Hočevar, roj. 11. 12. 1951, strojni ključavničar, stanujoč Blate 5 Predlagatelj: Milan Zobec, Blate 11
2.	Albin Mikulič, roj. 22. 9. 1954, uslužbenec, TO Kočevje, stanujoč Grčarice 29
Predlagatelj: OK Socialistične zveze Ribnica
3.	Drago Merhar, roj. 26. 10. 1953, str. tehnik. RIKO Ribnica, stanujoč Blata 1
Predlagatelj: OK socialistične zveze Ribnica
Volilna enota 2: Dolenja vas, Lipovec, Mazaša
1.	Franc Češanek, roj. 9. 4. 1956, ing. strojništva, RIKO Ribnica, stanujoč Humec 22, Dolenja vas Predlagatelj: Gorše Zalka, Dol. vas, OK Socialistične zveze Ribnica
2.	Ana Bartol, roj. 31. 7. 1956, dipl. pr. Občina Ribnica, stanujoč Humec 28
Predlagatelj: OK.Socialistične zveze Ribnica
3.	Branko Dejak, roj. 2. 6. 1957, mizar, obrtnik, stanujoč Lipovec 12 Predlagatelj: OK Socialistične zveze Ribnica
4.	Zalka Gorše, roj. 11. 11. 1959, gimnazijski maturant, KS Dolenja vas, stanujoča Lončarska 73, Dolenja vas
Predlagatelj: Henigman Janez, Prigorica
5.	Alojz Bojc, roj. L 8. 1955, mag. strojništva, RIKO Ribnica, stanujoč Humec 30
Predlagatelj:	Slovenski krščanski
demokrati — DEMOS — združena opozicija
6.	Mirko Bojc, roj. 24. 5. 1959, ključavničar, RIKO - ZPO, stanujoč Za Humcem 7
Predlagatelj:	Slovenski krščanski
demokrati - DEMOS — združena opozicija
7.	Milan Zobec, roj. 12. 7. 1937, obrtnik, stanujoč Blate 11 Predlagatelj: VO Rakitnica
Volilna enota 3: Prigorica
1.	Jakob Nosan, roj. L 5. 1947, str. ključavničar, RIKO Ribnica, stanujoč Prigorica 113
Predlagatelj: Henigman Janez, Prigorica
2.	Ludvik Oražem, roj. 10. 8. 1946, avtomehanik, obrtnik, stanujoč Prigorica 25
Predlagatelj: Bojc Franc, Prigorica
3.	Janez Šobar, roj. 19. 8. 1937, ključavničar, INES Ribnica, stanujoč Prigorica 110
Predlagatelj: Bojc Franc, Prigorica
4.	Franc Bojc, roj. 23. 10. 1949, mehanik, INLES - Dolenja vas, stanujoč Prigorica 106 a Predlagatelj: Vidic Andrej, Prigorica
5. Bojan Kaplan, rojen 29. 7. 1966, zobni tehnik. Zobozdravstveni dom Kočevje, stanujoč Prigorica 14 Predlagatelj:	DEMOS združena
opozicija
KS Ribnica:
Volilna enota 4: Nemška vas, Goriča vas, Hrovača, Ota vice L Franc Češarek, rojen 30. 12. 1956, avtoelektrikar, RIKO Ribnica, stanujoč Nemška vas 41 a Predlagatelj: Vaški odbor Nemška vas
2.	Ludvik Mate, rojen 17. 12. 1946, strojni tehnik, RIKO Ribnica, stanujoč Goriča vas Alb Predlagatelj: Vaški odbor Goriča vas
3.	Anton Stupar, rojen 22. 6. 1967, orodjar, ITPP Ribnica, stanujoč Otavice 33
Predlagatelj:	DEMOS združena
opozicija
Volilna enota 5: Sajevec, Bukovica, Dane, Zadolje
L Leopold Šilc, rojen 20. 1. 1935, lesni tehnik, INLES Dolenja vas, stanujoč Sajevec 26 Predlagatelj: Vaški odbor Sajevec
2.	Janez Pucelj, rojen 6. 5. 1959, dipl. ing. lesarstva, INLES tozd Ribnica, stanujoč Dane 22,
Predlagatelj: Občinska konferenca SZ Ribnica
3.	Miha Gornik, rojen 3. 3. 1962, lesni tehnik, INLES Ribnica, stanujoč Dane 12
Predlagatelj:	DEMOS združena
opozicija.
Volilna enota 6: Jurjeviča, Kot, Breže
L Franc Vesel, rojen 22. 3. 1959, prodajalec. INLES Ribnica, stanujoč Kot 10 a
Predlagatelj: Vaški odbor Kot
2.	Ludvik Lesar, rojen 15. 5. 1955, strojni tehnik, RIKO Ribnica, stanujoč Jurjeviča 6
Predlagatelj: Košir Alojz, Jurjeviča
3.	Tomaž Mihelič, rojen 9. 3. 1962, dipl. ing. lesarstva, INLES Ribnica, stanujoč Kot 13
Predlagatelj: Občinska konferenca SZ Ribnica
4.	Ciril Tomazin, rojen L 7. 1946, avtomehanik, Vojašnica M Bračič Ribnica, stanujoč Jurjeviča 46 Predlagatelj: Občinska konferenca SZ Ribnica
5.	Jože Čampa, rojen 11. 8. 1940, kmet, doma na kmetiji, stanujoč Breže 15
Predlagatelj:	DEMOS združena
opozicija
6.	Leopold Šmalc, roj. 2. 2. 1939, avtoprevoznik, obrtnik, stanujoč Breže 5 a.
Predlagatelj: VO Breže
7.	Jože Lovšin, roj. 7. 3. 1938, stanujoč Breže 34
Predlagatelj:	Slovenski krščanski
demokrati — združena opozicija
Volilna enota 7: Breg, Grič, Dolenji Lazi
L Slavko Rus, rojen L 5. 1954, višji upravni delavec, RIKO Ribnica, stanujoč Grič c IiI/3
Predlagatelj: Občinska konferenca SZ Ribnica, VO Grič
2.	Branko Dejak, rojen 22. 5. 1960, višji upravni delavec, M—KZ Ribnica, stanujoč Dolenji Lazi 11 Predlagatelj: Občinska konferenca SZ Ribnica
3.	Jože Tanko, zaposlen 16. 4. 1956, dipl. ing. lesarstva INLES Ribnica, stanujoč Dolenji Lazi n.h. Predlagatelj: Občinska konferenca SZ Ribnica
4.	Andrej Zbašnik, rojen 24. 4.
1948, strojni ključavničar, RIKO Ribnica, stanujoč: Dolenji Lazi 59 Predlagatelj:	DEMOS združena
opozicija
Volilna enota 8: Žlebič, Sušje, Slat-nik, Gorenji Lazi
L Jože Tanko, rojen 7. 6. 1958, ing. strojništva. Gozdno gospodarstvo Kočevje, stanujoč Slatnik 8 Predlagatelj: Vaški odbor Žlebič
2.	Alojz Ambrožič, rojen 17. 2. 1956, šofer, RIKO Ribnica, stanujoč Lepovče 23
Predlagatelj: Občinska konferenca SZ Ribnica
3.	Emil Benčina, rojen 3. 5. 1966, voznik-šofer. ITPP Ribnica, stanujoč Sušje 35
Predlagatelj: DEMOS — združena opozicija ,
Volilna enota 9: Ribnica L Mirjan Andoljšek, rojen 2. 5. 1960, ključavničar, RIKO Ribnica, stanujoč Prijateljev trg 3, Ribnica Predlagatelj: Občinska konferenca SZ Ribnica
2.	Boris Fmk, rojen 25. 3. 1948, ključavničar, RIKO Ribnica, stanujoč Kolodvorska 25, Ribnica Predlagatelj: Občinska konferenca SZ Ribnica.
3.	Iztok Goršič, rojen 24. L 1962, dipl. ing. živilske tehnologije RIKO Ribnica, Stanujoč Gornje Lepovče
3.	Ribnica
Predlagatelj: Občinska konferenca SZ Ribnica
4.	Melita Košir, rojena 2. 7. 1964, ekonomski tehnik, INLES Ribnica, stanujoča Galusovo nabrežje 8, Ribnica
Predlagatelj: Občinska konferenca SZ Ribnica
5.	Uroš Oberstar, rojen 13. 11. 1966.
orodjar, ITPP Ribnica, stanujoč Gorenjska c. 11/b, Ribnica Predlagatelj:	DEMOS združena
opozicija
6.	Ana Henigman, rojena 11. 6.
1953, prodajalka, zasebnik, stanujoča Trubarjeva ul. 9, Ribnica Predlagatelj: DEMOS — združena opozicija
7.	Stanislava Hitij-Hočevar, rojena 5. 11. 1941, dipl. farmacevt, upokojenka, stanujoča Prijateljev trg 2, Ribnica
Predlagatelj: DEMOS - združena opozicija
8.	Janez Fajs, rojen 22. 10. 1941,
lesni tehnik INLES Ribnica, stanujoč: Gornje Lepovče 13 Predlagatelj:	Krajevna skupnost
Ribnica
9.	Franc Tanko, rojen 24. 5. 1959, mizar. Lesna galanterija - mizarstvo Bukovica, stanujoč Trg Veljka Vlahoviča, Ribnica
Predlagatelj: Svet stanovalcev Trg Veljka Vlahoviča
10.	Evgen Jakšič, rojen 20. 6. 1947, ml. oficir JLA, V.P. 1298 Ribnica, stanujoč: Trg Veljka Vlahoviča, Ribnica
Predlagatelj: Svet stanovalcev Trg Veljka Vlahoviča
11.	Cveto Marinšek, roj. 17. 11. 1949, avtomehanik, RIKO Ribnica, stanujoč Trg V. Vlahoviča 14 Predlagatelj: Svet stanovalcev Trg. V. Vlahoviča
KS Sodražica
Volilna enota 10: Vinica, Zapotok, Sinovica, Praska
L Franc Lesar, roj. 23. 7. 1930, priv. obrtnik, stanujoč Vinica 18 Predlagatelj: Vaški odbor Vinice
2.	Jože Žlindra, roj. 21. 12. 1960, les. tehnik, zas. obrtnik, stanujoč Vinice 17
Predlagatelj: Vaški odbor Vinice
3.	Anton Tanko, roj. 11. 5. 1954, dpi. ing. gradb., SO Ribnica, stanujoč Zapotok 4/a
Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Sodražica
Volilna enota 11: Zamostec, Lipov-ščica, Ravni dol. Nova Štifta L Franc Lesen, roj. 23. 7. 1964, str. ključavničar, RIKO Ribnica, stanujoč Zamostec 15 A Predlagatelj: Vaški odbor Zamostec
2.	Franc Lovšin, roj. 13. 7. 1949, ključavničar, RIKO Ribnica, stanujoč Lipovščica 17
Predlagatelj: Vaški odbor Lipovščica, Ravni dol. Nova Štifta
3.	Pavel Češarek, roj. 6. 12. 1941, veterinarski tehnik, Inles Ribnica, stanujoč Ravni dol 8 Predlagatelj: Slovenska demokratska zveza. Social demokratska zveza Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza, DEMOS
4.	Jože Pahulje, roj. 12. 2. 1940. mizar, Riko Ribnica, stanujoč Otavice 14
Predlagatelj: Vaški odbor Otavice
Volilna enota 12: Sodražica, Jelovec, Gora
1.	Ludvik Zajc, roj. 14. 12. 1930, delavec pri privatniku Zajc Bojan, stanujoč Cesta notr. odreda 28. Sodražica
Predlagatelj: Vaški odbor Jelovec
2.	Janez Cvar, roj. 27. 6. 1961, dipl. ing. lesarstva, Inles Ribnica, stanujoč Jelovec 8, Sodražica Predlagatelj: Vaški odbor Jelovec
3.	Jože Gačnik, roj. 9. 6. 1940, ključavničar, Donit Sodražica, stanujoč Prvomajska 8, Sodražica Predlagatelj: Občinska konferenca socialistične zveze Ribnica
4.	Jože Košmrlj, roj. 4. 10. 1947, delavec, Donit Sodražica, stanujoč Kržeti 7
Predlagatelj: Občinska konferenca socialistične zveze Ribnica
5.	Metod Pucelj, roj. 3. 7. 1958, str. ključavničar, Riko Ribnica, stanujoč Kurirska 2, Sodražica Predlagatelj: Občinska konferenca socialistične zveze Ribnica
6.	Darko Vesel, roj. 29. 2. 1953, delavec, Donit Sodražica, stanujoč Trg 25. maja Sodražica Predlagatelj: Občinska konferenca socialistične zveze Ribnica
7.	Ivan Francelj, roj. 22. 6. 1930, ekonomski tehnik, upokojenec, stanujoč Podgorska 24, Sodražica Predlagatelj: Svet KS Sodražica
8.	Peter Gomik, roj. 21. 6. 1963, strojni tehnik, Riko Ribnica, stanujoč Kržeti 1
Predlagatelj: Vaški odbor Gora
9.	Sonja Levstek, roj. 6. 6. 1949, ekonomist, SDK Ribnica, stanujoč Petrinci 13
Predlagatelj: Vaški odbor Gora
10.	Anton Košir, roj. 9. 12. 1932, zidar, upokojen, stanujoč Zavoda 4, Sodražica
Predlagatelj: Slov. demokr. zveza. Social demokratska zveza Slovenije, Slovenski krščanski demokarti, Slovenska kmečka zveza, DEMOS
11.	Jože Levstik, roj. 30. 11. 1968, energetik, BPT - Šivalnica Loški potok, stanujoč Stemenska c. 3, Sodražica
Predlagatelj: ZSMS
Volilna enota 13: Žimarice, Podkla-nec, Globel
1.	Ivo Bartol, roj. 1. 10. 1960, ključavničar, Donit Sodražica, stanujoč Podklanec 31
Predlagatelj: Občinska konferenca socialistične zveze Ribnica
2.	Jožef Košmrlj, roj. 16. 3. 1944, kmet, stanujoč Podklanec 8 Predlagatelj: Slovenska demokratska zveza, DEMOS - združena opozicija
Volilna enota 14: Retje
1.	Janez Anzeljc, roj. 13. 6. 1938, lesni delovodja, Inles Loški potok, stanujoč Retje 112
Predlagatelj: Vaški odbor Retje — KS Loški potok
2.	Milan Košmrlj, roj. L 5. 1955, gr. tehnik, GRG Grosuplje, stanujoč Retje 46
Predlagatelj: KS Loški potok -Vaški odbor Retje
3.	Anton Lavrič, roj. 27. 10. 1927,
upokojenec, stanujoč Retje 27 Predlagatelj:	KS Loški potok-
Vaški odbor Retje
4.	Janez Starc, roj. 16. 4. 1955, elek-trovarilec, Riko Mali Log, stanujoč Retje 11 A
Predlagatelj: KS Loški potok -Vaški odbor Retje
5.	Lado Turk, roj. 8. 12. 1959, elektrikar, Riko Loški potok, stanujoč Retje 4
Predlagatelj: Občinska konferenca socialistične zveze Ribnica
Volilna enota 15: Hrib
1.	Janez Ravnikar, roj. 13. 5. 1941, delavec, Riko Ribnica, stanujoč Hrib 91
Predlagatelj: KS Loški potok -Vaški odbor Hrib
2.	Ivan Kordiš, roj. 13. 3. 1953, lesni delovodja, Inles Loški potok, stanujoč Hrib 21/A
Predlagatelj: KS Loški potok -Vaški odbor Hrib
3.	Jernej Knavs, roj. 9. 5. 1950, ključavničar, Riko Loški potok, stanujoč Hrib 95
Predlagatelj: Občinska konferenca SZ Ribnica
4.	Janez Knavs, roj. 27. L 1956, delavec, Inles Ribnica, stanujoč Hrib 86
Predlagatelj: KS Loški potok -Vaški odbor Hrib
Volilna enota 16: Travnik, Srednja vas, Šegova vas
L Alojz Rupančič, roj. 22. 9. 1939,dipl. ing. lesarstva, INLES, stanujoč Travnik 92 Predlagatelj: VO Travnik
2.	Janez Bambič, roj. 2. 6. 1953, gimnazijski maturant, KS Loški potok, stanujoč Travnik 71 Predlagatelj: VO Travnik
3.	Franc Košmrlj, roj. 16. 7. 1950, ključavničar, RIKO, stanujoč Travnik 86
Predlagatelj: OK Socialistične zveze Ribnica
5.	Ivan Rus, roj. 21. 10. 1956, str. ključavničar, RIKO, stanujoč Travnik 101
Predlagatelj: OK Socialistične zveze Ribnica
Volilna enota 17: Mali log L Janez Debeljak, roj. 24. 12. 1938, rezkalec, RIKO, stanujoč Mali log 55
Predlagatelj: VO Mali log
2.	Branko Malnar, roj. 25. 5. 1962, gradbeni tehnik, SGP Gradišče, stanujoč Mali log 13
Predlagatelj: OK Socialistične zveze Ribnica
3.	Janko Debeljak, roj. 14. 5. 1959, ing. agronomije, KZ Ribnica, stanujoč Loški potok 56 Predlagatelj: VO Mali log
4.	Marjan Mohar, roj. 30. 9.1950, gozdar, GG TOZD Jelenov žleb, stanujoč Mali log 33 Predlagatelj: VO Mali log
5.	Janez Turk, roj. 28. 3. 1945, ključavničar, RIKO, stanujoč Mali log 58
Predlagatelj: VO Mali log
Volilna enota 18: KS Sv. Gregor
1.	Peter Adamič, roj. 19. 2. 1966, str. tehnik, RIKO, stanujoč, Andol 2
Predlagatelj: OK Socialistične zveze Ribnica
2.	Branko Modic, roj. 6. 3. 1952, klepar, INLES, stanujoč Brinavšica 4
Predlagatelj: OK Socialistične zveze Ribnica
3.	Franc Marolt, roj. 12. 4. 1959, tekstilni tehnik, DONIT, stanujoč Brinavšica 1
Predlagatelj:	Slovenski krščanski
demokrati (DEMOS - združena opozicija)
Volilna enota 19: KS Vel. Poljane
1.	Jože Novak, roj. 19. 11. 1938, varnostnik, INLES, stanujoč Bazovec 2 Predlagatelj: VO Velike Poljane
2.	Janez Prijatelj, roj. 19. 10. 1963, elektrotehnik, RIKO, stanujoč Vel. Poljane 20
Predlagatelj: VO Velike Poljane
3.	Jože Marolt, roj. 1. 3. 1964, avtomehanik, RIKO, stanujoč Gornje Podpoljane 3
DPredlagatelj: VO Gornje Podpoljane
Zbor občin SRS
Volilna enota 59:
1.	Franc Lovšin, roj. 20. 10. 1936, pravnik. Rep. uprava za zdravstvo. Izpostava Ribnica, stanujoč Ribnica, Gorenjska c 65
Predlagatelj:	Slovenski krščanski
demokrati — DEMOS
2.	Franc Grivec, roj. 18. 7. 1938, prosvetni delavec, RIKO, stanujoč Dolenja vas. Hrib 12 Predlagatelj: OK Socialistične zveze Ribnica
3.	Franc Lapajne, roj. 10. 6. 1938, dipl. oec., Občina Ribnica, stanujoč Ribnica, Trg. V. Vlahoviča 8 Predlagatelj: ZKS - Stranka demokratične prenove
4.	Stane Hafner, roj. 21. 9. 1961, dipl. novinar, OK ZSMS Ribnica, stanujoč Trg. V. Vlahoviča 9 Predlagatelj: OK ZSMS Ribnica
5.	Janez Henigman, roj. 29. 12. 1953, dipl. ing. org. PIVO, stanujoč Prigorica 108 a
Predlagatelj:	Rus Slavko, Grič,
Češarek Franc, Humec
6. Marija Rigler, roj. 7. 9.1963, dipl. ing. agr., KZ Ribnica, stanujoč Pra-proče 9
Predlagatelj: Lesar Matija, Mau Alojz
Zbor združenega dela SRS
Volilna enota 4:
L France Grivec, roj. 17. 8. 1938, prosvetni delavec, RIKO, stanujoč Dolenja vas, Hrib 12 Predlagatelj: RIKO 2. Jože Tanko, roj. 16. 4. 956, dipl. ing. lesarstva, INLES, stanujoč Dolenji lazi NH Predlagatelj: INLES
Volilna enota 39:
L Olga Doles, roj. 11. 2. 1961, zdravnica, ZD Ribnica, stanujoča Ravne na Blokah 18 Predlagatelj: ZD Ribnica
Vtisi s počitnic
Ko so se šolska vrata zaprla, smo se vsi učenci veselili počitnic. Jaz sem' letošnje počitnice preživela doma. Pri babici sem pomagala pri kmečkih delih in pospravljanju sena. Ko so bila kmečka dela opravljena, smo se neko nedeljo odpravili na Snežnik.
Oblekli smo se športna oblačila. S seboj smo vzeli tudi hrano, da smo se med potjo lahko okrepčali. Vozili smo se po gozdnih cestah. Z avtomobilom smo se pripeljali do počitniškega naselja Sviščaki. Nato smo se odpravili do pešpoti do vrha Snežnika.
Med potjo sem videla veliko planinskih rož in dreves. Ko smo prispeli na Snežnik, smo si najprej oddahnili. V planinski koči smo se okrepčali s planinskim čajem. Ogledali smo si okolico in se po isti poti vrnili v dolino. Na Snežniku sem bila prvič. Bilo je lepo. Ta dogodek si bom zapomnila in še si želim udeleževati pohoda na kakšen vrh ali goro.
Tanja Rus, 5. r. Novinarsko dopisniški krožek OŠ dr. Anton Debeljak Loški potok
Pozno jeseni je bila dokončana tudi obnova ene starih osnovnošolskih stavb v Ribnici, na zunaj kot tudi znotraj. Obnavljanje šolskih prostorov se bo nadaljevalo tudi v prihodnjem obdobju.
ZSMS
PROGRAM
ZSMS Ribnica
Milan Kučan v pogovoru s političnim aktivom Ribnice: »Površno gledano je v izjavah predstavnikov občine Ribnice to sama s sabo zadovoljna občina.«
V	očeh zagovornikov »dosežkov socializma« se ribniška občina blesti v SIJU:
—	idiličnega sožitja notranjsko-kraške in dolenjske krajine
—	osmega mesta med slovenskimi občinami po ustvarjenem narodnem dohodku na prebivalca
—	širom sveta znane obrtne tradicije, skoraj samozadostne kmetijske oskrbe in bogatega zaledja naravne surovine — gozda
—	odprtih perspektiv za prihajajoče rodove
V	ZSMS nismo zaslepljeni od blišča, zato smo SPREGLEDALI:
—	da sta dolgoletna pospešena industrializacija in urbanizacija ob neupoštevanju naravnih omejitev zamajali ekološko ravnotežje in povzročili resne ekološke posledice
—	da je skoraj ves narodni dohodek v občini ustvarjen v družbenem sektorju, ki se le stežka prilagaja tržnim zahtevam
—	da sta obrt in kmetijstvo postavljeni v vlogo sociale in da je neustrezna zakonodaja povzročila vsesplošno ropanje gozdnega bogastva
—	da posledice prikrite in odkrite brezposelnosti najbolj občutimo prav mladi
V	ZSMS nismo zaslepljeni, spregledali smo in VEMO, KAJ POTREBUJEMO:
na področju varstva okolja — program ekološke skupine
—	okolju in zdravju prijazno industrijo ter ekološko sanacijo Slovenije
—	neoporečno pitno vodo, zato
zahtevamo	odstranitev vseh
smetišč in očiščenje podzemeljskih jam na zbiralnih področjih pitne vode in vodotokov
—	okolju neškodljivo odlaganje
odpadkov,	zato podpiramo
regijske dogovore o deponiji komunalnih	odpadkov, strožji
nadzor inšpekcijskih služb, ponovno predelavo posebnih odpadkov in boljšo tehnično ter kadrovsko opremljenost komunalnega podjetja
—	urejen	sistem odvajanja
komunalnih odplak, zato zahtevamo tehnološko ustrezno ureditev čistilnih naprav, obveznost
priključevanja na kanalizacijsko omrežje (Ribnica, Sodražica), izgradnjo kanalizacije s čistilno napravo v Loškem potoku, neoporečne greznice in prepoved odvajanja odplak v kraške jame
—	ohranjene vodotoke, zato smo za popolno prenehanje hidromelioracij in regulacij razen na nujno potrebnih mestih ob upoštevanju mnenj ekologov, strokovne javnosti in poprejšnji skupščinski verifikaciji, sredstva pa naj se preusmerijo v krčenje opuščenih kmetijskih površin v zaraščanju
—	neokrnjeno naravno dediščino, zato bomo naredili inventar rastlinstva in živalstva najprej na ekološko perečih lokacijah ter predlagali popolno zaščito redkih živalskih vrst in regeneracijskih predelov
—	redne meritve onesnaženosti
in objektivno obveščanje javnosti
—	sodno izterjavo škode, ki jo
povzročajo onesnaževalci in nestrokovno opravljeni posegi v prostor
—	načrtno širjenje ekološke miselnosti v šolstvu in javnosti
:	" S "
v industriji
—	podjetja z jasno poslovno usmeritvijo, ki se bodo organizacijsko in lastninsko čim bolj približala posamezniku kot najučinkovitejšemu nosilcu podjetniške iniciative
—	nepristransko in tržnim kriterijem podrejeno ugotavljanje tehnoloških viškov ter skrb za njihovo usodo
—	tako kadrovsko politiko, ki bo spodbujala k pridobivanju znanja
v drobnem gospodarstvu
—	urejeno komunalno in drugo infrastrukturo ter razvojna sredstva za pospeševanje nastajanja novih podjetij in obrtnih delavnic, kjer se bodo zaposlovali tudi viški delovne sile
—	tako davčno politiko, ki bo stimulirala vlaganje v obrt ter legalno opravljanje vseh oblik zasebnega dela
—	načrtno gostinsko in turistično ponudbo, ki bo sposobna zadržati tranzitnega gosta in znala tržno izkoristiti pestro naravno in kulturno dediščino
v kmetijstvu in gozdarstvu
—	ukinitev zemljiškega maksimuma in zagotovitev ustavno pravnega varstva družinskih kmetij, ki bodo ohranile gospodarsko zdravo in učinkovito kmetijstvo v funkcionalno vzdrževanem podeželskem prostoru
—	prenovo zadružništva in konkreten program razvoja kmetijstva v hribovitih predelih
—	tako gozdno zakonodajo, ki bo prinesla več pravic lastnikom gozdov pri trgovanju z lesom

ELÄVCI
u
hi K'sevm< laj rnmmemo z hevvdami	v parkmmm
-■ - ' ' ‘ '
: l >W>b. WS..WA/V. K '• v L#»-, : A#» ,v '.z. .'A Zz v .z zZz, z' z... z
:
»’«, Tfhili ih pogojih dela in pnmtmh udarnih. .
? h s 0 ‘list !	• r	. tiijii	ijajj
nastopil nit volitvah mu km smmka mu kol dpi kake od strank. Kimb a <m§pp im mdtmA hiiimivbpmlrsetmöi zbor delti, h ipimitumi/, da iiehm i v vseh podjetjih, organizacijah m ustanovah predlagate u; podprete svoje kandidate m delavske vmpmike M ®’< ie m p. kan ■ tpmkt pripadam. M mdim ah nam oNiithlsajo Kvretpn Ampnlo ah Sephotfno Sh

lllilliii
' - ’ - - ■ " •' ■ kandidacijski postopki ta eotip.e. ki zagonu ihno emtkopnti no
11 sl . ;u t >....!■ i . •lom, i m f o ,ti,. < ■ . .
i medsebojno kmikurepro. /,am M<»me tudi pri sismi izvedbi -uideunt >
r , , „V	“ —	'
: :
liliji
telil
e
W " 'šf \

wmwm

v kulturi
—	takšno kulturno politiko, ki bo končno zagotovila prioriteto razvoju knjižničarske, muzejske in galerijske dejavnosti v okviru zahtevnih normativov in standardov, kar je predpogoj za sofinanciranje iz republiških sredstev (uresničitev projekta Kul-turno-turističnega centra Ribnica in obnova Miklove hiše)
—	zakonsko zaščito kulturne dediščine ob hkratnem spodbujanju vlaganja sredstev občanov in organizaciji v obnovo mestnega jedra Ribnice in drugih kulturno zgodovinskih objektov
v družbenih dejavnostih
—	ohranitev doseženega standarda ob hkratni prilagoditvi republiškim normativom
—	višjo raven storitev s sprostitvijo zasebne iniciative v šolstvu, zdravstvu in otroškem varstvu
—	pravico do prve zaposlitve, ki vsebuje pravico do nadomestila za brezposelne tudi po končanem šolanju in pred prvo zaposlitvijo
—	povečanje sredstev vzajemnosti za premostitev generacijskega prepada na stanovanjskem področju
—	dom za ostarele občane skupaj s prostori za varstvo in usposabljanje duševno prizadetih občanov
—	celovit projekt vključevanja Romov v socialno in urbano okolje
—	bazen, ki bo končno služil svojemu namenu
v informiranju
—	ukinitev naročnine RTV Ljubljana ter monopola na področju RTV oddajniške mreže
—	občinsko glasilo, ki bo neodvisno in neposredno komuniciralo z javnostjo — LOKALNO RADIJSKO POSTAJO
—	kabelsko televizijo
na področju interesnih dejavnosti mladih
—	odprt dostop do športnih, kulturnih in drugih objektov pod jasno določenimi pogoji za organizacijo kulturno-zabavnih prireditev
—	organizirano mrežo mladinskih klubov z urejenim načinom financiranja klubskih društvenih dejavnosti
V	ZSMS imamo:
—	neobremenjenost s preteklostjo
—	ideje, načrte in programe za ozdravitev sedanjosti
—	znanje, voljo in izkušnje, da v skupščini kot naj višjem organu oblasti prevzamemo nase del odgovornosti za razvoj občine RIBNICE in Republike SLOVENIJE
V	ZSMS PRIČAKUJEMO: vaše zaupanje in podporo na volitvah
NOVA STRANKA
Novo — krščansko demokratska stranka
Neobičajni plakati po vsej občini so ves teden naznanjali, da se v Ribnici pripravlja nenavaden politični dogodek.
Ta dogodek se je kljub začetni negotovosti zgodil 30. januarja zvečer v TVD Partizan, ko je bil slovesno opravljen ustanovni zbor Slovenskih krščanskih demokratov za občino Ribnica. K slovesnemu sproščenemu vzdušju zbora so prispevali: polna dvorana občanov, povabljeni gostje in Inlesov kvartet. Zboru, ki ga je pripravil iniciativni odbor, so prisostvovali: člani iz vodstva stranke predsednik Lojze Peterle in g. Blažič, predstavniki občinskih odborov iz občin Kočevja in Cerknica, predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij:	ZK,
SZDL, KZ in ZSMS.
Predsednik iniciativnega odbora je nagovoril prisotne k izgradnji politične demokracije v Ribnici z naslednjimi besedami:
»Člani iniciativnega odbora smo pripravili ta ustanovni zbor iz osebnega spoznanja, da se v svetu, Evropi, zlasti vzhodni Evropi in tudi v naši domovini Sloveniji dogaja neke vrste 'pomlad narodov’. Preureja se položaj posameznika v družbi. Gradijo se torej novi pogoji za človeka posameznika in rojevajo se novi dogovori o bodočem skupnem in osebnem življenju v občini, narodu, državi, Evropi in svetu. Tako očitne in pomembne spremembe so bile v zgodovini
pogoste in tudi za današnji čas lahko ugotovimo, da je čas takšnih sprememb, kar priznavajo in opominjajo številni svetovni voditelji.
TA ČAS IN RAZMERE TUDI SLOVENCI NE SMEMO ZAMUDITI!
Ta ustanovni zbor smo pripravili tudi zato, ker verjamemo, da so tudi v naši občini ljudje, ki se zavedajo teh dogajanj, se trudijo živeti krščanski etos ali pa ga spoštujejo, a do sedaj niso imeli njim primerne priložnosti in sicer:
-	da se v njim ustrezni organizaciji svobodno s polnim ponosom in spoštovanjem združujejo in na ta način prično soustvarjati skupno in svojo prihodnost, zlasti prihodnost svojih otrok,
—	da skozi takšno združevanje, kar je civilizacijska pridobitev, podajajo svoje probleme, zamisli, rešitve in se tako vključijo v postopek iskanja in oplemenitenja rešitev v dobro vseh članov družbe.
Prepričani smo, da se številni Ribničani zavedamo, da tako-imenovana »zahodna civilizacija« večji del temelji na krščanskem etosu. V današnji Evropi so številni ljudje organizirani v okviru krščanske demokracije. Z združevanjem v okviru krščanske demokracije je Slovencem gotovo dana večja možnost za lažje sodelovanje v širši skupnosti evropskih narodov in
za razvoj višje kakovosti življenja.
Na kongresu Slovenskih krščanskih demokratov preteklo soboto, je gost zvezni minister za znanost in kulturo republike Avstrije podal trditev, da se je Slovencem z ustanovitvijo slovenskih krščanskih demokratov na čelu z Lojzetom Peterletom odprla ena pomembnih poti za enakopravno sodelovanje v družini evropskih narodov.
Prepričani smo torej, da bo svobodno združevanje koristilo našemu narodu in jugoslovanski družbi, in seveda tudi naši Ribniški dolini. Želimo si, da naša dolina v bodočnosti doživi še dodaten razcvet, da bomo poleg sedaj pretežno poznane naše dejavnosti uveljavili tudi višjo kakovost življenja in tako prispevali širši skupnosti, kot so to uspeli številni znani predhodniki iz naših krajev. Ob takšnih željah bomo morali občani Ribnice zbrati pogum in ponos, razvijati spoštovanje do drugače mislečih, udejanjati odpuščanje, zmanjšati zazrtost v sebe ter razviti čut soodvisnosti in odgovornosti za družbo in svet.
Dopovedovati si bo treba, da je politika lahko tudi služenje za skupno dobro.
»Predno nadaljujemo naš zbor, smatram za potrebno, da se zahvalim vsem članom iniciativnega odbora za njihovo nesebično delo zadnjih deset dni. Enako velja njihovim sorodni-
kom za njihovo potrpežljivost. Zahvaljujem se tudi predstavnikom lokalnih državnih organov za njihov dosedanji korekten odnos.«
Predsednik L. Peterle je nato na kratko predstavil politični program in statut SKD (slovenskih krščanskih demokratov), gospod Blažič pa je spregovoril o narodni spravi.
V razpravi je bila ponovno ugotovljena zapletenost podedovanega načina volitev, na katerih naj bi aktivno sodelovali, da bi jih kasneje kot soustvarjalci nove politike lahko poenostavili. Pojasnjeno je bilo vprašanje, da občani niso več avtomatsko člani družbenopolitičnih organizacij, n.pr.: SZDL, ampak se v vsako organizacio včlanjujejo prostovoljno ali z njo na primer na volitvah sodelujejo.
Udeležence zbora sta pozdravila oba predstavnika SKD občine Kočevje g. Štefanič in občine Cerknica g. Korošec.
Vse prisotne, zlasti pa člane SKD Ribnica, so pozdravili tudi predstavniki strank »veteranov« (ZK, SZDL, ZSMS) občine in jih pozvali k skupnemu reševanju problemov občine in družbe s kratkim reklom: »Na svidenje v skupščini!«
Ustanovni zbor SKD Ribnica, ki se jih je v dobrem tednu nabralo za 70 članov, je bil zaključen z izvolitvijo 13 članskega občinskega odbora. Odbor bo v sicer izredni časovni stiski deloval na razširitvi aktivnosti SKD Ribnica, zlasti pa seveda v pripravah na volitve, pri katerih pričakujejo veliko pomoč in odziv občanov.
Član občinskega odbora SKD Ribnica: Franc Mihič
Novičke iz krajevne skupnosti Velike Poljane
S predsednikom krajevne skupnosti tovarišem Strnad Antonom sva na hitro preletela dogajanja lanskega leta in kaj bo novega v letošnjem letu v naši krajevni skupnosti. Tisti vidni lanski »dogodki« so obogatili našo krajevno skupnost za stvari, ki bodo ostale dolgo vidne in potrjevale, da so bili v kraju ljudje, ki so delali in žrtvovali veliko časa za napredek krajevne skupnosti. Naš kraj je tako v lanskem letu v celoti realiziral zastavljen skupni program aktivnosti in tako smo v kraju bogatejši za:
- asfaltirani cesti do Močil in Kovača
—	dom gasilcev je pod streho
—	stekle so priprave za dobro in redno preskrbo z vodo v dolini
—	dokončan je lovski dom
—	pričeli smo z deli pri izgradnji sanitarij na Grmadi
—	nabavljena je oprema za novo gostinsko šobo na Grmadi
—	sodelovanje pri nadaljnji modernizaciji telefonije v občini
K pridobitvam lanskega leta lahko štejemo tudi redno vzdrževanje cest in še druge aktivnosti povezane s sodelovanjem na občinskem nivoju. O težavah pri delu v lanskem letu mi potrpežljivi in marljivi Tone ni hotel nič reči. Po izrazu na njegovem obrazu pa sem skle-
pal, da so ga motila pisma, ki so prihajala tudi na krajevno skupnost. Za vse medhišne in medso-sedske spore pač radi določimo »dežurnega« krivca, ki naj bi bil kriv za človeško škodoželjnost, nevoščljivost in vse tiste nečedne človeške »vrline«, ki samo škodijo pri delu in uničujejo dobro klimo.
Pa recimo in si zaželimo, da tega zadnjega v naši krajevni skupnosti ne bo letos več in poglejmo naš program dela za leto 1990:
-	asfaltiranje ceste do Gornjih in Dolnjih Podpoljan
-	razširitev makadamske ceste Bukovec — Škrajnek
—	dokončanje gasilskega doma
—	dograditev sanitarij na Grmadi
—	izvedba projekta »telefon v vsako hišo«, ki si to želi
-	vzdrževanje makadamskih cest
Še nekaj želja in potreb je pred nami, toda verjetno se bo še pri gornjih nalogah zatikalo predvsem pri denarju. Še so želje predvsem pa potrebe in to:
-	parkirišče v Ortneku
-	razširitev pokopališča pri Sv. Tomažu
—	nadaljnje asfaltiranje krajevnih cest
—	voda na Samočih itd.
Vsaka akcija bo zopet zahtevala vse že večkrat preizkušene metode dela in to od dodatnega samoprispevka, dela krajanov in pa sedaj še bolj »občinske« pomoči.
Samoupravna komunalna in cestna skupnost občine Ribnica nam je v mnogih letih ob vseh naših aktivnostih mnogo pomagala in skupni akciji gre sigurno zahvala za doseženo. Pa ne samo pri nas, ampak v vseh krajevnih skupnostih občine Ribnica.
Franc Šilc, ing.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Bolečine
v križu
Skoraj da ni človeka, ki v življenju ne bi imel težav z bolečinami v križu. Bolečine v hrbtu so zaradi svoje pogostnosti eden največjih zdravstvenih problemov sedanjega sveta. Med vzroki za bolniški stalež so na prvih mestih, vsako leto pa zahtevajo obolenja hrbtenice nove in nove invalide.
Bolečin v hrbtu je več vrst, za večino je vzrok prekomerno naprezanje ledvenega mišičja, so pa tudi drugi vzroki: zdrk medvretenčne ploščice, tumorji hrbtenjače, rakasti zasevki v kosti, pa tudi psihogene težave, ki predstavljajo vse pomembnejši vzrok za te težave.
Bolečine, ki jih v ambulantah najpogosteje srečamo, sta lum-bago in išias. Pri prvem boli samo križ, zelo pogosto po fizičnem naporu, ki ga bolnik sicer ni vajen: pomoč pri delu na polju, domača opravila čez konec tedna. Vzrok za bolečino, ki je pogosto huda, je prekomeren nateg ledvenih mišic. Bolnik komaj hodi, zvit je na stran, kjer ga boli. Običajno se tegobe ob mirovanju in primernih zdravilih hitro umirijo in ne zapuščajo posledic.
Išias pravimo bolečini, ki izžareva iz križa v nogo. Pomeni resnejšo motnjo, sa je prizadet ishiadični živec. Pogost vzrok zanjo je zdrk medvretenčne ploščice. Lahko je tako huda kot pri lambagu, poslabša se ob upogibanju telesa, kašljanju ali kihanju. Zdravljenje je dolgotrajnejše in bolj zahtevno, tako da je skoraj vedno potrebna pomoč zdravnika.
Zdravljenje bolečin v križu je predvsem mirovanje. Pri hudih bolečinah je najbolje ležati v postelji, na čvrsti podlagi. Pomaga tudi gretje bolečega predela ter jemanje zdravil proti bolečinam. Prav primerno zdravilo je aspirin. Če bolečine kljub temu trajajo več kot tri dni, je pametno obiskati zdravnika. Tega je nujno poklicati tudi, če prihaja zaradi bolečin v križu do tega, da bolnik ne more zadrževati blata ali seča. Take vrste težav so sicer redke, so pa zaradi nujnosti pomembne.
Kaj narediti, da bi bilo tovrstnih motenj čim manj?
Pomembna je redna fizična aktivnost, skrb za kondicijo in moč hrbtnega mišičja. To dosežemo z redno jutranjo telovadbo in razgibavanjem. Zmotno je mišljenje, da se mora hrbteničar z mirovanjem varovati pred novimi napadi bolečin. V času, ko težav nima, se mora z redno in zmerno telesno vadbo čimbolj okrepiti, da prepreči ponovne bolečine. Odsvetujemo pa izjemne napore in dvigovanja težkih bremen.
Če dvigujete težja bremena, jih dajte tako, da bo hrbet vzravnan in kolena skrčena (iz počepa). Preizkusite težo bremena, preden ga dvignete. Poiščite si pomoč in se ne junačite po nepotrebnem s svojo močjo. Prav nič herojski ne boste videti v postelji z bolečim hrbtom.
Izbira pravilne vzmetnice in stola je zelo pomembna. Ležati morate tako, da je hrbtenica ravna in ne usločena, tako da drži postelja hrbtenico ravno.
Vtisi s počitnic
Že dolgo sem si želel papagaja. Dobil sem ga med počitnicami, zato je to moj največji doživljaj teh počitnic. Moj Jaka je papagaj posebne vrste, ki se imenuje ninfa. Na glavi ima rumeno čopko in dolg rep. Vsak dan se z njim igram, ga spuščam iz kletke in ga učim govoriti.
Matej Montanič, 5. r.
Novinarsko dopisniški krožek OŠ dr. Anton Debeljak Loški potok
Jesen
Prišla jesen je razigrana, obarvana različnih barv.
Sedla je na grm ob poti in že postal je ves rjav.
Nato odšla je v sadovnjak, vzela barvo je rdečo, pobarvala je jablano in ji zaželela srečo.
Sedaj jesen je v drugih krajih, pri nas pobarvala je vse, samo še piko bo postav’la na koncu tele pesmice.
Saša Osvald, 5. razred . OŠ. dr. Antona Debeljaka Loški potok
Imejte eno blazino, ki naj ne bo prevelika. Podobno velja za stol, če imate sedeče delo: naslonjalo naj bo visoko, da boste vzravnani. Če sedite dolgo časa, prekinite delo in si razgibajte hrbtenico.
Visoke pete so sicer lahko zelo moderne, vendar za hrbtenico neprimerne, saj jo silijo v
neprimeren položaj, zaradi katerega se hitro lahko pojavijo bolečine v križu. Nosite primerno, udobno obutev z nizkimi petami.
Shujšajte, če ste predebeli. Maščoba je dodatna teža, ki jo morate prenašati ves dan. Olajšajte se tega bremena.
mag. Igor Švab
V Ribnici delavnice za delo pod posebnimi pogoji
Ob 20-letnici delovanja Osnovne šole Jože Petek so v Ribnici začele 4. 12. 1989 delovati Delavnice za delo pod posebnimi pogoji kot enota pri šoli. Delavnice so namenjene srednje duševno prizadetim mladostnikom, ki so stari najmanj osemnajst let in imajo praviloma status invalida. Tako delavnice nudijo varovancem zaposlitev, varstvo in pridobivanje oziroma ohranjanje psihofizičnih funkcij, socialnih, zdravstvenih in higienskih navad.
V delavnici je trenutno sedem varovancev iz ribniške občine, vključili bomo tudi varovance iz kočevske občine, vendar le začasno, saj so predvidene potrebe po vključevanju varovancev iz Ribnice. Neposredno z varovanci delata dve tovarišici. Varovanci prihajajo v delavnico z organiziranim prevozom. Varovanci izdelujejo enostavna dela za kooperante in različne izdelke po lastnem programu (voščilnice, priložnostna darila). Ža svoje delo prejemajo nagrade.
Prvo delavnico za delo pod posebnimi pogoji v Sloveniji je ustanovila že leta 1968 Zveza društev za pomoč duševno prizadetim, to je sedanji Varstveno delovni center Tončke Hočevar v Ljubljani (VDC). V Sloveniji deluje sedaj okrog 30 takih delavnic. Tudi za naše delavce je največ truda in vztrajnosti vložilo Društvo za pomoč duševno prizadetim Ribnica, predvsem njegovi dolgoletni aktivni člani (M. Vrh, A. Lovšin, V. Mate). Prav njim se moramo zahvaliti, da imamo tudi v Ribnici delavnice, ki pa pomenijo le eno izmed oblik družbene skrbi za duševno prizadete. Na žalost moramo priznati, da je ribniška občina 20 let nudila ustrezno usposabljanje in šolanje le za lažje duševno prizadete šoloobvezne otroke.
Šola tako ob svoji 20-letnici nudi sedaj odraslim duševno prizadetim primerno zaposlitev in zadovoljevanje večine svojih življenjskih potreb. Društvo za
pomoč duševno prizadetim Ribnica sedaj čakajo nadaljnje naloge. Misliti je potrebno na ostale oblike družbene skrbi za duševno prizadete otroke, to pa sta razvojni oddelek za predšolske duševno prizadete otroke in oddelek za delovno usposabljanje, ki je namenjen za šoloobvezne otroke, ki se ne morejo šolati v šoli s prilagojenim programom. Starši imajo svojega prizadetega otroka radi, zato so najbolj veseli, če ga lako imajo v krogu svoje družine. Zato je humana tista družba, ki nudi primerne oblike usposabljanja v domačem kraju, da bo naš prizadeti otrok napredoval toliko, kolikor je možnosti.
Varovanci prihajajo v delavnico radi, v njej se dobro počutijo, s tem pa je ves večletni trud za ustanovitev delavnic dobro poplačan.
V imenu mladostnikov, otrok in strokovnih delavcev šole se ob tej priliki zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pomagali pri skrbi za duševno prizadete.
Olga Černe
To jesen se je Ribnica končno oddolžila enemu največjih, najbolj humanih svojih rojakov novejšega časa, dr. Janezu Oražmu. Ob stoletnici njegovega rojstva in 24 let po njegovi smrti je bil v parku pred zdravstvenim domom postavljen doprsni kip velikega človekoljuba zdravnika Janeza Oražma.
Drobno gospodarstvo ima v sodobnem	gospodarstvu
pomembno razvojno vlogo. Pomeni ključni mehanizem pri reševanju strukturnih neskladij v gospodarstvu in pri vzdrževanju	konkurenčne
tržne strukture, v kateri sedaj primanjkuje prilagodljivih majhnih in srednjih podjetij, tako imenovane socialistične črne luknje.
O drobnem gospodarstvu in obrti je bilo v zadnjem času ogromno rečenega in v vse dokumente se je napisalo kot o prednostni nalogi, v glavnem bomo, moramo itd.
Toda v zadnjem času smo dobili pozitivne zakonske rešitve (Ustava, Zakon o podjetjih), ki uzakonjajo enakopravnost različnih oblik lastnin. Tako je zaživela zasebna iniciativa in podjetništvo tudi v Ribnici in v letu 1989 je bilo ustanovljenih nekaj podjetij v zasebni lastnini.
Lahko rečemo, da obrtnik kot fizična oseba še vedno ni enakopraven s podjetji kot pravnimi osebami, ki imajo prednosti pri uvozu, nakupu osnovnih sredstev, reproma-teriala, lizingu, vlaganju tujih oseb itd.
Kakšno stanje imamo v Ribnici?
Družbeni proizvod obrti v DP občine predstavlja 2,6 %, ki ga je ustvarilo 6,7 % zaposlenih (obrtniki in delavci). Upoševati moramo zelo uspešno poslovanje podjetij v Ribnici in da v ta procent ni vključeno izdelovanje suhe robe.
Po nekaj letih mirovanja je v letu 1989 zabeležena rast števila obratovalnic in sicer: rednih obratovalnic je 197, ki zaposlujejo 134 delavcev, dopolnilnih obrtnikov je 168 in z domačo obrtjo se ukvarja 450 občanov (zadnji štvilki sta
relativni, ker občani opravljajo določena dela občasno).
O stopnji razvitosti obrti na določenem območju nam pove tudi podatek o gostoti obratovalnic na 10.000 prebivalcev, ki znaša v Ribnici 154 obratovalnic in je nad republiškim povprečjem, ki je 145 obratovalnic.
Sama struktura obrti se v zadnjih dveh letih spreminja. Zmanjšalo se je število obrtnikov v lesni dejavnosti zaradi upokojevanja, generacija 30 let, kriza lesne industrije in nerešen status izdelovalcev suhe robe. Beležimo hitro rast zasebnih trgovin, kar je omogočil obrtni zakon (14), rahlo rast kovinsko predelovalnih obratovalnic, kljub silovitem razvoju kovinske industrije.
Področje obrti je bilo jasno opredeljeno v planskih dokumentih občine. Katere naloge so se realizirale:
—	pri pridobivanju obrtnih dovoljenj smo se držali načela ekonomičnosti postopka,
—	v odloku o davkih občanov
(NTh'k-'2'''6--)
Avtoservis /-/£/\TLE5
Obrtniška ul. 2, Dolenja vas
Pri nas vam je na razpolago usposobil-	1 x
—	popravila in servisiranje,
—	kleparska popravila,
—	čiščenje sedežnih prevlek in oblog,
—	antikorozijska zaščita,
—	avtovleka in
—	pranje avtomobilov.
Povezani smo s trgovsko mrežo proizvajalcev, ki vam preko našega servisa omogočajo nabavo:
—	rezervnih delov,
—	dodatne opreme,
—	novih vozil RENAULT in PEUGEOT (tudi »staro za novo«).
Delovni čas:
dopoldan od 8. do 12. ure, popoldan od 13. do 17. ure, v soboto od 9. do 13. ure.
V nujnih primerih nas delovni čas ne omejuje.
Vse dodatne informacije dobite po telefonu št.: 864-118.
Vaše zaupanje bomo potrdili z našo kvaliteto.
Avtoservis HENIGMAN Jože Henigman
smo določili vse možne olajšave za začetnike, za vlaganje sredstev v razširitev dejavnosti, za storitvene dejavnosti, za zaposlovanje delavcev itd., — prostorske problematike: pri revitalizaciji Ribnice je poslovne prostore v starem mestnem jedru DO PIONIR prodala obrtnikom in podjetjem za opravljanje trgovskih in drugih dejavnosti, ki jih
občani neposredno potrebujejo. Obrtna cona se v letu 1989 ni realizirala, čeprav je bila sklenjena pogodba za zazidalni načrt obrtne cone, toda kasneje so zainteresirani obrtniki odstopili.
—	poleg tradicionalnega Ribniškega sejma suhe robe in lončarstva se je prvič organiziral tudi novoletni sejem, ki naj bi kljub začetnim težavam prerasel v tradicionalnega.
-	gostinstvo ostaja še naprej šibka točka glede kvalitete ponudbe, zato je spodbudno ponovno odprtje Doma na Travni gori, ki ga je adaptirala Gasilska zveza Slovenije.
Ob spremembah obrtnega in davčnega zakona se bodo pripravljali občinski odloki. Pri oblikovanju le teh se bo k sodelovanju pritegnilo Obrtno združenje Ribnica, da bodo sprejete take rešitve, ki bodo še bolj spodbudile razvoj drobnega gospodarstva in obrti v Ribniški dolini.
Vinko Mlakar
Kar štirinajst zasebnih trgovin in trgovinic že imamo v Ribnici, ki se ukvarjajo s prodajo najrazličnejših stvari od špecerije do tekstila, šolskih potrebščin in komisijsko prodajo. Ena zadnjih je v začetku februarja odprta špecerijska trgovina Boža Andoljška »ZIMZELEN« na Trgu Veljka Vlahoviča v Ribnici. V novem, lično urejenem in opremljenem objektu lahko potrošniki iz tega dela Ribnice in tudi drugod kupijo vse od dobrepoljskega kruha do pijač, naročeno blago pa po želji tudi dostavljamo na dom (novost pri nas!). Trgovina je odprta vsak dan od 7,30 do 20,30, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.
® REŠETO 1
REŠETO Glasilo skupščine in političnih organizacij občine Ribnica. Izhaja občasno, do desetkrat letno v nakladi 3700 izvodov. Ureja uredniški odbor v sestavi: France Grivec, glavni in odgovorni urednik, Uroš Bregar, Janez Gorše, Stane Hafnar, Janez Mihelič in Marjan Rosa. Uredništvo: Ribnica, Šeškova 14, tel. 861-274 in 861-067. - Grafična priprava in tisk: Tiskarna Novo mesto.