ya OSRECNJ, KNJIŽNICI CELJE OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 CELJE SN00032 INTERVJU: MARTIN AUBREHT, STAROSTA PUSTA MOZIRSKEGA V GORNJEM GRADU KMALU PREPOTREBNA L Zadruga mozirje RUŽNE TRGOVINE VEDNO Z VAMI z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Bliža se pomladni čas, čas ho si zaželimo sprememb zatorej: - preuredimo in polepšajmo stanovanje - mogoče zamenjamo staro z novo akcijsko sedežno garnituro - preglejmo lansko zalogo koles in rolerjev - za veliko noč se lahko oblečemo v novo obleko s čevlji in torbico - velika izbira športnih copat po nizkih cenah... VSE TO IN ŠE VEČ VAM PONUJA: ŽELEZNINA GORNJI GRAD Tel: 843-016 TOPLING 4 m temno siv 3.990 sit AKCIJSKA CENA TOPLING 2,5 m 2.340 sit TOPLING 3 m 2.520 sit TOPLING 4 m 5.743 sit KOTNA KLOP DONAVI BLAGOVNICA LJUBNO IN BELE TEHNIKE TEL: 841-020 UGODNE CENE: - pomivalni stroj CANDY 586S - BTV Vojager 55 TTX NA ZALOGI: pralni stroji, štedilniki in - spalnica Avona "pohištvo Brežice" 18 ra Cirus "Nova oprema" ITISON 4m 3.990 sit TEKAČI 0,67 m 750 sit TEKAČI 0,80 m 990 sit P 43 130x170 MIZA 110 (170)X70 + 2 kom. STOL= 89.999 sit . otrobi MIZA OVAL P 43 FULDA 160 (205)x100.49.999 sit^- eV''Ä\e^ STOL KRISTINA P 43..............8.290 sit/kom. MIZA STOL WILLY...................... 8.990 sit/kor KRISTINA P 43..........8.290 sit/kom. ALTER P 43 okrogla 110....39.900 sit T®° KOTNA KLOP LOLA P 43 126x168 MIZA 110 (170)x70+2 kom. STOL MARIßOR - SL.ßlSTRICR - V€L€NJ€ - Sl.GRAD(EC - DRAVOGRAD • • WWW.MENTIS.SI Z PC AKCIJA Osn. plošča S370, AT, CPU INTEL Celeron 400Mhz 32Mb DIMM 100Mhz, trdi disk 4.3Gb Ultra-66Mb/s, grafična kart. 4Mb 3D, AGP, disketni pogon 1.44Mb, ohišje mini AT 200W, CD ROM 48X hitrost, zvočna kartica 3D stereo, zvočniki 120W, tipkovnica SLO Win98, miška + podloga S 15” MONITORJEM 128.900 < Z PC MENTIS 1 • Osn. plošča Intel i810, • CPU INTEL Celeron 433Mhz, • 32Mb DIMM 100Mhz, • trdi disk 6.4Gb Ultra-66Mb/s, • grafična kart. 4Mb 3D, • disketni pogon 1.44Mb, • ohišje midi ATX 230W, • CD ROM 50X hitrost, • zvočna kartica 3D stereo, • zvočniki 120W, • tipkovnica SLO Win98, miška Logitech Pilot OEM DDßBOQJjO B S 1 5” MONITORJEM LG (H 142.900 .■ v S 1 5” MONITORJEM HYUNDAI \ J 49.900 ■ lJ Z PC MENTIS 2 • Osn. plošča Epox ATX, • CPU INTEL Celeron 466Mhz, • 32Mb DIMM 100Mhz, • trdi disk 8.4Gb Ultra-66Mb/s, • grafična kart. Riva-2 16Mb • disketni pogon 1.44Mb, • ohišje midi ATX 230W atest, • CD ROM 50X hitrost, • zvočna kartica 3D stereo, • zvočniki 120W, • tipkovnica SLO Win98, miška Logitech Pilot OEM S I 5” MONITORJEM LG 163.900,■ knjiga Moj prvi PC____ IS Internet (7dni brezpl e porabe Interneta), O CD SoftwarePower 1 % revijo SoftwarePower % šahovski program Fritz 4 SLO OEM s 1 5” MONITORJEM HYUNDAI 1 69.900.' MOŽNO PLAČILO NA 15 ČEKOU CENE UKLJUČUJEJO DDV • Osn. plošča Epox ATX, • CPU INTEL Celeron 500Mhz, • 64Mb DIMM 100Mhz, • trdi disk 8.4Gb Ultra-66Mb/s, • grafična kart.TNT Riva-2 32Mb, • disketni pogon 1.44Mb, • ohišje midi ATX 230W, • CD ROM 50X hitrost, • zvočna kartica 3D stereo, • zvočniki 120W, • tipkovnica SLO Win98, ^fmiška Logitech Pilot OEM ^ S 15” MONITORJEM 1S8.90Q.- S 1 7” MONITORJEM HYUNDAI S770 7.9DG.- r • Osn. plošča Pili, • CPU INTEL Pili 550Mhz, • 64Mb DIMM 100Mhz, • trdi disk 8.4Gb Ultra-66Mb/s, • grafična kart. 8Mb 3D, • disketni pogon 1.44Mb, • ohišje midi ATX 230W, • CD ROM 50X hitrost, • zvočna k. Creative SB 128 , zvočniki 120W, • tipkovnica SLO Win98, miška Logitech Pilot OEM ' S 1 5” MONITORJEM HYUNDAI 2 16.900.' Osn. plošča PNI Intel BX, CPU INTEL Pili 600Mhz, 64Mb DIMM 100Mhz, trdi disk 20Gb IBM 7200 obr/min| grafična kart. Riva-2 16Mb, disketni pogon 1.44Mb, ohišje midi ATX 230W, CD ROM 50X hitrost, tipkovnica SLO Win98, miška Logitech Pilot OEM 217.9DG. S 1 7” MONITORJEM 235.900.' vl J 4KÜG f 17” HYUNDAI ^ /19" HYUNDAI A 261,900,- ,280.900.- 329,900,-, Mm <—*rr! |P-:- —■ TISKALNIKI, SCAN ER J! A4, 600*1200, 9600 dpi, 36 bit, paralelni TISKALNIK HP DeskJet 610c 24.9D0,- A4, barvni InkJet, 600 dpi, 4str/min A4, barvni InkJet, PhotoRetll, 600 dpi, 5str/min, 10pl A4, barvni InkJet, 720 dpi, dve glavi, 4str/min TISKALNIK HP DeskJet 710c 35.900.- SCANER x Umax Astra 20DDp 18.90D,- ER Prisa 62Du ?,9DD. 200 dpi bit, USB Iskalnik EPSON PHOTO 750 75.90D.- /TISKALNIK EPSON STYLUS 460 31.90D," Vrhunski photo tiskalnik A4, 1440 x720 dpi, I Super Micro dot y MfiRIßOR - Sl.ßlSTRICfl - V6L6NJ6 - SLGRRD6C - DRAVOGRAD GRAFIČNA K. 1 V3-2Q0D AEP/pci GRAFIČNA K. RIVA-2, ISMS TV KARTICA RADIO, TTX, DALJINEC GRAFIČNA K. RIVA-2, 32MB CD RECORDER ACER RW 4X/4X/32X DVD POGON PIONEER 10X/32X IVOČNA K, OEM ' IB CREATIVE 1 2B "zvočna k.IdenT' Creative live player ^ZVOČNIKI PowerMax 500 ZVOČNIKI JUSTER 3D SUBWOOFER JOYSTICKI Logitech, Genius . Volan + pedala Dexxa POPUST ZA NAKUP POTROŠNEGA MATERIALA ~ ^ EPSON in HP INTERNET Modem • zunanji 56K, VOICE, FAX Modem - vgradni 5SK, VOICE, FAX KOMPLET ZA SURFANJE po internetu modem, amis paket (7dni BREZPLAČNO) PRIKLOP + INSTALACIJA . ■■k MAREC 2000 MARIBOR - SLBISTRICA - V€l€NJ€ - SLGRAD6C - DRAVOGRAD 650MB PLAČILNI POGOJI M mmf-—rt, ^ JfODPLAČILO DO 15 MESEČNIH OBROKOV OBROKI: KREDIT DO 36 (60) MESECEV Z UGODNO PLAČILNE KARTICE: CENE VELJAJO ZA GOTOVINSKO PLAČILO CENE ŽE VSEBUJEJO DDV ! g g GARANCIJA: PC SISTEMI 24 MESECEV, HYUNDAI MONITOR 36 MESECEV. r KJE smo ? WWW.MENTIS.SI M ARI B □ R gdspdsvetska c.B4, tel.:(062)22-81-720, fax:(062)22-81-730 SL.BISTRICA ŠPINDLERJEVA ŽE, tel.:(062)84-30-830, fax:(062)84-30-831 VELENJE stari trg 35, tel.:(063)49-76-850, fax:(063)49-76-851 S L. GRADEC PTC “Katica”, tel.:(0602)511 DRAVOGRAD Meža i 27, tel.:(0602)810-590, fax:(0602)83-100 OSREONJA KNJIŽNICA TRETJA STRAN 3 ISSN 0351-8140 Leto XXXn, št. 6, 17. marec 8000 Izhaja vsak drugi petek Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016 '■ • , Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Socija-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marya Šukalo, Vesna Banjevič, /Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik Računalniška obdelava: Tomaž Pajk Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063 Naslov uredništva: Savinjske novice Savinjska cesta 4,3331 Nazarje Telefon: 063/83-90-790 Telefon in faks: 063/83-90-791 E-pošta: sayinjske.novice@siol.net Internet: http//:www.savinj-novioe-sp.si V: Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00SIT ’, Lava 7b, Ce: Rokopise, objave, razpise in c potrebno dostaviti v uredništv najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. : Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Pa je spet leto naokrog in na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo znova veselo. Prihodnji teden bo tam potekal tradicionalni turistični sejem Alpe Adria, ki pomeni nekakšen uradni začetek letne turistične sezone v Sloveniji. Zgornja Savinjska dolina bo tudi tokrat zraven, čeprav še vedno organizirana boljpribližno, pač toliko, kolikor je mogoče brezformalnepovezovalne institucije. Ne glede na to, da v dolini še nimamo lokalne turistične organizacije, kakršno predvideva zakon opospeševanju turizma, je prav, da smo na sejmu aktivno prisotni, saj izostanek pomeni, da nas na slovenskem turističnem trgu enostavno ni. Sejemski stroški so resda visoki, marketinški učinki pa težko merljivi, toda v vsakem primeru bi bila odsotnost bolj negativna kot pozitivna. Cilj pa je seveda jasen: privabiti v dolino čimveč turistov, domačih in tujih. Za današnjega, vse zahtevnejšega turista nista več dovolj le lepa narava in čist zrak, kar radi izpostavljamo, ko govorimo o razvojnih prednostih Zgornje Savinjske doline, danes je treba ponuditi še marsikaj drugega, daje gost zadovoljen. Tej tako imenovani dodatniponudbi smo se začeliposvečati šele v zadnjih letih in spet je očitno Logarska dolina tista, kipri temprednjači. Za dnevne in stacionarne goste namreč pripravlja zanimive programe, ki turistom popestrijo dopust in jih motivirajo, da se v dolino v prihodnje spet vračajo. No, tudi pustovanje v Mozirju je prireditev, ki privablja v dolino številne obiskovalce, čeprav le za kratek čas, poleg tega pa je vprašanje, kdo odpustovanja tudi dejansko kaj iztrži. Poleg gostincev seveda, ki se v tem času zares ne smejo pritoževati. Žal ni duha ne sluha o kakšnih spominkih, ki bi obiskovalce lahko še dolgo spominjali na ogledpustnega karnevala, ni domačih kulinaričnih produktov, ki so značilni samo za Mozirje oziroma tukajšnje območje, skratka manjka še veliko tistega, kjer lahko obiskovalci tudi kaj zapravijo. Ob vseh dosedanjih uspehih čaka mozirske turistične delavce torej še veliko aktivnosti. Obprihajajočem materinskem dnevu čestitam vsem zgornjesavinjskim mamam, vsem ostalim ženam pa (za nazaj) voščim ob njihovem prazniku - osmem marcu. Moški si svoj praznik od dnevu mučenikov itak naredimo sami. IZ VSEBINE: \ \ Slovenska razvojna družba: Ponudbe za odkup Glinovih podjetij................ 4 Občinski svet Nazaxje: Ustanovljen muzej gozdarstva in lesarstva . 4 Gornji Orad: Kmalu do prepotrebne lekarne.............. 6 Občinski svet Mozirje: Sprejet proračun in odlok o organiziranosti nove šole .............. 7 PGD Nazaxje: V novo tisočletje z novim avtomobilom.......... 9 Pust Mozirski: Trške pravice Antonu Veneku............... 10 Intervju: Martin Aubreht, starosta Pusta Mozirskega....... 11 Nova pesniška zbirka v Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. eJ. Globočine prozornosti... 13 Savinova hiša Žalec: Otvoritev Galerije savinjskih likovnikov... 14 Čitalniški večer na Rečici: Tone Turnšek se rad vrača v rodni kraj...........14 Zgorx\ja Savinjska dolina: Objestno ali upravičeno streljanje psov?..... 15 Zgodovina in narodopisje: Po riži v dolino.......20 \ ■ ■ \ \ \ \' - \' Smučarsko skakalni klub Ijubno BTC: Zlata sezona..........26 Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija: Krst novega gasilskega avtomobila v Nazarjah (foto: C. Sem) Zgoraj desno: Utrinek s pustnega karnevala v Mozirju (foto: Ciril Sem) Spodaj desno: Okol’ otiranje mozirskih pustnakov (foto: Ciril Sem) Zgoraj levo: Pogreb pusta na pepelnično sredo (foto: Ciril Sem) Spodaj levo: Podelitev trških pravic Antonu Veneku (foto: Benjamin Kanjir) Slovenska razvojna družba Ponudbe za odkup Glinovlh podjetij Poročali smo, da sta Slovenska razvojna družba in Glin Holding sredi februarja objavila javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo osnovnih sredstev družbe Glin Holding d.o.o. (nepremičnine in oprema) ter poslovnih deležev družb Glin Žagarstvo d.o.o., Glin Pohištvo d.o.o. in Glin RIP d.o.o. Rok za oddajo ponudb za nakup se je iztekel petega marca. Na Slovenski razvojni družbi so potrdili, da sp na podlagi javnega razpisa prejeli nekaj ponudb za nakup. Pristojna komisija jih je že pregledala, vendar odločitve še ni sprejela. Podrobnejše informacije naj bi na Slovenski razvojni družbi posredovali nekoliko kasneje. Neuradno smo izvedeli, da so svoji ponudbi za nakup družb Glin Žagarstvo in Glin RIP vložili v omenjenih podjetjih zaposleni delavci, medtem ko tega zaposleni v podjetju Glin Pohištvo niso storili. Zakaj? Direktor Pohištva mag. Ivo Glušič je pojasnil, da je še pred letom dni obstajal med zaposlenimi velik interes za odkup družbe, medtem pa je prišlo do drastičnega padca cen ivernih plošč na tržišču, kar je razmere bistveno spremenilo. V odkup družbe bi šli le v primeru, če bi Glin Holding dokapitaliziral Glin Pohištvo z osnovnimi sredstvi. Tudi v tem slučaju pa bi bila kupnina zelo nizka, saj je podjetje v dolgovih. Po Glušičevih besedah takšen predlog s strani Slovenske razvojne družbe ni bil sprejet, zato se na javni razpis niso prijavili. Ob prijavi bi morali nakazati tudi pet milijonov tolarjev varščine, celoten obseg potrebnih vlaganj v tovarno ivernih plošč, da bi le-ta postala ekološko neoporečna za okolico, pa po njihovi oceni znaša 650 milijonov tolarjev. O nadaljnjem poteku prodaje oziroma nakupa Glinovih hčerinskih podjetij bomo poročali prihodnjič. Franci Kotnik Občinski svet Nazarje Ustanovljen muzej gozdarstva in lesarstva Predzadnji dan v februarju so se na 13. redni seji zbrali člani občinskega sveta občine Nazarje. Na dnevnem redu sicer ni bilo prav veliko točk, so pa bile zato zahtevne. Med najpomembnejšimi velja zagotovo omeniti ustanovitev muzeja gozdarstva in lesarstva v Nazarjah. O tem so svetniki razpravljali že na prejšnji seji in sprejeli odlok o ustanovitvi muzejskega zavoda v prvem branju. Tokrat bistvenih pripomb na predlog odloka ni bilo, zato je bil le-ta sprejet, imenovana pa je bila tudi vršilka dolžnosti direktorice muzeja. To je Barbara Šoster, ki že od vsega začetka po strokovni plati vodi priprave na ustanovitev muzeja oziroma njegovo odprtje v letu 2001. Šosterjeva je prisostvovala omenjeni točki dnevnega reda in seznanila svetnike z zadnjimi aktivnostmi pri zbiranju muzejskih eksponatov. Občinski svet se je tokrat v prvem branju lotil obravnave odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju občine Nazarje. Stari odlok s tega področja velja še iz časa bivše občine Mozirje in je dodobra zastarel. Predlog novega odloka, ki določa pogoje tako za opravljanje dejavnosti odvajanjain čiščenja komunalnih odpadnih padavinskih voda kot za upravljanje z objekti in napravami, je nazarska občinska uprava pripravila skupaj s strokovnimi službami mozirske Komunale. Svetniki so po razpravi predlog odloka potrdili. Strokovno zahtevna je bila druga obravnava odloka o oskrbi s toplotno energijo v Nazarjah. Občinski svet je koncesijo zaproizvodnjo toplotne energije dodelil podjetju Glin Grif, koncesijo za njeno distribucijo in trženje pa podjetju Dom. Slednje podjetje prevzema tudi občinsko infrastrukturo za razvod toplotne energije, kar je v skladu s pogoji za pridobitev kredita iz programa Phare. Po sprejetju zaključnega računa Občine Nazarje za leto 1999 so svetniki pod točko razno razpravljali o odkupu poslovnih prostorov Glina Holdinga za potrebe muzeja v gradu Vrbovec. Pravzaprav naj bi šlo za kompenzacijo, saj Holding dolguje nazarski občini določena sredstva iz naslova delitvene bilance bivše občine Mozirje. Pred nakupom omenjenih poslovnih prostorov je potrebno strokovno oceniti njihovo realno vrednost, so bili enotni svetniki. V občini Nazarje naj bi v prihodnje razširili obstoječi sistem kabelske Ljubno ob Savinji televizije, saj je interes občanov vse večji. To še posebej veljazakrajevno skupnostKokarje. Občinska uprava mora po sklepu članov občinskega sveta skupaj z upravljavcem kabelskega sistema Elektro Turnšek iz Celja proučiti tehnične in cenovne možnosti nadaljnje širitve. Sicer pa je največ aktivnosti na nazarski občini v teh dneh povezanih z gradnjo telovadnice pri osnovni šoli. Projekti so izdelani in z njimi občina sedaj ureja spremembo gradbenega dovoljenja. S podjetjem Elektro Celje tečejo razgovori glede potrebne prestavitve daljnovoda, hkrati s tem pa naj bi prestavili transformatorsko postajo med Cvetlično ulico in Zadrečko cesto na drugo lokacijo. Ko bo izdelan investicijski program za gradnjo telovadnice, bo objavljen tudi javni razpis za izbiro izvajalca. Franci Kotnik Z jezom rešili ekološko vprašanje Na Ljubnem se že nekaj časa soočajo s precejšnjim ekološkim problemom fekalnih voda, katere se bolj ali manj nemoteno zlivajo neposredno v Ljubnico in naprej v Savinjo. O tem smo v našem časopisu pred časom že poročali, sanacija obstoječega stanja pa bo mogoča s spojitvijo kanalizacije s čistilno napravo. Objekta sta pravzaprav že zgrajena, vse skupaj je nekoliko zavrla gradnja Marčinkovega jezu, ki bo služil tudi kot kanalizacijska povezava levega in desnega brega Savinje. Gradnja Marčinkovega jezu pospešeno napreduje (foto: Savinjčan) Delavci podjetja za urejanje voda iz Celja v teh dneh hitijo z deli, v kolikor ne bo problemov z morebitnim deževjem in naraslo Savinjo, bodo dela končali do konca aprila. S povezavo sekundarnega omrežja bodo glavna dela zaključena, nekaj dela bo še s primarnim vodom, vendar je županjaAnka Rakun mnenja, da bo lahko čistilna naprava začela delovati še letos. Savinjčan PODJETNIŠKI KOTIČEK JAVNI RAZPIS ZA FINANČNE VZPODBUDE ZA POSEBNE CILJNE SKUPINE Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je v Uradnem listu RS št. 19 dne, 3- marca 2000, objavilo javni razpis za finančne vzpodbude za posebne ciljne skupine. Ministrstvo bo subvencioniralo razvojne projekte, ki jih izvajajo enote malega gospodarstva, do največ 50 odstotkov stroškov, vendar največ dva milijona tolarjev. Na razpis se lahko prijavijo gospodarske družbe, ki se po 51. členu zakona o gospodarskih družbah štejejo za majhno družbo, oziroma fizične osebe, ki imajo status samostojnega podjetnika. Prednost na razpisu bodo imeli predlagatelji vlog, ki s svojimi projekti vzpodbujajo izvoz, tehnološke izboljšave, raziskovalno inovacijsko dejavnost, so z demografsko ogroženih območij, so mladi podjetniki, so ženske podjetnice, so njihovi projekti že v teku. Na razpolago so sredstva v okvirni višini 300 milijonov tolarjev, ki bodo razdeljena v štirih odpiranjih vlog po naslednjem ključu: na prvem odpiranju 15% sredstev (rok za oddajo vlog 7.4.2000), na drugem odpiranju 40% sredstev (rok za oddajo vlog 9.6.2000), na tretjem odpiranju 30% sredstev (rok za oddajo vlog 1.9.2000), na četrtem odpiranju pa preostalih 15% sredstev (rok za oddajo vlog 13.10.2000). JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA PODJETNIŠTVA Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je v Uradnem listu RS št. 19 dne 3. marca 2000 objavilo javni razpis za subvencioniranje dodiplomskega študija podjetništva. Ministrstvo bo subvencioniralo do 50% šolnine za dodiplomski študij podjetništva na visokih in višješolskih programih na slovenskih univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih v Sloveniji, kjer potekajo verificirani dodiplomski programi podjetništva. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki so zaposleni v lastni ali solastni družbi, ki se po 51. členu zakona o gospodarskih družbah šteje za majhno družbo oziroma imajo status samostojnega podjetnika in se ob opravljanju samostojne dejavnosti izredno izobražujejo za potrebe vodenja in upravljanja podjetja. Kandidati morajo že biti vpisani v študijski program, prednost pa bodo imeli tisti, ki imajo višjo povprečno oceno, so v višjem letniku študija, vodijo uspešno malo podjetje z več kot enim zaposlenim oziroma vodijo podjetje, ki se ukvarja s proizvodno dejavnostjo. Na razpolago so sredstva v okvirni višini 35 milijonov tolarjev. Na prvem odpiranju (rok za oddajo vlog 5.5.2000) bo na razpolago 70% razpoložljivih sredstev, na drugem odpiranju pa preostalih 30% sredstev (rok za oddajo vlog 13.10.2000). JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE PROMOCIJSKIH AKTIVNOSTI ENOT MALEGA GOSPODARSTVA Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je v Uradnem listu RS št. 19 dne 3- marca 2000 objavilo javni razpis za subvencioniranje promocijskih aktivnosti enot malega gospodarstva. Ministrstvo bo subvencioniralo promocijske aktivnosti malega gospodarstva, ki se bodo odvijale v času od 16.11.1999 do 15.11.2000, gre pa za udeležbo na domačih in tujih sejmih ter ostalih prireditvah, konferencah in srečanjih, pripravo in distribucijo promocijskih gradiv doma in na tujem. Ministrstvo bo subvencioniralo do 50% stroškov, vendar največ 500 tisoč tolarjev, povezanih s promocijskimi aktivnostmi. Kandidat lahko pridobi tudi več sredstev, vendar ne več kot sedem milijonov tolarjev, če je projekt posebnega nacionalnega pomena. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki so zaposleni v lastni ali solastni družbi, ki se po 51. členu zakona o gospodarskih družbah šteje za majhno družbo oziroma imajo status samostojnega podjetnika ter osebe javnega prava in zbornice, ki izvajajo promocijske aktivnosti enot malega gospodarstva. Prednost na razpisu bodo imeli kandidati, ki bodo izvajali promocijske aktivnosti na tujih trgih, se panožno povezovali, pripravljali promocijsko gradivo v tujih jezikih in ga distribuirali na tujih trgih, promovirali izdelke lastnega razvoja oziroma dokazali, da je promocija del njihove prodajne strategije. Na razpolago so okvirna sredstva v višini 50 milijonov tolarjev, ki bodo razdeljena po naslednjem ključu: 15% pri prvem odpiranju vlog (rok za oddajo 31.3.2000), 40% pri drugem odpiranju (rok zaoddajo 2.6.2000), 30% pri tretjem odpiranju (rok za oddajo 8.9.2000) in 15% pri četrtem odpiranju (rok za oddajo 3-11-2000). JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE PRIDOBIVANJA STANDARDOV KAKOVOSTI Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je v Uradnem listu RS št. 19 dne 3. marca 2000 objavilo javni razpis za subvencioniranje pridobivanja certifikatov sistemov kakovosti po standardih ISO 9000, ISO 14000, EN 45000. Ministrstvo bo subvencioniralo največ 50% stroškov, vendar največ 400 tisoč tolarjev. Prednost na razpisu bodo imeli samostojni podjetniki. Na razpolago so okvirna sredstva v višini 2 5 milijonov tolarjev, ki se bodo delila po naslednjem ključu: 15% pri prvem odpiranju vlog (rok za oddajo 24.3.2000), 40% pri drugem odpiranju (rok za oddajo 26.5.2000), 30% pri tretjem odpiranju (rok za oddajo 18.8.2000) in 15% pri četrtem odpiranju (rok za oddajo 29.9-2000). JAVNI RAZPIS EKOLOŠKO RAZVOJNEGA SKLADA SLOVENIJE Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije je v Uradnem listu RS št. 19 dne 3. marca 2000 objavil javni razpis za dodeljevanje kreditov za zmanjšanje onesnaženosti zraka. Krediti so namenjeni fizičnim in pravnim osebam za investicije na območju Republike Slovenije v naslednje namene: - zamenjava sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode, ki uporabljajo okolju škodljiva goriva (premog, druga trdna goriva ali težko kurilno olje) s sistemi, ki uporabljajo okolju prijaznejše vire energije (daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin); - zamenjava sistemov, ki uporabljajo ekstra lahko kurilno olje, s sistemi, ki uporabljajo enega izmed okolju prijaznejših virov energije; - namestitev ogrevalnih sistemov, ki izkoriščajo obnovljive vire energije in/ali zmanjšujejo emisije v ozračje (toplotne črpalke, solarni sistemi, sistemi za izkoriščanje geotermalne energije, energije iz lesne ali druge biomase) v obstoječih in novih objektih; - namestitev ogrevalnih sistemov v novih objektih, pri katerih je izkoristek kotla višji od 90%. Višina razpoložljivih sredstev znaša 700 milijonov tolarjev. S kreditom ekološkega sklada je mogoče financirati do 80% proračunske vrednosti investicije. Najvišji posamični kredit znaša za občane 1,3 milijona tolarjev, za samostojne podjetnike šest milijonov tolarjev (samo za poslovne prostore), za pravne osebe pa 70 milijonov tolarjev. Kandidati se lahko prijavijo na razpis od 13.3.2000 dalje. Razpis velja do porabe razpisanih sredstev, vendar najkasneje do 28.2.2001. Vse dodatne informacije dobite na Zgornjesavinjskem podjetniškem centru na Savinjski cesti 39 v Mozirju, tel. 49-73-111. 2G0RNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER Upravna enota Mozirje Dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi Načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek je pred tremi tedni sklical sejo sosveta. Kot je znano, ta posvetovalni organ sestavljajo predstavniki vseh šestih zgornjesavin-jskih občin. Osrednja tema razgovora je bilo poročilo o delu mozirske upravne enote v letu 1999, seveda pa je bila to tudi priložnost za pobude s strani lokalnih skupnosti. Organizacijska struktura Upravne enote Mozirje se je v prejšnjem letu nekoliko spremenila, kar pa ni vplivalo na število zaposlenih. Po Repenškovem mnenju je upravna enota svojo vlogo odigrala korektno, kar je ob nedavnem obisku potrdil tudi državni sekretar resornega ministrstva, nenazadnje pa je bilo to mogoče razbrati tudi iz poročil vodje oddelka za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve Vide Juvan, vodje oddelka za upravne notranje zadeve Nade Fužir, vodje oddelka za okolje in prostor ter gospodarske dejavnosti Terezije Plaznik in vodje oddelka za kmetijstvo, regionalni razvoj in negospodarstvo Stanislave Rozenstein-Žnidar. Med nekaterimi še posebej izpostavljenimi problemi vsekakor velja omeniti nerešeno vprašanje parkiranja tovornih vozil. 10. junij leta 2001, ko bodo morali imeti vsi lastniki tovornih vozil zanje ustrezna parkirišča, se hitro bliža, prostorski akti lokalnih skupnosti pa še nimajo predvidenih lokacij. Na upravni enoti so odločeni, da ne bodo dovolili nobenih posegov v prostor brez zakonske podlage, o čemer so občine pravočasno obvestili. Zadnja primera nezakonitih gradenj, gre za Mobitelovo anteno v Mozirju in SCT-jevo betonarno v Lučah, okoli katerih je v javnosti veliko govora, sta odraz ignorance velikih gospodarskih subjektov in predstavljata nasilje nad prostorom, so kategorični na upravni enoti. Kot vedno so tudi v teh dveh primerih ravnali v okviru svojih pristojnosti, česar pa omenjena investitorja nista upoštevala. Članom sosveta načelnika Upravne enote Mozirje so bile predstavljene bistvene določbe novega zakona o upravnih taksah. Takse so sedaj precej višje oziroma dražje, kar naj bi pozitivno vplivalo na število zadev v upravnih postopkih. Prihodki od plačila taks v gotovini na osnovi odločb občin zdaj predstavljajo prihodek občinskih proračunov. V razpravi so člani sosveta pohvalili delo upravne enote in njeno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. V prihodnje naj bi sodelovanje steklo tudi na področju izobraževanja kadrov, mozirski župan Jože Kramer pa je izpostavil problem zajetja Ljubije, ki naj bi ga rešili v sodelovanju z mozirsko upravno enoto. Slednja namreč razpolaga z arhivom bivše občine Mozirje, v katerem naj bi našli medobčinski dogovor o koriščenju kapacitet omenjenega vodotoka. Franci Kotnik NAJBOLJŠE ZA VAŠ VRT, SADOVNJAK IN HIŠNEGA LJUBLJENCA SAMO PRI NAS Dobra sadika, lepa posoda, substrat za sajenje in gnojenje... vrhunska hrana ter oprema za pse in mačke bodo zagotovo poplačali Vaše zaupanje. Gornji Grad Kmalu do prepotrebne lekarne V središču Zadrečke doline se je vrsto let kazala potreba po lekarni, saj so bolniki morali praktično večino zdravil iskati na Ljubnem, praviloma pa kar v Mozirju. Po lanskoletnih razgovorih je občini Gornji Grad uspelo pridobiti investitorja, Interdent d.o.o. Celje, tako, da v teh dneh potekajo intenzivna gradbena dela. Nova lekarna bo nekakšen prizidek zdravstvenemu domu, gradbena dela pa naj bi po oceni župana Tonija Riflja zaključili do konca maja. Do junija naj bi bili prostori tudi opremljeni, pridobitev pa bodo predali namenu ob občinskem prazniku. Gradnja lekarne je tudi lepa priložnost za zunanjo posodobitev celotnega zdravstvenega doma. To bodo tudi storili, kapac-itetno pa bo naložba primerljiva z mozirsko lekarno. Savinjčan Nova lekarna v Gornjem Gradu bo v bistvu prizidek zdravstvenega doma (foto: Ciril Sem) Občinski svet Ljubno Delitvena bilanca in o stanju knjižničarstva Svetniki občine Ljubno so na sinočnji 12. redni seji najprej obravnavali zaključni račun za leto 1999, zatem pa je mozirski županjože Kramer podal informacijo o zaključnih pogovorih, ki se nanašajo na delitveno bilanco med občinami. Direktor Zavoda zakulturo Mozirje Peter Širiko je prisotne seznami s problemom financiranja zavoda in predvsem knjižnične dejavnosti, o izvajanju javnih nalog pri oskrbi s pitno vodo v občini pa je spregovorila v. d. direktorica mozirskega komunalnega podjetja Darja Planinšek. V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili s čistopisom odloka o spre- membah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do 2000,dopolnjenegaleta 1989 in srednjeročnega družbenega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta 1989 za območje občine Ljubno. O podrobnostih bomo poročali vprihodnji številki. Savinjčan OZ RK Mozirje v sodelovanju z mozirsko Karitas organizira postaje Rdečega križa, kjer bo medicinska sestra merila sladkor in pritisk ter pomagala z raznimi nasveti. Postaje bodo v Mozirju (veroučna učilnica) vsako prvo nedeljo ob 8. uri in v Šmihelu vsako tretjo nedeljo ob 10. uri. _____________________________________________Vljudno vabljeni! Občinski svet Mozirje Sprejeli občinski proračun in odlok o organiziranosti nove šole Na 12. redni seji so se mozirski občinski svetniki zbrali 1. marca. Zaradi zahtevnosti obravnavanih tem dnevnega reda so se po šestih urah odločili za prekinitev in sejo nadaljevali 13. marca. Med drugim so sprejeli občinski proračun za leto 2000, prekinitev seje pa je sledila po slabih treh urah razpravljanja o bodoči organiziranosti osnovne šole na Rečici. Uvodoma je predsednik statutarno-pravne komisije Andrej Presečnik predlagal umik desete točke dnevnega reda, ki je napovedala prvo obravnavo odloka o ustanovitvi Vzgojno-izobraževalnega zavoda Občine Mozirje. Pred to obravnavo naj bi namreč pridobili dodatna pravna tolmačenja ministrstva. Svetniki se s tem predlogom niso strinjali. V prvi obravnavani točki je Marko Lenarčič svetnikom predstavil dosedanje postopke za ustanovitev lokalne turistične organizacije. Že skoraj ustanovljeno obliko, ki je predvidevala d.o.o., so morali zaradi novega zakona razformirati, zato so stekle priprave za ustanovitev gospodarskega interesnega združenja. Svetniki so nato potrdili prioritetni vrstni red za prijavo na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev, ki jih vsako leto Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj namenja demografsko ogroženim območjem. Na prvo mesto so postavili izgradnjo povezovalne ceste na Reneku, o kateri je bilo v zadnjem času govora tudi na nacionalni televiziji, na drugo mesto so uvrstili izgradnjo vodovoda Florjan-Bele Vode, odcep Lepa Njiva, na tretje modernizacijo ceste Bukovčnik na Gneču in četrto modernizacijo ceste Gregorc naDol Suhi. Obrazloženo je bilo tudi, da dosedanje izkušnje kažejo potrditev in sofinanciranje, največ v višini 30%, le za prvi prijavljeni projekt. Sledila je obravnava in potrditev odloka o letošnjem proračunu. Višina znaša slabih 766 milijonov tolarjev, prioriteti pa seveda ostajata izgradnja osnovne šole na Rečici in mostu preko Savinje v Lokah. Največ nejasnosti se je pokazalo na perečem področju financiranja Zavoda za kulturo Mozirje in delitve sredstev med turističnimi društvi. Po razpravi je bil odlok proračuna za leto 2000 soglasno sprejet. Najdaljša razprava, ki je pripeljala tudi do prekinitve seje, je sledila pri razpravi o bodoči organiziranosti nove osnovne šole na Rečici ob Savinji. S prvim septembrom se bo v njej pričel odvijati pouk. Vprašanja, ki si jih trenutno vsi zastavljajo, so namenjena najboljšemu modelu bodoče organizacije. Rečičani želijo popolnoma samostojno šolo, saj so pod vplivom te želje tudi izglasovali krajevni samoprispevek, ki v občinsko blagajno prinese letno okoli 17 milijonov. Na Ministrstvu za šolstvo in šport so zaradi teh jasno in nedvoumno izraženih želja poiskali pravno rešitev, ki predvideva ustanovitev novega zavoda, ki bi imel pod svojim okriljem rečiško šolo in mozirski vrtec. Kazale so se tudi druge rešitve, vse te pa naj ne bi zdržale pravnih pogojev Razprava je razdelila svetnike, ki se niso spraševali o tem, ali naj bo šola samostojna ali ne. To naj bi bilo dejstvo tako za ene kot za druge. Vprašanje je samo model organizacije, ki naj bi omogočil ne le ekonomske, ampak tudi strokovno podkrepljene rešitve. Zaradi večih napak, ki so jih člani statutarno-pravne komisije odkrili v ponujenem odloku, so se svetniki odločili za prekinitev seje. Županu so naložili, da do nadaljevanja znova pridobi tolmačenja pravne službe ministrstva in to predvsem o tem, ali res v novi zavod ni možno združiti obeh šol, mozirske in rečiške, ter vrtca. Vse enote pa naj bi bile vsaka zase samostojna, s svojim ravnateljem. V nadaljevanju prekinjene seje, ki je bilo 13. marca, je župan svetnikom najprej predložil tolmačenje pravne službe ministrstva za šolstvo in šport, ki je znova poudarilo, da je edina možnost organiziranja nove osnovne šole na Rečici kot popolnoma samostojno šolo njena združitev z mozirskim vrtcem. Zopet se je vnela razprava, saj so bile tudi v tem novem tolmačenju napake. Svetniki, ki so zagovarjali ustanovitev novega zavoda, ki bi pod svojim okriljem združeval tri samostojne enote, obe šoli in vrtec, so znova izpostavili napake, ki jih dela pravna služba. Kot utemeljitev so pravniki namreč navedli 51. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki pa sploh ne govori o organiziranju zavodov. Jakob Presečnik je dal pobudo, da svetniki v prvi obravnavi, seveda z utemeljenimi popravki, sprejme- Občinski svet Gornji Grad Obravnavali so tudi bilance stanja, prihodkov in odhodkov ter račun občine Gornji Grad za minulo leto, podali mnenje k predlogu cene za storitev dejavnosti čistilne naprave Gornji Grad, nazadnje pa so se sooči- Občina Mozirje Zadeve gredo celo tako daleč, da nekateri župani menijo, da lahko Zavod za kulturo celo razpade. Tako je bilo razbrati iz besed župana Jožeta Kramerja. Odgovora na vprašanje kaj bi to pomenilo za zgornje-savinjsko kulturno življenje pa seveda ni ponudil nihče. Kulturnega mrtvila si župani v resnici ne želijo, zato bo dogovor nujen. V proračunu mozirske občine je denarja očitno premalo, v vsakem primeru pa bo Zavodu letos zmanjkalo 4,5 milijona tolarjev. Po mnenju Petra Sirka, direktorja zavoda, bi bilo pravično, da mozirska občina prevzame breme stroškov v višini od 60 do 70 odstotkov, razliko pa bi vendarle zagotovili iz proračunov sosednjih občin. Če jo ponujeni predlog in podprejo ustanovitev Vzgojno izobraževalnega zavoda Občine Mozirje, ki bi združeval rečiško šolo in mozirski vrtec. Sam pa bo takoj vložil predlog za dopolnitev zakona o zavodih, tako da bo možno ustanavljati tudi zavode, ki bodo pod svojim okriljem združevali organizacijske enote z enako dejavnostjo. Gregor Verbuč je izpostavil širino problema, saj z njim Mozirjani niso dovolj seznanjeni, z njim se je strinjal tudi Karol Kopušar, ki je predlagal izvedbo ankete med starši otrok, ki so v vrtcu. Prestavitev sedeža zavoda iz Mozirja na Rečico, saj naj bi tam bil poslovodni organ, sta predlagala Anton Venek in Milan Cajner. Razprava, ki je dodobra razdelila svetnike, je privedla do glasovanja. Svetniki so z 11 glasovi za in sedmimi proti v prvi obravnavi potrdili Odlok o ustanovitvi Vzgojno izobraževalnega zavoda Občine Mozirje, ki bo združeval OŠ Rečica in vrtec Mozirje. Benjamin Kanjir li s pravilnikom o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Savinjčan dogovora ne bo, se lahko zgodi, da bo postalo vprašljivo poslovanje osrednje kulturne ustanove v drugi polovici leta. Svetnik Anton Vrhovnik je sicer prepričan, da si kaj takega ne morejo in ne smejo privoščiti. Dolgoročno naj bi dileme okoli financiranja rešil zakon o knjižničarstvu, ki je v parlamentarni proceduri, vendar nihče prav ne ve kdaj bo sprejet. To pa pomeni nadaljevanje negotovosti institucije, ki preko različnih dejavnosti skrbi za kulturno ozaveščenost 16.000 prebivalcev Zgornje Savinjske doline. Savinjčan O finančnih zadevah ohčine Gornjegrajski svetniki so na sinočnji seji najprej obravnavali poročilo o aktivnostih, ki jih izvajajo na področju CRPOV. Dosedanje delo je predstavila Marija Praznik, direktorica podjetja Negoj iz Slovenj Gradca. Finančna negotovost osrednje kulturne ustanove Ali je Občina Mozirje dolžna zagotoviti denar za dejavnost občinskemu Zavodu za kulturo, je vprašanje, ki je precej zaposlilo svetnike na zadnji seji občinskega sveta. Preostalih pet občin je pripravljenih financirati dejavnost knjižničarstva, za plače in ostale stroške pa bi morala po mnenju županov denar preskrbeti občina ustanoviteljica. Občni zbor govedorejskega društva Govedorejci nezadovoljni Govedorejci Zgornje Savinjske doline so se letos na svojem rednem občnem zboru zbrali v Gornjem Gradu. Beseda je tekla o delu v preteklem in prihodnjem letu in o zapostavljenem odnosu države do kmetijstva. V lanskem letu so si zastavili zahtevno nalogo, da bodo organizirali spomladanski in jesenski sejem živine, pa je bilo vedno premalo prijav živine. Živinorejci raje prodajajo doma v hlevu. Kljub temu so rejci sprejeli sklep, da se v jeseni letošnjega leta sejem živine organizira, ker so srečanja rejcev koristna, poleg tega pa je takšen način prodaje plemenske živine razvit v sosednjih državah, pa tudi pri nas (Tolmin). V Zgornji Savinjski dolini je reja plemenske živine pred leti predstavljala pomembno panogo živinoreje. Člani društva so izrazili nezadovoljstvo, ker se zbora, razen iz občine Solčava, ni udeležil noben predstavnik občin. Problemov, s katerimi se srečujejo govedorejci (to so praktično vse kmetije v dolini), je veliko. V zvezi z zaostreno zakonodajo pri veteri- narsko-sanitarnem nadzoru na kmetijah je bil sprejet sklep, da se pripombe na pravilnike in Zakon o upravnih taksah posredujejo Zvezi govedorejcev Slovenije. Zveza je že in bo še morala posredovati na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poleg omenjenih pripomb je bila izrečena zahteva, da se v program finančnih intervencij ponovno uvede tudi regres za obnovo črede in nakup plemenskih telic. Govora je bilo tudi o pridobivanju blagovne znamke za meso volov. Meso volov, vzrejenih in pitanih na kmetijah v kombinaciji s planinsko pašo je okusnejše, sočnejše, ima intenziven okus po govejem mesu in ima močno rdečo barvo mesa. Problem je, da ta kategorija mesa, kljub prej omenjenim prednostim, v pravilniku o ocenjevanju goved na klavni liniji, ni posebej opredeljena in je ocenjena kot govedo, staro nad 30 mesecev. Na našem področju je ponudba takih živali premajhna in bi kazalo razmišljati o slovenski blagovni znamki. Tudi ta pobuda bo poslana Zvezi govedorejcev Slovenije. V planu za letošnje leto je na prvem mestu izobraževanje (pomen in prikaz obrezovanja parkljev pri govedu, ogled kmetij v Beli Krajini, ogled razstave živine v Nemčiji, predavanja). Za člane društva bomo tudi letos kupili kataloge bikov in koledarje plodnosti krav. Pred leti je bilo v društvu preko 200 članov. Ker nekateri niso redno plačevali članarine, smo uvedli plačevanje članarine preko položnic. Sprejet je bil tudi sklep, da člana, ki dve leti zapored ne plača članarine, upravni odbor izključi iz društva. Štefka Goltnik Zgornjesavinjska čebelarska zveza Mozirje V ospredju skrb za zdravje čebel Na rednem letnem občnem zboru so se 26. februarja zbrali predstavniki sedmih čebelarskih družin, ki sestavljajo zgornje-savinjsko zvezo. Predsednik Marko Purnat je predstavil obilico nalog, ki so jih izpolnili v lanskem letu in se dotaknil tistih, ki so ostale pred čebelarji in čakajo izpolnitve v letošnjem. Zgornjesavinjski čebelarji so za potrebe preskrbe čebel vlanskem letu nakupili 30.450 kg sladkorja. Skupna vrednost tega sladkorja je znašala 3,745.350 tolarjev, od tega je država regresirala nakup v višini 465.750 tolarjev. Lani so v nekaterih družinah izvedli volitve. Predsednik ČD Luče je tako od lani Jože Bez-ovnik, ČD Solčava Matjaž Prušnik, v ČD Ljubno, ČD Rečica in ČD Mozirje pa so potrdili mandate dosedanjim predsednikom, ki so Jože Jamnik, Jože Časi in Jože Ivanuša. Zveza je v marcu za čebelarje organizirala predavanje na temo zatiranja in preprečevanja kužnih bolezni pri čebelah. Udeleževali so se tudi ostalih seminarjev in posvetov, ki sta jih organizirali celjska čebelarska zveza in ČZ Slovenije. Eno izmed najpomembnejših področij čebelarstva je prav gotovo skrb za zdravstveno varstvo čebel. Na ravni zveze so zato tudi v lanskem letu skrbeli za organizacijo in preskrbo čebelarjev z zdravili za zatiranje varoje. Največ problemov na tem področju so lani imeli na področju Kokarij in Ljubnega, saj se je pri dveh čebelarjih pojavila huda gniloba čebelje bolez-ni-kuga. Veterinarska inšpekcija je zato izdala sklep o obvezni karanteni na tem območju. Posebno zadovoljivi dejstvi, kakor je izpostavil Purnat, se nanašata na število čebe- larjev in panjev. Članov zveze je enako kot lani, torej 195, število panjev pa se je povečalo za 88, kar v skupnem številu sedaj pomeni 2768. Bolj kritično se je predsednik izrekel o delovanju na področju izobraževanja najmlajših. Čebelarski krožki po šolah še vedno ne delujejo, saj je premalo zainteresiranih čebe- Odkupujemo hlodovino: smreke, jelke, bora, macesna, hrasta, jasena, javorja TAKOJŠNJE Informacije na telefon: 832*721 mobitel: 0609*649*751 larjev, ki bi bili pripravljeni svoje znanje prenašati na mlade. To nalogo in še nekatere druge letos neizpolnjene, katerih neizpolnitev gre predvsem na račun pomanjkanja strokovnih podlag s strani državne zveze, bodo prenesli v letošnje leto. Finančno poročilo zveze je pokazalo, da čebelarji posedujejo in operirajo s slabimi 600.000 tolarji, ki jih razporejajo na izpolnjevanje rednih nalog. Poročilo nadzornega odbora pa je potrdilo dobro in pravilno delo blagajnika ter celotnega upravnega odbora. Čebelarji so na zboru sprejeli tudi zelo obsežen program dela za leto 2000. Le-ta predvideva kopico organizacijsko gospodarskih nalog, skrb za stalno izobraževanje članov in zdravstveno varstvo čebel. Veliko bo potrebno postoriti tudi na področju tehnologije čebelarjenja. Čebelarji naj bi se čim bolj usmerjali v večjo ekonomiko čebelarjenja, kar bi pomenilo kakšen tolar več v družinske blagajne. To naj bi dosegli z uvajanjem nakladalnih panjev, ki se lahko prevažajo tja, kjer je boljša paša. Ob koncu so sprejeli tudi pobudo za spremembo Zakona o društvih, ki ne opredeljuje termina čebelarska družina, ampak samo čebelarsko društvo. Svojo pomoč na tem področju jim je obljubil poslanec Jakob Presečnik, ki je tudi sam čebelar. Benjamin Kanjir PGD Nazarje V novo tisočletje z novim avtomobilom Minula sobota je bila za člane Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje nadvse slovesna. V navzočnosti številnih gostov in kraj anov so namreč predali namenu novo kombinirano gasilsko vozilo, ki jim bo služilo tako za intervencije pri požarih kot pri prometnih nesrečah. Kot je znano, je enota PGD Nazarje v preteklem letu s strani republiške uprave za zaščito in reševanje dobila koncesijo za delovanje na širšem zgornje-savinjskem območju, s sodobnim avtomobilom pa bo to svojo funkcijo lahko izvajala še bolj tehnično dovršeno. Predsednik PGD Nazarje Roman Kra-jner je ob tej priložnosti poudaril večplastni pomen nove pridobitve v dru št-vu, hkrati pa se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k realizaciji 26 milijonov tolarjev “težke” investicije. Največ zaslug za to gre številnim donatorjem, med katerimi so bila tako podjetja kot posamezniki. V znak zahvale so tistim, ki so prispevali največ, na svečanosti pred gasilskim domom podelili priznanja in plakete. Med njimi sta se najbolj izkazali Občina funkcija iz leta v leto pomembnejša. Šink je opozoril tudi na dvig stro kovne usposobljenosti v gasilskih društvih, kjer je sedaj množičnost v drugem planu, v ospredju pa sta znanje in tehnika. Temu primerno ravnajo tudi v nazarskem društvu, saj neprestano skrbijo za izobraževanje članov in posodabljanje opreme. Nova pridobitev PGD Nazarje pomeni napredek za celotno zgornjesavin-jsko gasilsko zvezo, je menil njen podpredsednik Franc Terbovšek. Izbor Tehnično-reševalna enota PGD Nazarje ob novem avtomobilu (foto: Ciril Sem) Nazarje in celjska območna enota Zavarovalnice Triglav. Nazarski župan Ivan Purnat je novo gasilsko vozilo izpostavil kot primer odličnega sodelovanja med društvom, občino, gospodarstvom in krajani. »Znova se potrjuje rek, ki ga večkrat omenjam,« je dejal Purnat, »daje prava moč v slogi. Le na tak način je mogoče uresničiti tako zahtevne cilje, kot je na primer nabava gasilskega avtomobila.« Župan je gasilcem zaželel, da bi novi avto uporabljali predvsem pri usposabljanju, čim manj pa pri intervencijah. V imenu republiške uprave za zaščito in reševanje je posodobitev nazar-ske enote za tehnično reševanje pozdravil Franc Šink. Poudaril je neob-hodno potrebnost moderne opremljenosti tovrstnih enot, saj je spričo vedno večjega števila nesreč njihova vozila in njegovo nadgradnjo, ki jo je izdelal Marjan Pušnikiz Slovenske Bistrice, je ocenil kot optimalno in zaželel uporabnikom čimbolj uspešno uporabo. Ključe vozila je poveljniku društva Miranu Kreflu izročil nazarski župan Ivan Purnat, poveljnik pa jih je predal vozniku Srečku Urtlju mlajšemu. Daje bilo slavje popolno, ni manjkal niti krst avtomobila z žlahtno penino, blagoslov pa je opravil domači župnik Jože Urbanija. Udeleženci prireditve so si lahko vozilo podrobno ogledali ob strokovni razlagi članov enote za tehnično reševanje, kasneje pa je sledil še redni letni občni zbor PGD Nazarje, na katerem so člani pregledali delo v minulem obdobju in si zastavili cilje za leto 2000. Najpomembnejši med njimi je že realiziran, za ostale pa je še dovolj časa. Franci Kotnik Slovenska kmečka zveza vabi na javno tribuno KMETIJSKO-GOZDARSKA ZBORNICA KAKO IN ZAKAJ? V PETEK, 24. marca 200», ob 19. uri v Delavskem domu Nazarje. Sodelovala bosta minister za kmetijstvo in gozdarstvo g. Ciril SMRKOLJ in poslanec v DZ g. dr. Franc ZAGOŽEN. Obravnavali bomo tudi druga aktualna vprašanja slovenskega kmetijstva. REPUBLIKA v SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA OPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI ORAD VELENJE Sprejem dohodninskih napovedi za leto 1999 bo Davčni urad Velenje, Izpostava Mozirje organizirala: • v prostorih Izpostave Mozirje, Savinjska c.7, Mozirje, v času od 20.3. do 31.3.2000 vsak delovni dan od 8.00 do 18.00 ure; • v prostorih občin: - Solčava, dne 23.3.2000 od 9. do 16. ure - Luče, dne 20.3.2000 od 9. do 16. ure - Ljubno, dne 21.3.2000 od 9. do 16. ure - Gornji Grad, dne 22.3.2000 od 9. do 16. ure - Nazarje, dne 24.3.2000 od 9. do 16. ure Pust Mozirski Trške pravice Antonu Veneku Mozirjanisoseletošnjegapustovanjalotilinanovin svež način. Kljub mnogim novostim, ki so zaznamovale letošnji karneval, pa so ostali zvesti izročilu in tradiciji, ki jim med drugim velevata podelitev trških pravic najzaslužnejšim “prišlekom”. Pust Mozirski Vzpon in padec mozirskega Pusta Osrednji dan letošnjega pustnega karnevala je bil tudi letos torek, ki je postregel z mnogimi zgodami in nezgodami, ki so jih pripravljeni organizirati samo mozirski pustnaki. Že navsezgodaj so vrgli občinsko oblast, obiskali podjetja in rešili nekaj perečih gospodarskih vprašanj, izpeljali popoldansko pustno povorko in tradicionalno večerno torkovo maškerado. Za povezovanje celodnevnega programa sta poskrbela Strašnajožeta. Pustnaki so se na tajni seji odločili, da čast, ki si jo pridobijo resnično najbolj zaslužni krajani, ki so se naselili v Mozirju, letos pripade ravnatelju osnovne šole Antonu Veneku. Nadučitelj, kot ga sami imenujejo, si je to čast zaslužil z vzgled-nim sodelovanjem šolske mladine s pustnim društvom, po drugi strani pa tudi s 25-letnim stažem v Mozirju, ki ga je zaznamoval s svojim udejstvovanjem na mnogih področjih. Podelitev letošnjih trških pravic je bila še posebno svečana, saj se piše okroglo leto 2000 in prav zaradi te “okroglosti” so pustnaki dolgo modrovali in izbirali tistega res pravega- Podelitev se je zgodila pri Veneku doma. Pustni ansambel Boj se ga je igral kot za stavo, pustnaki so bili prešerne volje. Njihove žene bi na tem mestu z veseljem (ali jezo) dodale, da ta volja prihaja iz vinskih kozarčkov in da jo povzročajo zaužiti alkoholni promili. Pa temu ni bilo tako. Res je, da so se pri Venek-ovih mize šibile pod ponujenimi dobrotami, pustnaki pa so s podelitvijo trških pravic šele začenjali teden trajajočo karnevalsko pot in so bili zato še na višku svojih moči. Po tej svečanosti so se napotili na prireditveni prostor in pod okrilje šotora, v katerem so se že zbirale kandidatke za pridobitev naslova mozirske karnevalske kraljice. Stro-ga žirija je že bila odbrana, napetost je naraščala z vsakim novim sprehodom kandidatk. Strokovnjaki za ocenjevanje lepote in ostalih lastnosti, ki naj bi jih imela karnevalska princesa, so imeli težko delo. Cvet lepote je žarel, popki pa so bili vsak zase lepi in vredni izbire. Ker je pač morala biti ena izbrana, so člani komisije laskavi naziv dodelili Doroteji Atelšek z Brezja nad Mozirjem. Zmagovalka predtekmovanj a za na-jlepotico Slovenije je postala Renata Zacharias iz Gornje Radgone. V nedeljo so pustnaki, seveda v spremstvu nove princese, obhodili občinske meje. Pregledali so mejnike in menda z zadovoljstvom ugotovili, da v letošnjem letu sosednje občine niso uveljavljale ozemeljskih apetitov. Popoldne so v šotoru gostili najmlajše maske, ki sta jih zabavala Spidi in Gogi. Ponedeljek je bil tudi letos namenjen okol’ofiranju. Obiskali so mnoge krajane, jim dali časopis Pustni kurir in v zameno sprejeli tu in tam kakšen tolarček. Boj se ga je z železnim repertoarjem zabaval staro in mlado, ki ga, kljub že neštetokrat čutim vižam, še vedno rado posluša. Po težkem popoldnevu so se pustnaki pozabavali na rok žuru, ki je bil namenjen predvsem mladini, nato pa se utrujeni podali domov, saj so jih naslednji dan čakale osrednje prireditve pustnega karnevala. Benjamin Kanjir Letos so mozirskega župana zamenjali kar s prvim praktikom socializma Vladimirjem Iličem Ul-janovim ali krajše s tovarišem Leninom. Ugotovili so namreč, da se ljudem kolca po starem socializmu, saj so politiki in gospodarstveniki krasti znali že takrat, zato novega sistema niti ne potrebujemo. Drugače je bil prevzem dokaj miroljuben, za trdnost in spoštovanje novih predpisov pa so poskrbeli kozaki, ki so prišli z Leninom. Pustnaki so nato odšli in obiskali več podjetij v Mozirju in v Nazarjah. Bili so v BSH-ju, Elkroju, na Glinu, obiskali so nazarskega župana, mozirsko Komunalo, Savinjo, Zadrugo... Povsod so poskrbeli za razrešitev problemov, s katerimi se družbe ukvarjajo, delavcem so za čas obiska ukinili norme, zaukazali pol ure odmora z namenom, da se v tem času “naredi” otroke za zapolnitev nove šole na Rečici, Komunali so prinesli devize za nakup gornjegrajske Komunale in velenjskega PUP-a in podobno. Spremljal jih je smeh, dobra volja in minutke pozabe vsaj za čas, ko so bili na tovarniških dvoriščih. Vmes so skočili tudi do prireditvenega šotora, kjer se je zbrala množica šolarjev iz vseh zgornjesavinjskih osnovnih šol. Popoldan je sledila povorka. Temeljila je na tradiciji, obujanju in ohranjanju demografije ter seveda novih in aktualnih pustnih potegavščinah. Letos so se v Mozirju prvič predstavili škoromati s Podgrada, ki že dolga desetletja gojijo etnografsko pustno izročilo in tradicionalne pustne maske ter like. Za njimi so prišli Liški pustje. Ti naj bi bili po ustnem izročilu najstarejša pustna skupina v Sloveniji, o tem pa nimajo pisnih virov. Izmed starodavnih pustnih skupin so se v Mozirju tradicionalno predstavili tudi ptujski kurenti. Na obisk so tudi letos prišli prijatelji iz Šoštanja, Velenja, člani TD iz Lokovice so pripeljali na ogled rešitev prečkanja glavne ceste, ki jim jo dodobra napolnjujejo tudi Savinjčani, Nazarčani so pripeljali vzorčni projekt daljinskega toplotnega ogrevanja, Šmi-helčani pa šmihelske frajle. Mozir-jani so najprej poročili najbolj sprti krajevni društvi, Gaj in ribiče, nato pa so vsem pokazali Prevzem oblasti na občini (foto: Ciril Sem) Anton Venek je imel čast nadeti krono zmagovalki predtekmovanja za najlepotico Slovenije (foto: CS) Karnevalski vrvež na mozirskem trgu (foto: Ciril Sem) blišč mozirskih kopelc, kakršne so bile v pre- zom uporabe koles nakazala rešitev večnih teklosti. Iz Lok so pripeljali lok novega mostu problemov parkiranja v Mozirju, in praktično pokazali, za kaj vse se bo lahko up- Pustna povorka je v letošnjem letu z dobro or- orabljal. Pustna dekleta so s praktičnim prika- ganizacijo in obiskanostjo pridobila velik del blišča, ki ga je včasih že imela, pa ga je v “sušnih in premalo idejnih” letih vztrajno izgubljala. Žal pa se je ob polnoči zgodilo tisto, kar se vsako leto pač mora zgoditi. Pust je preminil. Neuradni viri govorijo o preveliki dozi viagre. Sledilo je dolgotrajno žalovanje in spoznavanje krutega dejstva. Pusta ni več. Tega niso mogle spremeniti niti izrečene premnoge žalne besede, niti potočki solza tistih najbolj užaloščenih. Pogreb na pepelnično sredo je bil vzor tragike, ki bi si jo težko zamislili kjerkoli drugje, kot prav v Mozirju. Boj se ga je igral žalostinke, vsaka naslednja je bila bolj žalostna kot prejšnja, Pustnela je v globokih vzdihih še zadnjič objemala truplo svojega bivšega, še najbolj je odleglo občinskim možem, ki so dobili nazaj občinsko oblast. Samo še pogreb in vsega je bilo konec. Seveda le do naslednjega leta, ko bodo prizadevni pustnaki pripravili pustovanje 2001. Benjamin Kanjir Martin Aubreht iz Mozirja: “Pust Mozirski ni star samo 110 let!” Norčije mozirskih pustnakov so za slabo leto dni utonile v dremež, ki ga bodo prekinili šele takrat, ko se bodo pričeli pogovarjati o organizaciji naslednjega karnevala. Prihodnje leto naj bi v Mozirju obeležili 110-letnico delovanja društva, Martin Aubreht, pustni starosta, pa trdi, da je pustna tradicija v Mozirju še starejša. Aubreht: Po nekaterih virih naj bi bil pust v Mozirju star okoli 110 let, ampak to ne drži. Pust je gotovo starejši. Bili smo premladi in lahko bi rekel tudi preneumni. Imeli smo dva mecena, profesorja Vajda in profesorja Hribernika, ki sta to stvar poznala v dušo. O tem smo velikokrat debatirali, nikoli pase nismo usedli in stvari zapisali. Slučajno se je našla slika izpred 109 let, na kateri so pusti, ampak to gotovo ni začetek mozirskega pusta. SN: Mozirski pustni karneval vztrajno prerašča krajevne in občinske okvire. Pustnaki iz leta v leto pripravijo kaj novega, na obisk prihajajo gostujoče skupine in podobno. Kako pa je pust v Mozirju izgledat včasih? Aubreht: Včasih, pred desetletji je bilo to tako imenovano oponašanje. Celo leto smo iskali dogodke, poslušali, kdo se je med sabo skregal in te zadeve v času pusta tudi reševali. To je bil nato pustni program. Že v stari Jugoslaviji je bil pust v okviru tridnevnega praznovanja, seveda v manjših okvirih, kot je danes. In še nekaj. Pred časom mi je nekdo dejal, da so fraki, torej tradicionalna oblačila pustnakov, stari 100 let. Na to se ne sme niti pomisliti. Res je, da so bili pustnaki vedno oblečeni tako, kot so danes, vendar le po barvah. Sprva so bili namesto frakov kar beli suknjiči in bele hlače, cilindri pa so res že od vedno. SN: Kaj ta oblačila in barve pomenijo, ali je v njih kakšna simbolika? Aubreht: To pomeni preprosto to, da smo vsaj za pusta hoteli pokazati, da smo tudi na- vadni ljudje lahko gospodje. To je poanta vsega skupaj. Seveda smo na pepelnično sredo, ko se pusta pokopava, vsi oblečeni v črna oblačila. Že včasih smo imeli metuljčke in to velike. Dali smo si jih delati posebej za to, kravat je bilo Martin Aubreht (foto: B. Kanjir) takrat namreč zelo malo. Imam slike iz okoli leta 1930. Poznamo ljudi, ki so na njih, vidi se tudi, da so bili tako oblečeni, kot sem dejal. Že takrat je igral pustni ansambel, samo ne takšen kot danes. Igral je harmonikar, drugi pa so zraven malo tolkli. SN: Vsi poznamo milozvočne melodije ansambla Boj se ga. Ali je ime pustnega ansambla tudi od takrat? Aubreht: Kje pa. Avtor tega imena je Kovačičev Mirko. Leta 1952, ko smo po osvobod- itvi pričeli pripravljati “orng” pustovanja, je bila zraven seveda tudi glasba. Dva sta igrala na harmoniki, jaz sem igral na kitaro, Kleme-nakov Leon na boben, drugi pa so ropotali. Nekje smo igrali, pašo ljudje vprašali po imenu. Mirko je takoj odvrnil, naj nas pogledajo, kakšni smo, kot kakšen “boj se ga”. No in tako je to ostalo. SN: Torej je bilo prvo pustovanje v novi Jugoslaviji leta 1952? Aubreht: Ne. Pustovali smo že v letih 1948, pa 1949 in 1950, vendar je bila vsa stvar bolj skup nametana. “Srali” so ga en ali dva dni in konec. Nič ni bilo organiziranega. Leta 1952 pa smo pristopili k dobri organizaciji. Vse imamo slikano in dokumentirano. Takrat nas je bilo 38, izmed njih nas je živih še 12. Kot sem že dejal, je bil pust takrat bolj lokalen. Točke, kot so danes, so bile že včasih, seveda ne tako široke. Če bi bil danes v Mozirju takšen pust, kot na primer pred 40 leti, ne bi bil aktualen. Pred približno 20 leti smo imeli na povorki dve ali tri domače lokalne točke, po dve pa smo že vzeli z državne ravni. Do takrat, ko smo bili mi zraven, smo pusta delali sami domači ljudje. Danes je drugače, fantje gredo drugam, drugi pridejo k nam, tako, kot so bili letos škoromati, kurenti in podobno. To je zelo pozitivno. SN: Bi lahko danes ponovili tiste točke, ki ste jih pripravljali včasih? Aubreht: Te točke bi bilo izredno težko ponoviti. Nekatere smo morali odigrati. Včasih smo rekli pust v Mozirju, danes pa je karneval, zato lahko pridejo tudi od drugod. Včasih pa so bile res vse stvari strogo lokalne. SN: Tradicija pa vendar ostaja? Aubreht: Osnova je ostala, se pravi na prvem mestu ofiranje. Seveda je neprimerno drugače, kot je bilo. Včasih smo se ustavili pri vsaki hiši in zaigrali. Če bi to hoteli danes, bi trajalo dva ali več dni. Mozirje se je pač razširilo. Budnico so letos igrali ob sedmih zjutraj. Včasih smo vstali bistveno prej, saj smo od Celinška odšli že ob pol šestih zjutraj. Med dodatki je obhod trških meja. Tega včasih ni bilo. Letos so pozabili tudi na iskanje pusta. Ob torkih zjutraj je bila vedno prva točka budnica, nato pa iskanje pusta. Ta je bil skrit nekje v Mozirju na aktualni točki. Na primer tisto leto, ko smo odprli samopostrežno trgovino, smo ga potegnili od tam, saj si je noter že nabiral robo. Med novostmi je tudi izbiranje karnevalske kraljice. Tega včasih ni bilo. Ob torkih dopoldan smo obiskali podjetja, kot jih tudi sedaj obiskujejo. Včasih smo si dovolili iti malo dlje, saj je bila to skupna občina. Kar je ostalo, je tudi prevzem oblasti. Po obhodu gospodarstva smo prišli nazaj v trg, ki smo ga nato zaprli, daje lahko na njem plesala šolska mladina. Sam popoldanski karneval pa je moral potekati zelo hitro, saj včasih ni bilo obvoznice mimo Mozirja. Povorka je zato lahko trajala v času med odhodom enega in prihodom drugega avtobusa. Veselica je ostala in dogodki pepelnične srede tudi. Letos so pozabili le oblast vrniti, kot smo to mi počeli ob sredah dopoldne. Točke in prireditve, ki so jih pripravili letos v šotoru, pa so gotovo velik napredek in vsaka jim čast za dobro organizacijo.” SN: Kakšne so se vam zdele letošnje točke pustne povorke? Aubreht: Letošnje točke so bile zelo dobre. Kljub temu, da so nekateri malo zamerili, predvsem zaradi obravnave mozirskih »ko-pelc«. Ampak tako pač je, pust je vedno obravnaval probleme te vrste. Dobro je bilo tudi to, da so bili med nastopajočimi gostje, da vidimo, kako tem rečem strežejo drugje. SN: Čez dve leti bo 50-letnica organiziranega pusta v Mozirju. Ali za takrat pripravljate kaj posebnega? Aubreht: To bodo uredili pust-naki. Mi jim bomo pomagali s tem, da bomo pripravili pisni in slikovni material. Ob organizaciji prvega pusta je bil v Mozirju fotograf Pajk. Za nas je izdelal celo vrsto slik, ki smo jih drago plačali. Ostale pa so le in z njih se danes dobro vidi, kdo je bil takrat zraven. SN: Kako pa je bilo s pokritjem stroškov? Aubreht: Včasih smo morali na notranji upravi prireditev prijaviti. Nihče ni rekel, da bomo pobirali denar, čeprav so to vsi vedeli. Ofiranje je pač bilo zato, da smo z nabranim denarjem poravnali stroške. Seveda se je zgodilo tudi to, da smo po koncu pusta zbrali denar iz svojih žepov in poravnali nastale stroške. SN: Pust zna biti zelo oster. Kot ste dejali, je takšen že od nekdaj. Kaj pa posledice? Aubreht Z oblastjo nikoli nismo imeli težav, na sodišču je bil Pust Mozirski samo enkrat, vendar nikoli zaradi oblasti. Šlo se je zaradi točke, ki smo jo pripravili okoli leta 1962, pa so nas prizadeti tožili. Obravnavali smo dve ženski, obe Nadi, ki sta pač opravljali po trgu. Napravili smo dva velika plakata in nanju napisali Agencija TAS Nada št. 1 in Agencija TAS Nada št. 2. Govora je bilo o tem, kako se pri teh dveh Nadah lahko vse izve, pa nas je tožil mož ene izmed njih. Za kazen smo morali plačati 2000 dinarjev za Rdeči križ. SN: Katera izmed pripravljenih točk vam je ostala posebno v spominu? Aubreht Spomnim se ene, 50 let nazaj. Na eni strani Trnave je Dobelškova, na drugi pa Leskošk-ova hiša. Spomnim se dogodka, ko je na eni strani stala gospa Lesko-škova, na drugi pa Dobelškova gospa Kristina in se kregali, čigavi so kamni v Trnavi. Doblšca je rekla, daje to vse njihovo. Drugo leto je to seveda obravnaval pust. Vse se je dogajalo tam, kjer se je prej v resnici, saj je oder pogruntavščina zadnjih 20 ali 25 let. Rajni Kle-menakov Pavel se je oblekel v žensko, bil je namreč tako velik kot Doblšca, in gumijaste škornje. Ko je skočil v vodo, je metal kamne od Leskovškove strani na Doblškovo in vpil, da je to vse naše. Ljudje so ponoreli od smeha. Druga takšna točka pa je obravnavala gasilce. Nekje je gorelo, gasilci pa niso našli ključev od gasilskega doma. Naslednje leto jim je zato pust prinesel velik ključ in jim ga pribil na vrata. Ta točka pa je bila samo predtočka glavne tistega leta. Pred Lekšetovo hišo, kjer ima optika parkirni prostor, je včasih stala velika lipa. Pod njo je zelo rad posedal profesor Hribernik. Dogovorili smo se, da jo podremo, saj je bila zelo grda, ker je bila prerezana, saj so skozi njo tekle žice za elektriko. Dopoldan sem bil na občini, kjer mi je takratni tajnik Rudi Zager dovolil, dajo res podremo. Ko smo nato mi pri gasilskem domu urejali zadeve s ključem, so »tamladi« požagali lipo. Hribernik nam je to strašno zameril, dve leti sploh nismo govorili. Nato pa smo se enkrat le usedli skupaj, da je povedal, da ni jezen zaradi tega, ker smo požagali lipo, ampak zaradi tega, ker smo “v žerjavico po kostanj” poslali tamlade. SN: AH so kdaj pustne prireditve odpadle? Aubreht: Od leta 1952 samo dvakrat. Leta 1980, ko je bil »stari« zelo bolan, smo imeli na trgu postavljen grad, ko pride sekretar socialistične zveze. Takoj smo vedeli, za kaj gre. Rekel nam je, da ni prepovedano, spodobilo pa se najbrž ne bi. Dogovorili smo se, da je tisto leto ostala samo otroška maškarada, vse ostalo pa je odpadlo. Drugič pa je odpadla brez posebnega razloga. Bilo je okoli leta I960. V ponedeljek smo še ofirali, v torek pa smo ves dan pri Žovljetu jedli in pili, popoldan pa smo odšli v Celje na njihov karneval. SN: Vaši spomini so tako rekoč neizčrpni. Lahko bi se pogovarjala še ure in ure, pa vam jih ne bi zmanjkalo. Zato je najbolje, da na tem mestu zaključiva z najinim pogovo-romin že danes povabiva naše bralce in njihove prijatelje na veselo pustovanje leta 2001. Benjamin Kanjir Zavod za kulturo Mozirje Razstava fotografij beneških mask V času mozirskega pustnega karnevala sovmozirski galeriji postavili na ogled razstavo fotografij avtorja Tomaža Škorjanca. Fotograf je motive svojih fotografij poiskal v Benetkah in to v času pustnega karnevala. Beneški pustni karneval privabi pritegnili tudi Tomaža Škorjanca. v mesto vsako leto na deset tisoče turistov, ki si z zanimanjem in občudovanjem ogledujejo tradicionalne maske. Le-te so nekaj posebnega in tako izrazitega, da jih je nemogoče primerjati s kakšnimi drugimi. Višek je beneški pustni karneval doživel v začetku osemnajstega stoletja, ko so Benetke počasi odhajale v zaton. Meščani, tako bogati kot revni, so v pustnem času za maskami skrivali svojo pravo identiteto, kar je omogočalo, da so izginile socialne meje. Maske so lahko nosili v času od 2 6. decembra do pustnega torka. Značilne like, ki jih odlikuje bogastvo barv, tkanin in raznih dodatkov so na svojevrsten način Tako zelo, da se je v času pustnih karnevalov leta 1998 in 1999 podal v Benetke in tam preživel več dni. V svoj objektiv je med tem časom ujel kopico predstavnikov pustnih likov, v vsakem izmed njih pa je nekaj skrivnostnega, kar tako zelo pritegne gledalca. Avtor je s to razstavo dokazal svojo visoko profesionalno usmerjenost in sposobnost posneti resnično dobre fotografije. Otvoritev, ki je bila 6. marca, so s kulturnim programom popestrili učenci nazarske glasbene šole, ki jih je vodil Toni Acman, program pa je povezovala Vladka Planovšek. Razstava bo na ogled do 20. marca. Benjamin Kanjir Predstavitev nove pesniške zbirke Edija Mavriča - Savinjčana Globočine prozornosti Prvi četrtek v marcu leta 2000 bo v spominu svobodnega kulturnega ustvarjalca Edija Mavriča - Savinjčana gotovo ostal zapisan z velikimi črkami. Tega dne je bila namreč v Gornjem Gradu predstavitev njegove nove pesniške zbirke z naslovom Globočine prozornosti, ki jo je založil Zavod za kulturo Mozirje. Po dobrih desetih letih premora je tako Savinjčan obelodanil novo zbirko poezije, drugo po vrsti, za katero je Drago Medved v spremni besedi zapisal, da je »en sam velik rentgenski posnetek skozi prosojno človeško telo, ki skriva nešteto obrazov in poti k sebi in iz sebe.« Glavno omizje na predstavitvi knjige: (od leve) Drago Medved, Edi Mavrič - Savinjčan, Mitja Umnik, Toni Rifelj, Peter Sirko (foto: Ciril Sem) Krajevna organizacija Zveze borcev in udeležencev NOB Rečica ob Savinji Uspešna letna konferenca Na Rečici ob Savinji so se v nedeljo, 27. februarja, na letni konferenci sestali člani KO ZB Rečica ob Savinji. Povzeli in ocenili so svoje delo v preteklem letu in sprejeli program dela za leto 2000. Slednji je obsežen, saj so si člani organizacije tudi za letošnje leto naložili veliko aktivnosti, ki jim bodo s svojo požrtvovalnostjo in predanostjo delu zagotovo kos. Medved je sodeloval tudi na predstavitvi, ki je bila v gornjegrajski gostilni Pri Jošku. Desetletne intervale med posameznimi pesniškimi zbirkami, kot je primer pri Mavriču, je ocenil pozitivno, saj gre očitno za izjemno pretehtan izbor del, ki predstavljajo drugačno poezijo, kot smo jo sicer vajeni. Globočine prozornosti same po sebi predstavljajo nekakšno nasprotje, saj tisto, kar je prozorno, naj ne bi zahtevalo globinskega raziskovanja. »Pesmi sem začel brati nekoliko površno,« je povedal Medved, nato pa sem začel vedno znova in znova in na koncu sem ugotovil, da gre za izjemno besedilo skoraj v sonetni obliki. To vsekakor niso pesmi za lahko noč, ampak pesmi za dolgo noč s samim seboj in svojimi mislimi.« Po Medvedovem mnenju je treba pesnika, ki svoje razmišljanje spusti tako globoko, da se ukvarja s temo, grozo in smrtjo, pohvaliti za njegov pogum in moč. Nenazadnje se Savinjčan kljub težkim mislim vendarle prikoplje do spoznanja, daje vredno živeti in ustvarjati, pri tem pa se moramo odgovorno obnašati do sebe in svoje okolice. Temu primerno je pesnik določil tudi zaporedje pesmi v zbirki, ki so sicer razvrščene v tri vsebinske sklope: Popotnik in kar še zraven sodi, Dediščina svetlobnih razsežnosti in Globočine prozornosti. Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad, ki je prispevala levji delež pri financiranju zbirke, je ob tej priložnosti spomnil, da spada dogodek v sklop pr-ireditev ob 860-letnici Gornjega Grada. Vsak mesec je v občini v ta namen vsaj en kulturni dogodek. Savinjčan sodeluje pri tem tudi na gledališkem področju, saj režira dramo Ljubezen pod razpelom, ki bo doživela premiero še v tem mesecu. Edi Mavrič je malce za šalo, malce zares dejal, da si je z omenjenim delom sedaj menda zaslužil psevdonim Savinjčan. Vse dileme v njegovih pesmih so izpostavljene zgolj v razmislek drugim ob predpostavki, da je vse slabo le trenutnega značaja. Če zmoremo naslednji korak, je lahko že jutri bistveno bolje... »Ta večer poklanjam svojemu očetu, ki danes praznuje 75. rojstni dan,« je publiki zaupal Mavrič in znova potrdil, da v očetu vidi svojega velikega vzornika. Sproščen pogovor v gostilni Pri Jošku je povezoval Mitja Umnik, ki je menil, dav Sloveniji ni pesnikov nikoli preveč ne glede na to, ali svoja dela kdaj objavijo ali ne. Nekaj avtorjevih del je recitirala Darinka Marinc, za glasbene vložke pa je poskrbel harmonikar Blaž Slatinšek, učenec Glasbene šole Nazarje. Franci Kotnik Predsednica krajevne organizacije Vera Poličnik jena začetku konference spregovorila o delu organizacije v preteklem letu. Člani so bili aktivni skozi vse leto. Udeleževali so se vseh pomembnih prireditev in proslav v spomin na NOB po vsej Sloveniji. Kot je poudarila predsednica, je še posebej razveseljivo, da je na teh proslavah vsako leto več mladih, ki tako pokažejo spoštovanje do vrednot NOB. Borci se radi srečujejo tudi na izletih, še posebej velja omeniti že kar tradicionalni humanitarni izlet za invalidne in onemogle člane. Skozi vse leto skrbijo, da so spomeniki in spominska obeležja NOB lepo urejeni. Prav posebno skrb pa v organizaciji posvečajo svojim bolnim in one-moglim članom, ki jih pogosto obiskujejo, ob novem letu pa jih skromno obdarijo. Ob 1. novembru so v sodelovanju DVI Velenje Delovanje društva je bilo ogroženo zaradi številnih sprememb, nedorečene zakonodaje, težav z zaposlitvijo varnostnih inženirjev ter še česa. Vse manj je namreč entuziastov, ki bi bili pripravljeni delati brezplačno. Žal je vključevanje varnostnih inženirjev iz Zgornje Savinjske doline komaj opazno, vodja SVD Elkroj Mozirje Janez Kolar pa je sklenil, da bo skoraj dvajsetletni zvestobi društvu dodal še vsaj desetletje. z OŠ Rečica ob Savinji in s Prosvetnim društvom Rečica pripravili žalno svečanost pri spomeniku pad-lim borcem, talcem in taboriščnikom. Predsednica je še poudarila, da si bodo v KO ZB Rečica ob Savinji še naprej prizadevali za uspešno sodelovanje z ostalimi borčevskimi krajevnimi organizacijami v Zgornji Savinjski dolini kot tudi z drugimi organizacijami in društvi v svojem kraju. Še naprej pa si želijo tudi plodnega sodelovanja z Občino Mozirje in Krajevno skupnostjo Rečica ob Savinji. Konference so se udeležili tudi župan Občine Mozirje Jože Kramer, predsednik Sveta KS Rečica ob Savinji Peter Kolenc, predsednik Območnega združenja ZBU NOB Jože Poznič, predstavnik KO ZB Mozirje Janez Žagar ter predstavniki društev v kraju. Vesna Banjevič Tokrat so se člani dogovorili za nove naloge ter izvolili nov izvršilni odbor ter predsednika društva Mirka Vošnerja, direktorja podjetja BVD Ravne na Koroškem, ki deluje predvsem v železarni ter širše v pod-jetjih na Koroškem. V jesenskem obdobju bodo ob podelitvi priznanj in nagrad Avgusta Kuharja pripravili slovesno akademijo ob 20-letnem jubileju društva. Jože Miklavc Dvajset let plodnega dela Člani Društva varnostnih inženirjev Velenje, ki delujejo na območju Koroške, Zgornje Savinjske in Šaleške doline, so se nedavno tegasešlivPakipriVelenju na rednemletnem občnem zboru ter se dogovorili za še bolj vneto delo v prihodnje. Minulih dvajset let je pustilo dobre sadove dela na področju varstva pri delu, v zadnjih nekaj letih pa jim je skoraj pošla sapa. Savinova hiša Žalec Otvoritev Galerije savinjskih likovnikov Žalec je odslej bogatejši za izjemno zbirko umetniških del. Minuli petek je bila v Savinovi hiši odprta Galerija savinjskih likovnikov, kjer je svoja dela postavilo na ogled devetnajst likovnih ustvarjalcev, med njimi tudi šest zgornjesavinjskih: Andrej Ajdič, Terezija Bastelj, Jože Horvat - Jaki, Goran Horvat, Jožef Muhovič in Alojz Zavolovšek. Svečanost ob tem pomembnem kulturnem dogodku sta žalska občina in zavod za kulturo priredila v tamkajšnjem Domu II. slovenskega tabora, nanjo pa poleg ostalih povabila tudi predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, zgornje- in spodnjesavinjske župane ter načelnika mozirske in žalske upravne enote. Predsednik države se je z njimi sestal že dve uri pred svečanostjo, pogovor pa je tekel predvsem o regionalnem povezovanju, ki je v Sloveniji še povsem nedorečeno. Žalski župan Lojze Posedel je v uvodnem govoru na svečanosti izpostavil nekatera področja, kjer imata zgornji in spodnji del Savinjske doline skupne interese, kultura pa je vsekakor tisto področje, ki ne pozna niti državnih kaj šele regionalnih ali lokalnih meja. Zato se tesnejše sodelovanje začenja prav v kulturni sferi. Na račun nove galerije v Žalcu je mogoče na enem mestu videti veliko likovne umetnosti. Kustosinja galerije Marlen Premšak je predstavila vsakega izmed sodelujočih umetnikov (žal so trije med njimi že pokojni). Vsak izmed njih je v galeriji prisoten z enim svojim delom, ki ga je Žalski župan Lojze Posedel je čestital vsem navzočim likovnikom - na fotografiji Alojzu Zavolovšku (foto: Ciril Sem) podaril ali posodil, izjema je le Edvard Salesin s tremi risbami in dvema doprsnima kipoma. Merilo za izbor umetnikov je bilo članstvo v društvu slovenskih likovnikov oziroma njihov akademski naziv. Andrej Ajdič, kipar, slikar in grafik, po rodu iz Laškega, živi pa v Zgornji Savinjski dolini, je prisoten z bronastim razpelom, ki brez dvoma predstavlja reprezentančen eksponat in dokazuje umetnikovo izjemno poznavanje zakonitosti bronaste plastike. Terezija Bastelj je po mnenju Premškove ena najbolj drznih slovenskih slikark. Omenjena drznost je posledica njene mehke duše in presunljivega doživljanja sveta okoli sebe. V galeriji je prisotna z morda najbolj odmevno podobo njenega zrelega slikarskega obdobja. Jože Horvat - Jaki in Goran Horvat sta skozi svoje dolgoletno plodno delo prepričala tudi največje skeptike, da nedvomno sodita v zvezo likovnikov. V Sloveniji le malokdo ne poznajakija in njegovega slikanja posebnega, sanjskega sveta, domišljijskih prizorov in nenavadnih potez. Njegov sin Goran je dobil svoj umetniški navdih pravpri očetu, vendar je njegov likovni svet čisto nekaj drugega. Po besedah Marlen Premšak mu ne manjka raznolikosti, bizarne podobnosti so mu zelo pri srcu, zlasti pa ga mikajo dalijevske preinterpretacije sveta. Jožef Muhovič je perfekcionist, ki do potankosti obvlada likovne zakonitosti vseh medijev, slogov in načinov likovnega izražanja. Obvlada slikanje v teoriji in praksi, v žalski galeriji pa ponuja na ogled veliko platno v mešani tehniki, skoraj neke vrste kolaž. Alojz Zavolovšek je v galeriji savinjskih likovnikov prisoten s podobo, ki je danes pri njem skoraj Otroška leta je Tone Turnšek preživljal doma. Končal je osnovno šolo na Rečici in nižjo gimnazijo v Mozirju, nato eno leto kmetijske šole v Šentjurju. Doma je delal na kmetiji in kot »furman« prevažal “robo” z Rečice v Celje in nazaj. Po enoletnem premoru se je odpravil v Maribor na srednjo kmetijsko šolo. Na ta čas ostajajo le lepi spomini. S starši se je nekako dogovoril, da po končani srednji šoli ostane doma in kmetuje. A se je vse zasukalo drugače. Odšel je na študij v Ljubljano, kjer se je prvič srečal s Pivovarno Laško. Ta je namreč v tistem času podeljevala štipendije študentom. Leta 1965 se je v pivovarni tudi zaposlil, kar je bila njegova prva in edina služba. Z ekipo prijateljev je prvih pet let delal le popoldne in ponoči v delovni obleki in čevljih. Počasi se je vklopil v laško okolje, si tam sezidal hišo in ne poznamo več - s krajino, ki jo je dolga leta z žarom upodabljal. Krajina ga je s svojimi specifičnimi barvami v prejšnjih desetletjih v celoti prevzela, je povedala kustosinja. Njegovazelenila so se zlila v posebne impresije, razpoloženjska stanja, včasih nekoliko črnogleda, včasih bolj optimistična. Galerija savinjskih likovnikov seveda ni popolna, je še dodala Marlen Premšak, je pa začetek in prvi korak. V imenu vseh umetnikov se ji je zahvalil Alojz Zavolovšek, ki je izraze zahvale namenil tudi vsem ostalim, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi tega projekta. Žalski župan Lojze Posedel je Milanu Kučanu ob tej priložnosti izročil spominsko darilo, za katerega se je predsednik vljudno zahvalil, izrazil pa je tudi svoje občutke ob odprtju galerije: »Te slike izražajo dušo ljudi, ki tukaj živijo, in dušo te pokrajine. Če bi se večkrat posvetili tej duši, bi bilo več sodelovanja, več ustvarjalnosti in manj destruktivnosti.« Svoje razmišljanje je zaključil s čestitko umetnikom, ki razstavljajo svoja dela v galeriji savinjskih likovnikov. Franci Kotnik ustvaril družino. Otroci so na Rečico hodili le na počitnice, zato ne čutijo nobene navezanosti na ta kraj. Ostali so Laščani. Sam se rad vrača domov, vendar je hiša prazna, kakor tudi mnogo drugih hiš po Rečici. Pred dvajsetimi leti je postal direktor pivovarne, tedaj pa se je vzporedno začel razvoj laškega podjetja, ki je danes po opremljenosti in kvaliteti proizvodnje med prvimi petimi v Evropi. »Biti uspešen je moj moto življenja, edino zadovoljstvo je, če si zdravo ambiciozen,« je med drugim dejal Tone Turnšek, ki se je dotaknil tudi razvoja turizma v Zgornji Savinjski dolini. Mnenja je, da v naši dolini manjka firm, ki bi dale vzgon turizmu. Nekatera so v tuji lasti, tujcem pa vlaganje v turizem ni v interesu. Elkroj je lahko ponos za Zgornjo Savinjsko dolino, saj zaposluje veliko število ljudi in se ne ubada z rdečimi številkami, Čitalniški večer na Rečici ob Savinji Tone Turnšek se rad vrača v rodni kraj Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so posegli v bogato kulturno dediščino in prvi petek v marcu že četrtič zapovrstjo organizirali čitalniški večer. Po lanski, izjemno odmevni predstavitvi rojaka Jožeta Jeraja, generalnega konzula RS v Celovcu, se je tokrat Rečičanom in prijateljem predstavil rojak Tone Turnšek, generalni direktor Pivovarne Laško. Podobno, kot je petkov večer izzvenel v avli rečiške osnovne šole, so takšni večeri potekali v gostišču Čujež ob koncu osemnajstega in v začetku devetnajstega stoletja ter združevali napredne ljudi, ki so ljubili čisto slovensko besedo. Tone Turnšek v razgovoru z Darkom Repenškom (foto: Ciril Sem) vendar zaradi ekonomskega stanja v tekstilni industriji ne more vlagati v razvoj turizma v dolini. Drugače je v Laškem, kjer ljudje »dihajo« s pivovarno. V tretjem delu večera je direktor pivovarne spregovoril o športu. Pred dvanajstimi leti so po vzoru evropskih tovarn začeli razvijati športni marketing. Želeli so prodreti na Gorenjsko in sponzorirati jeseniške hokejiste, a jim to zaradi konkurence ni uspelo. Tako so počasi zajadrali k rokometu. »Ko nekaj financiraš, želiš biti zraven, da veš, za kaj se denar porabi. Delo v klubu me poleg službe navdaja z zadovoljstvom,« je med pogovorom z Darkom Repenškom povedal Turnšek. Rokometni klub Celje Pivovarna Laško dosega visoke uvrstitve. Tone je sprejel mesto predsednika kluba, postal pa je tudi podpredsednik slovenske rokometne zveze. Klub ima sedaj petnajst vrhunskih igralcev, vendar se tudi več kot dvesto otrok v vseh selekcijah ukvarja z rokometom. Ti otroci se ukvarjajo s športom in nimajo časa za drogo, pijančevanje... Dotaknil se je tudi moške rokometne reprezentance, ki je letos z uvrstitvijo na olimpijske igre dosegla največji uspeh, ki pa je hkrati tudi uspeh RK Celje Pivovarna Laško, saj osem igralcev kluba igra v reprezentanci. Svoje misli je Tone Turnšek sklenil z izjavo, da ni bil nikoli politik in tudi nikoli ne bo. Čitalniški večer v avli rečiške osnovne šole je obogatilo igranje in petje sester Šuster iz Mozirja. Marija Sukalo Zgornja Savinjska dolina Objestno ali upravičeno streljanje psov? Na problem so nas pravzaprav opozorili bralci, čeprav je na nek način splošen in razširjen na celotnem območju Zgornje Savinjske doline. Bolj ali manj odkrit konflikt med lastniki psov in lovci se zaostri vsakokrat, ko pod lovčevim strelom omahne pasji ljubljenček. Seveda mora biti jasno, da se ne postavljamo za razsodnika, kdo in zakaj, do kam in kje ima prav. Zdi se namreč, da tako lovci kot lastniki psov vse prevečkrat prenagljeno reagirajo, posledica pa ni zgolj mrtva žival, ampak porušeni medsebojni odnosi, da o etiki in morali ne izgubljamo besed. Področje, ki ga pokriva LD Gornji Grad je ozemeljsko največje v dolini, zato smo za mnenje povprašali predsednika LD Gornji Grad Franca Bezovš-ka. Pes bi se smel praviloma oddaljiti od gospodarja oziroma doma največ 50 metrov. Vemo, da temu ni vedno tako, saj se nekateri psi nekontrolirano gibljejo vsepovsod. Brez kontrole, nekateri so celo popadljivi, je dejal Be-zovšek in dodal, da zadevo posplošuje, saj velika večina lastnikov skrbi za kontrolirano gibanje njihovih štirinožcev. Naj večji problem je, kadar se v trop združi skupina psov. Takšni psi so nevarni goniči in v tem primeru lovcem ne preostane drugega kot streljanje. V podobnih primerih je dejanje seveda upravičeno, kaj pa če “pade” pes po nepotrebnem. Pes, ki je pod kontrolo gospodarja, ki po nesreči ali zaradi lovske objestnosti konča pod lovčevim strelom. Žal se dogaja tudi to, pravi Bezovšek, čeprav gre, vsaj upam, za redke primere. Če pa se že zgodi, se je potrebno z lastnikom soočiti in pogovoriti. Nemoralno je ubito žival pustiti in se obnašati, kot da se ni nič zgodilo. Vsem je namreč jasno, da smo ljudje pač tudi čustveno vezani na pse, je zaključil Franc Bezovšek. Odgovornost za hišne štirožce je torej nanek način obojestranska. Tako gospodarjeva kot lastnikov orožja. Mogoče lovcev še celo nekoliko večja, kot lastniki psov in kinologi morajo do obisti poznati navade in manire pasjih prijateljev. Žal je vse prepogosto videno, da prav psi lovcev povsem nekontrolirano pohajajo ne samo v naravi ampak celo v urbanih naseljih. Savinjčan MISLIM\ DA J £ SKRAJNI CAS, DA ULOVIM ZA SVOJO LOVSKO SOBO TUDI KAKŠNO ŽIVAL Z ROGOVI! Življenjska pot Jožeta Krajnca Bil je zaveden Slovenec, izreden ljubitelj slovenske besede V današnjem času se neredko zgodi, da v ozadje potiskamo stike z ljudmi, ki so naši prijatelji ali znanci. Preprosto si zanje ne vzamemo časa. Šele takrat, ko nekdo, ki nam je drag, odide iz naše srede, se nam začnejo postavljati vprašanja o tem, kako neverjetna so lahko naša življenjska pota, koliko različnih zgodb, o katerih mogoče ne bomo nikdar slišali, skrivajo v sebi in takrat se mogoče zavemo duhovnega bogastva, ki ga je pokojni nesebično razdajal. Jože Krajnc na dobrodelnem koncertu za slovenske bolnišnice, katerega izkupiček je bil kar 14.000 USD Življenjsko pot, o kateri govori ta prispevek, je prav zaradi velike osebnosti Jožeta Krajnca nemogoče opisati. Pričela se je 7. marca 1931 v Skornem pri Šoštanju, v veččlanski družini. Zelo zgodaj, pri dopolnjenem enem letu, mu je umrla mama, oče mlinar pa se je skupaj z družino preselil v našo dolino. Najprej na Prihovo, nato pa v Spodnjo Rečico, kjer si je družina Krajnc zgradila skromen domin Mlinarjev Jože je dobil tudi drugo mamo. Osnovno šolo je končal v Mozirju, srednjo lesno-tehniško pa v Ljubljani. Težavne gospodarske razmere so ga silile, da je iskal delo v tujini, najprej v Avstriji, nato pa je odšel v Kanado. V Torontu si je z ženo Jožico, doma iz Varpolja, ustvaril topel dom. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri, Suzana in Anita. Vseskozi je bil zaveden Slovenec, domoljub ter izreden ljubitelj slovenske besede in narodno-zabavne glasbe. Bil je ambasador Slovenije v pravem pomenu besede: organiziral je pohod po ulicah Toronta za priznanje Slovenije in več dobrodelnih koncertov za zbiranje sredstev bolnišnicam in ostalim potrebnim v Sloveniji. Med slovenske rojake je vabil številne slovenske ansamble in organiziral njihove nastope. V veseli družbi pa je tudi sam zelo rad zaigral na harmoniko. Bil je predstavnik Slovenske matice za Slovence v Torontu. Redno spremljanje dogajanj v domovini mu je omogočalo več domačih časopisov, na katere je bil naročen. Svoja hrepenenj a po domovini in po vsem lepem je zlil v številnih pesmih, ki jih je izdal v zbirki pod naslovom Po svet’ in doma. Slovenija se glasi takole: Slovenija, moja mila domovina, Ljubim Tebe kot mati svojo hčer’ al’ sina. Objeti Tebe si vsak dan želim. V duhu k Tebi vsako jutro poletim. Enako lepe, očarljive dežele ni na svet’, Naj Bogu bo zato zahvala iskrena spet. In narod moj, marljiv, vesel in v vsem dosleden, Jasne bodočnosti postal si zdaj res vreden, A sprave, sloge in pomoči si največ zdaj potreben. Bil je razpet med Kanado in Slovenijo, ki jo je imel neizmerno rad. Vedno znova se je vračal in ostajal dlje časa med nami. Bil je naša, spodnjerečiška posebnost. Vsako pomlad smo drug drugega spraševali: »Ali kaj veš, kdaj pride Ka- nadčan?«, »Ali se ti je kaj oglasil Mlinski Jože?« Preko luže sem ter tja so romala številna, številna pisma, voščilnice, razglednice, fotografije... Da, fotografije, ki nam jih je podarjal v debelih pismih. Bile so kot fotoreportaže njegovega dopustovanja pri nas. Razveselili smo se jih, kasneje pa se zavedeli, da so neprecenljiv, trajen spomin na čas, ki bi brez teh fotografij zdrsel mimo nas. Bil je vedno v gibanju, vedno med ljudmi in za vsakega je imel prijazno besedo. In če mu je kdaj »ušla« tista »O, yes« ali “O, no” smo se mu vsi nasmejali. Življenje v tujini pač pusti svoj pečat. Bil je zaljubljen v življenje. Znal se je veseliti vsakega trenutka. Zaradi izjemnih osebnostnih vrlin Vrtec Nazarje Obiskal jih je tudi predstavnik društva GAL, amaterski likovnik Simon Macuh iz Nazarij in jih seznanil s čari likovne umetnosti. Otrokom je na svojstven način predstavil likovne tehnike ter jim razkazal različne vrste barv. Mali kratkohlačniki so njegovo ustvarjanje popestrili s svojimi pesmicami in se preizkusili v likovnih delavnicah. Oblikovali so glino in plastelin ter risali z različnimi tehnikami na papir. Podali so se tudi na koncert Glasbene šole Nazarje, kjer so se jim ter preprostosti si je pridobil ogromno pravih prijateljev. Svojo pozitivno energijo je prenašal na druge, zato je bilo vsakemu prijetno v njegovi družbi. Toda življenjska usoda se je poigrala z njim. Umrl je za rakom. Nismo se mogli posloviti od njega, ko nas je 1. januarja 2000 doletela vest, da je zatisnil utrujene oči v bolnišnici v Torontu. S kančkom zavesti še vedno ostaja misel - »Ali bo prišel, pisal, poklical?« Saj veste, kdo! On, možak v najlepših letih, srednje postave, z brki, urejen, z manjšo torbico in fotoaparatom čez ramo, prijaznim nenarejenim nasmehom in lepo besedo za vsakogar. Bernarda Klemše in Milica Bastl predstavili nazarski osnovnošolci, ki obiskujejo glasbeno šolo. Prisluhnili so njihovim instrumentom. Ravnateljica glasbene šole Olga Klemše jim je predstavila prostore, kjer se mladi glasbeniki učijo in ustvarjajo s svojimi glasbenimi pedagogi- Mesec kulture se je končal, a kulturno izobraževanje se bo nadaljevalo preko celega leta, saj imajo v načrtu tudi obisk Knjižnice Mozirje in nekaj kulturnih prireditev. Marija Sukalo Kulturno izobraževanje bodo nadaljevali V mesecu kulture so se s kulturnimi dogodki seznanili tudi malčki v nazarskem vrtcu. Obiskali so novo knjižnico v tamkajšnji osnovni šoli, prisluhnili knjižničarki pri prebiranju pravljice v čitalnici ter tudi sami segli po knjigah. Ob pomoči vzgojiteljic so pozneje pod spretnimi prsti malčkov nastale svojevrstne slikanice različnih naslovov, opremljene s komentarji. lepa in revna dežela (6) Marija Sodja Kladnik: Nepal - Pa nisem obupala. Za silo sem se pozdravila in precej lažje hodila naprej med najvišje gore sveta. Počasi so se tudi doline razširile in postale bolj prijazne. Naredilo se je lepše vreme. V Manangu, kjer ob ledeniškem jezeru stoji stavba slovenske planinske šole, sem si vzela dva dni za počitek. Kako lepo je tukaj! Prvo jutro me je navsezgodaj prebudilo vrvenje po lodži. Ko sem pokukala skozi okno, sem takoj vedela, zakaj so vsi ljudje že pokonci. Sonce je obsvetilo najvišje konice gora in vsi so uživali v prekrasni jutranji zarji. Na terasastih poljih nad vasjo je bilo vsak dan zelo živahno, domačini so pospravljali ječmen, pšenico in ajdo. Ker je tu malo dežja, sušijo snop-je kar na tleh in ga na polju tudi s cepci omlatijo. Potem zrnje nahrbtu prinesejo dol was. Šlasem tudi visoko gor pod skalnat previs, kjer je skrit budistični samostan. Menih me je blagoslovil in mi okrog vratu zavezal rdeč trakec. Kadar te čaka hud vzpon na pet tisoč metrov višine, blagoslov zelo prav pride. Izpred samostana je imeniten razgled na vse štiri Annapume, na Gangapurno, Rock Noir, Grand Barter in Tiličo. Človek bi kar zavedno obsedel tukaj. Vzpon na sedlo Thorung La sem razdelila na tri dni. Prvi dan sem še bolj mukoma prilezla do Čuri Letdarja, ki leži sredi jakovih pašnikov nekje na 4200 m. Balzam za dušo so bile gole rjave planjave, prekrasni razgledi na bele konice vrhov, peneči potoki in modri jesenski encijani. Ponavadi sem v lodžah spala sama, ta večer pa sem sobo delila z dvema dekletoma, Katerino in Žano. Norvežanka in Američanka, obe poklicni fotografinji, sta potovali sami. Z obema sem se na poti že nekajkrat srečala. Zvečer je za razburjenje poskrbela skupina Izraelcev, ki so zaman čakali na svojega nosača. Potem so ga šli iskat in ga našli že v trdi temi, ko je onemogel obsedel zraven poti. Višina in alkohol sta naredila svoje in lahko bi čez noč tudi zmrznil. Nikoli ne bom pozabila utrujenega obraza tega človeka, ko je strmel v prazno in komaj zavedajoč se samega sebe stal pri mizi, medtem ko so mu jezni Izraelci brali levite. Tako se grenko zaveš, kako naporno je življenje nosačev. Mnogo prehitro se izgarajo in postarajo, in čisto vdani so v svojo nemilo usodo. Načrt za naslednji dan je bil čimprej priti mimo Thorung Phedija do zgornjega, novo postavljenega tabora, ki leži na okrog 4700 m. Prva polovica poti je bila hitro za mano. Nato se pot spusti in prečka strugo ter se strmo vzpenja čez neskončna melišča. Lakpa je šel naprej, da bi rezerviral prenočišče, j az pa počasi zadaj. Strmina se je zelo vlekla. Najbolj sem bila vesela, ko mi je Lakpa prišel naproti in mi zadnje pol ure nesel tudi moj mali nahrbtnik. Ta človek je res zlat. Popoldne se je zelo vleklo. Še sreča, da je bilo tam tudi nekaj simpatičnih ljudi. Spoznala sem se z Nemko, bod- očo zdravnico, ki je v Nepalu opravljala svoj pripravniški staž. Zgornji tabor je nekaj hišic postavljenih iz golega kamna in za silo prekritih s pločevinasto streho. Kar streslo me je ob misli, da bom tu preživela noč. Kot da bi spala v mrzli kleti. Z Nemko sva naredili načrt, kako bova prišli do odej, saj ona ni imela niti spalne vreče. Zvečer sva uporabili vso svojo zgovornost, da nama je eden od štirih fantov, ki so skrbeli za tabor, dal zadosti odej. Noč je bila dolga in mrzla, potem se je naredilo čudovito jutro. Vsenaokrog bele konice gora, megle so se podile med njimi, počasi je izza njih pokukalo sonce. Duša bi kar poletela, noge pa so bile počasne. Pa vendar sem kar dobro (seveda z mnogimi počitki) prehodila še zadnjih sedemsto višinskih metrov po udobni poti do sedla na 5417 višine. Tam so me polile solze. Tako dolga je bila ta pot, tako slabo vreme je bilo na začetku, toliko težav sem imela z zdravjem, toliko korajže je bilo treba, da sem prišla sem gor, da kar nisem in nisem mogla nehati hlipati in požirati solz. Jokala sem od veselja, da je najbolj naporen del poti za mano in da bom odslej hodila povečini le še navzdol. Lakpa me je samo začudeno gledal in skoraj ni verjel, da bom zmogla še strmi sestop do skoraj dva tisoč metrov nižje ležeče vasice Muktinath, v dolini druge velike reke, Kali Ghandaki. In res ni bilo težav. Kot kozli smo se zapodili po strmih skrilastih meliščih in naglo zgubljali višino. Muktinath je kot oaza sredi puščave. Posajene topole, ki varujejo vas pred vetrovi, in terasasta polja namakajo z vodo iz gorskih potokov. Stari topoli skrivajo tudi najbolj nenavadno svetišče, kije zgrajeno ob izviru, sredi katerega gori plamen naravnega pli- Pust na Ljubnem Med prvimi se je pri Planinki (ki so jo posebej za ta praznik »odprli«) ustavil Čampa band -pustna godba na pihala. Sledile so mažoretke v kratkih rdečih krilcih, ki so poleg izjemno »usklajenih« gibov izvabljale smeh tudi s poraščenimi nogami in nekam čudno pomečkanimi oblinami in moškimi potezami... Ob vevniku sta se motala ta rdeč in ta črn - tako je bilo zadoščeno vsem političnim opcijam v kraju, sta nas seznanila duhovita napovedovalca. Na vozovih pa so gledalce pobliže seznanili z avtošolo, ob kateri je nekdo pripomnil, da se po smrti res ne bi želel reinkarnirati v tistega ubogega pičipokija... Posebej je bila predstavljena na, ki prihaja skupaj z vodo iz zemljine notranjosti. To je za budiste zelo svet kraj, saj naj bi prav tukaj Buda mnogokrat meditiral. Veliko romarjev prihaja sem. Nasploh Nepalci radi potujejo, čeprav je velik del dežele dostopen le peš. Prebudi me zarja, ki je ožarila vrhove naslednjega visokegagrebena: Daulagiri, osemtisočakin le malo nižji Tukče. Danes je pot prava pesem, počasi se spuščam čisto do prodov temne reke Kali Ghandaki. Za ta puščavski del je značilno, da po deseti uri dopoldne začne neusmiljeno pihati veter, ker se segreti zrak dviguje ob golih pobočjih gora. Cele ure se z neomajno vztrajnostjo zaletavam v veter po neskončnih prodih reke, polne oči in usta imam drobnega peska, počutim se kot beduin sredi puščave. Težav s hojo ni več, kondicija se mi je popravila in zlahka zmorem sedem ur hoje mimo Jomsoma do ljubke Marphe, ki je obdana s sadovnjaki jablan. Naslednje dni me je čakala le še pot navzdol po dolini Kali Ghandaki do mesteca Beni, ki ga dosežejo že prvi avtobusi. Za konec naj zapišem le to: Nikoli te ne bom pozabila, Nepal, tvojih prelepih gora in tvojih prijaznih ljudi, neskončno umazanih otroških ličk in žarečih temnih oči. V dve gubi stisnjene deklice, ki si je zavita v umazane cunje navsezgodaj na cesti zakurila ogenj iz smeti, da se ogreje ali druge v lepem sariju z dolgimi črnimi lasmi, ki jo je mamazjutrajblagoslovilazrdečim znamenjem na čelu in ji posula lase s cvetnimi lističi. Veliko revščine sem srečala in tudi veliko lepote. Ta dežela mi je segla globoko v srce in dušo. Ogromno je še poti po Nepalu, ki te čakajo, popotnik, in te vabijo, da jih prehodiš, skritih dolin, divjih potokov in slapov, mirnih jezer in visokih gora. Morda mi bo dano, da se še kdaj vrnem! (Konec) tudi edinstvena pitna voda, ki zaradi vsebnosti klora Ljubno uvršča med evropske prestolnice. Predstavila se je tudi ljubenska mladina, pa okoliški zaselki, v audiju temnomodre barve (le kje ga je dobila?!) pa se je pripeljala pustna županja. Manjkale pa niso niti slovanske obrtnice, ki bi želele priti z vzhodnih krajev in v sklopu ponudbe v pustnem šovu »odprte« Planinke ponujati storitve. Na svoj račun so prišli tudi mladi in najmlajši: v torek so jih v dvorani zabavali Zmaji in skupaj z zamaskiranimi učitelji so za en dan učenost zamenjali s smehom. KV Parada smeha Ljubenci si bodo letošnji pust zagotovo zapomnili. Pa ne le zaradi nenavadno lepega vremena; tega smo imeli povsod v izobilju. Prizadevni krajani so pripravili povorko, v kateri je sodelovalo okrog sto petdeset ljudi. Številni obiskovalci so imeli kaj videti. Vida Vrhovnik: Pozdravi iz Malezije (1) Sem Vida Vrhovnik, doma malo naprej od “ločkega mostu” v Mozirju. Lastno posteljo sem za šest mesecev zamenjala za druge, in sicer takšne, kot mi jih ponujajo tu, na jugovzhodnem delu Azije, v predmestju Kuala Lumpurja, glavnega mesta Malezije. Sem sem prišla že pred tremi tedni, in sicer kot članica skupine dvanajstih študentov iz Ekonom-sko-poslovne fakultete v Mariboru. Fakulteta je organizirala izmenjavo študentov preko danske šole Esbjerg Handelsskole, s katero sodeluje že več let. Tbkaj smo torej s skupino 17 studentov iz Danske. Skupaj tvorimo razred tujih študentov na Stamford Collegeu v Petaling Jayi. To je privatna univerza, ki jo obiskuje tisoč študentov iz 42 držav. Slovenija sodeluje letos prvič. Po celi državi je razporejeno kar devet Stamford Collegev (dva sta na otoku Borneo). Predavanja potekajo v angleščini. Nekaj predmetov obiskujemo z domačini, nekaj pa so jih priredili posebej za tujce. Tukaj bomo ostali en semester in naš namen je, da spoznamo deželo z vsemi njenimi lepimi in malo manj lepimi platmi, da spoznamo njeno gospodarstvo, politiko, njeno srce. In svoja spoznanja želim deliti tudi z vami. Tukaj bom ostala še pet mesecev in v rodno dolino bom po dogovoru z urednikom pošiljala novice o tej tuji deželi, o tujih ljudeh, o življenju, ki ga živim. Oglašala se bom predvidoma vsak mesec, da povem kaj novega, drugačnega. Dosegljiva sem preko interneta, in sicer na naslovu: vida_vrhovnik@hotmail.com. Če ima kdo kakšno vprašanje, misel, komentar - oglasite se! od Vide! OLDV d.o.o. POLZELA TEL.: 705-00-55 FAKS: 705-00-54 PE ŠEMPETER RIMSKA CESTA 92 3311 ŠEMPETER TEL.: 700-15-55 $suzmsp OlDT SUZUKI SWIFT 1.0 3V ZE OD 1.206,000 Wor FAKS: 700-15-54 NAJBOLJ POPULAREN TERENEC JIMN\b!DY OUtf UGODNLKREDJTJ že ad.T+2% 01dy Polzela Otvoritev novega salona v Šempetru Tri je priljubljeno ljudsko število, ki ima med ljudmi pozitiven pomen. Enako pozitivno so obiskovalci sprejeli tudi otvoritev tretjega prodajnega salona avtomobilov in motociklov podjetja 01dy s Polzele, ki je bila v Šempetru tretjega marca ob tretji uri popoldne. Utrinek z otvoritve novega salona v Šempetru (foto: Darko Naraglav) Podjetje 01dy je pred časom kupilo objekt ob regionalni cesti v samem centru Šempetra in pritličje s temeljitimi gradbenimi posegi preuredilo v prodajni salon motociklov in avtomobilov. Kot je znano, pri Oldyju prodajajo avtomobile znamk Subaru in Suzuki ter motocikle znamk Suzuki, Piaggio, April-ia, Gilera in še nekatere druge. Na otvoritvi salona so se zbrali številni poslovni partnerji in občani, vključno z županom občine Polzela Ljubom Žnidarjem in predsednikom KS Šempeter Jožefom Randlom, ki so zaželeli podjetju 01dy uspešno poslovanje. Direktor in lastnik podjetja Oldyjure Matjaž se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri investiciji in napovedal še večjo odprtost do kupcev oziroma konkurenčnost na tržišču. Prireditev je obogatil zanimiv plesni in glasbeni program, čast simbolične otvoritve pa je pripadla Dragu Medvedu, Matjaževemu prijatelju iz vrst vrhunskih poznavalcev vina, ki je v ta namen odprl veliko buteljko zlate radgonske penine. Štormanovo osebje je poskrbelo, da ni nihče ostal žejen in lačen, pod okriljem družabnega srečanja po formalni otvoritvi pašo oživeli številni stari in novi poslovni kontakti. Franci Kotnik TRGOVINATN mEvRSTVO LUKAČ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848 Poleg naše stalne ponudbe notranjih in zunanjih vrat ter podbojev in kljuk imamo sedaj na zalogi po zares nizkih cenah tudi: - LAMINATE - DEKOR stenske in stropne obloge (iverali, mdf) Ugodne cene in gotovinski popusti! Prihaja sezona letnih pnevmatik Mesec marec je tu in z njim se končuje uredba o obvezni uporabi zimskih pnevmatik (o tem, kaj pomeni beseda zimska pnevmatika, kdaj drugič). Dragi ljubitelji jeklene pločevine, stavim, da že počasi razmišljate, kako boste svojega ljubljenčka okrasili z novimi aluminijastimi platišči in seveda z novimi letnimi pnevmatikami. Od 15. marca dalje uporaba zimskih pnevmatik ni več obvezna in prav je tako, kajti temperature asfaltne prevleke se že dvigujejo. Tudi mi nismo lenarili in smo pri Pneumatic centru Tkavc v Nazarjah povprašali, kaj je novega v tem letu. Zamenjava zimskih pnevmatik je po zakonu dovoljena po 15. marcu, vsekakor pa se zamenjava priporoča, ko se temperature dvignejo nad 7°C. Letne pnevmatike imajo tršo tekalno plast, ki zagotavljabolj-šo lego avtomobila na cesti in udobnejšo vožnjo pri višjih temperaturah. Zimska pnevmatika se namreč pri višji temperaturi prične pretirano obrabljati in ko temperature presežejo 10°C, se lahko od njenega profila kaj hitro poslovite. Letne pnevmatike je priporočljivo zamenjati z novimi, ko se globina profila zmanjša pod 3 mm ali če so starejše od 6 let. Seveda pa morate zimske pnevmatike ustrezno shraniti za naslednje leto. Priporoča se hranjenje v temnem in hladnem prostoru in kjer ne morejo priti v stik z bencinom in maščobami. In kakšna pnevmatika je primer- na za vaše vozilo? Vprašanje je sila enostavno, vendar nudi kopico različnih odgovorov. Vsekakor se priporoča upoštevanje predpisanih dimenzij proizvajalca avtomobila. Če se odločite za širše pnevmatike od predpisanih, je potrebno ustrezno zmanjšati presečno razmerje, na- jbolje pa je, da se posvetujete z vulkanizerjem. Prav tako je potrebno upoštevati hitrostne razrede, saj mora pnevmatika prenesti največje obremenitve. Tako pridemo do najtežjega vprašanja, katera pnevmatika je prava in kaj želimo? Športno trdo ali udobno mehko, dobro na suhem ali dobro v dežju, dobro pri zaviranju ali pri vodljivosti... In od tu dalje je zelo težko najti pravi odgovor. Kajti zavedati se je treba, da vsaka pnevmatika dosega različne lastnosti glede na uporabljeno dimenzijo pa čeprav gre za enak tip enakega proizvajalca. Prav tako vsak tip pnevmatike ne ustreza enako vsem tipom avtomobilov, kaj šele voznikov. Zato je pripročljiv tehten posvet s strokovn-jakom ali branje različnih testov. Sava je letos predstavila novo pnevmatiko effecta, ki s svojimi lastnostmi prekaša dosedanji exact. Njene prednosti so v togem sredinskem rebru, ki zagotavlja večjo vodljivost, večje udobje in manjšo hrupnost. Hkrati so pri Savi uspeli občutno znižati obrabo in povečati stopnjo zaviranja na mokrem cestišču. Nova effecta bo na razpolago v vseh osnovnih dimenzijah do hitrosti 190 km/h. Zelo zanimiva pa je tudi nova de-bica furio, ki predstavlja kompromis med ugodno ceno in odličnimi voznimi lastnostmi. Igor Pečnik GOTOVI! GOTOVINSKI POPUST AKCIJA POMLAD 2000 BO TRAJALA OD 17 MARCA DO 15 APRILA 2000, OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG. /m /r\ Pneumatic \nVL center o GOTOVINSKI POPUST PONUJAMO VAM VELIK IZBOR ALUMINJASTIH PLATIŠČ IIOVO! NOVO! NOVO! NOVI PNEVMATIKI IZDELANI V SLOVENIJI ŽE V PRODAJI! Telefon & faks: 834 -137 Lesarska cesta 45,3331 Nazarje, e-mail: tkavcpc@sio.net roma so bile zelo redke. To dejstvo pripisujejo velikemu redu, ki je ob spravilu lesa s planin vladal. Vsako dejanje na riži je bilo s posebnimi »komandami« sporočeno in potrjeno. Šele, Gornjegrajsko feudalno gosposluo Kot dober primer hitre delitve posestev pokaže primerjava za urad Poreber. »Tu je bilo leta 1426 še 65 celih kmetij in prav toliko podložnikov, a okoli 250 let pozneje je bilo tam 123 podložnikov, celih kmetij pa le še 29, vse ostale so bile manjše. Podrobnejšo posestno sliko tega urada daje naslednja tabela. Naselbina Število pod- ložnikov Velikost kmetij stare nove staro novo cele cele */. V» ■ */. J/« V. 1 ‘U kajža Poreber 5 7 5 3 _ _ 4 _ _ _ _ Na hribu 3 5 3 2 . — — • 2 (na eni polovični dva) 1 Gozd 4 7 4 — 1 •4 — ‘ — — 1 ■ Breznično 3 4 3 2 — — 2 — — — —. —• — Sele 3 7 3 2 — 5 (po 1426. letu 3 nove V* kmetije) Srednja vas 1 3 1 — — —. 2 — • - 1 Markovo 4 7 *, 1 — — 6 — . . — _ T~. — Bukovica — 4 . — — — — 4 — — — ■ — — ■ — Sele * 1 (kolon) - 2 1 2 (kmetija pridobljena po 1426) — — . — — Okrog ........ 3 5 3 t — — 4 — (eden ima tudi kajžo) 1 Moravče 3 6 3 — — — 2 — 4 (ena kmetija izgubljena) Pri Brezovici — 4 — (eden ima V* in w — ‘ 3 - 2 — — TuČna ........ 2 (kolona) 4 2 i — _ 1 ~~ 2 ~~ _ — — Bistrica 2 3 2 1 1 — • — 1 — — — — Zagorica 2 5 2 1 — 1 i 1 — t (pridobljena */*) ~ Zapogo ....... 3 in 1 p. 4 4 2 — — 2 — — — _ — Žerjavce (Zirovše?). . . — 8 — 6 — (eden ima samo polje) — _ __ 1 Hruševka 3 (koloni) 1 3 i (Torej dve izgubljeni ali pa sta opusteli) — Podgorje 1 (kolon) 2 1 ~~ — 2 — — — — Na Dobravi i 3 1 *— — — ' 1 — 2 — — — — Stefan ja gora 10 2i iO1 4 — ■ — • 9 — 6 — — 1 Kozica . . , 5 7 5 5 — (kaj ima en podložnik ni navedeno) — 1. Kartečino 3 3 3 i — 2 (ena kmetija izgubljena) — — . ko je potrditev prišla od spodaj navzgor, se je delo lahko pričelo. O sami gradnji in delu ob rižah bomo pisali v naslednji številki. lja se je izčrpala in kmetija je opustela - postala pusta. Mnogokrat je bil vzrok za opustelost tudi neugoden geografski položaj, zlasti še, če se k temu pridružijo slabe klimatske prilike. Ko so v drugi polovici 14. stoletja divjale preko naših krajev kužne bolezni, zlasti kuga, so pomorile mnogo prebivalstva in so izumrle Piše: Aleksander Videčnik Po riži d dolino Še po drugi svetovni vojni so v naših krajih drvele platanice s planin v dolino. Res je, da so gozdarji kmalu pričeli graditi žičnice, pozneje pa gozdne ceste. Ves ta napredek je nadomestil stoletni način spravila lesa od sečišč do voda, da so ga potem plavili do žag. Vendar pa med starejšimi gozdnimi delavci ne bledi spomin na čase, ko so poštarji ob kilometre dolgih rižah sporočali »komande« in s tem zagotavljali nemoten potek dela na rižah. Gozdna dela nikakor niso bila lahka. Delavci so morali biti zdravi in vztrajni, pa moč jih je odlikovala! V strmih legah so delali pod nemogočimi pogoji in če pomislimo, da so številne dneve delali ves dan s »krampižerjemi« na čevljih. Tudi življenje v planini je bilo tiste čase, posebno še pred drugo svetovno vojno trdo in naporno. Bivanje v skorjevkah ob skromni prehrani je zahtevalo od delavcev veliko odrekanj. Sožitje med delovnimi tovariši je bilo seveda potrebno, saj brez medsebojne pomoči v takih razmerah že ni šlo. Teden prebit v takih življenskih pogojih se je seveda zrcalil v ljudeh, ko so ob koncu tedna prispeli domov, so si marsikdaj dali duška. Riže, kakršne so bile po naših gozdovih, so predstavljale tehnične posebnosti. Če pomislimo, da so jih gradili ljudje, ki o fizikalnih zakonih niso imeli pojma, ki niso poznali izraza »statika« in ne teodolita. Vse so določali po najenostavnejšem načinu, imeli so svoje mere in svoje izraze. Tako je bila znana mera »laket« in podobno. Toda vsa ta enostavnost ni pomenila, da naprave niso bile ustrezne, dejali bi odlične. Če pomislimo kako visoke prepade so premoščali, po kako zamotanih talnih pogojih so speljali riže, potem kaže »rižmojstre« in njih spomin spoštovati, hkrati pa tudi občudovati. Nekdanji delavci, ki so še delali na rižah vedo povedati, da je to delo bilo zelo nevarno in zato do kraja resno sprejeto. Ko so spuščali les, se ni nikoli pilo, pravijo. Vsaka najmanjša napaka je lahko povzročila nesrečo, pa kot pripovedujejo stari delavci, nesreč ni bilo ozi- 'En podložnik im« 1 celo in % kmetijo. Kakor na drugih zemljiških gospostvih so se tudi na gornjegrajski posesti javljale opustele kmetije. Imamo jih v vseh uradih in jih je bilo vseh skupaj 58 ali 5,91% ter so se omenjale kakor »ain öd« v nemščini in »mansus desula-tus« v latinščini. Dvakrat pa se je pusta kmetija označevala tudi s slovenskim izrazom »apostata« in »pastota«. Število opustelih kmetij je bilo na gornjegrajskem zemljiškem gospostvu sorazmerno majhno. Na drugih posestvih so se na splošno javljale v precej večjem številu in celo že mnogo prej. Če primerjamo število opustelih kmetij na našem gospostvu s posestvijo frajzinškega škofa v Selški inPoljanski dolini, pridemo do zaključka, da je mnogo manj kmetij opustelo v goratih predelih, kjer se je kolonizacija vršila bolj pazljivo. Vzroki, zaradi katerih so kmetije opustele, so bili lahko zelo različni. V dobi zunanje in notranje kolonizacije, ki jo je redno pospeševal zemljiški gospod, da bi povečal število podložnikov in poselil vso za poselitev primerno zemljo ter tako pomnožil svoje dohodke, se je mnogokrat krčila in naselila zemlja, ki se je kasneje izkazala za neplodno. Zem- cele rodbine. Često so bili vzrok za opustelost kmetij medsebojni spopadi plemičev in vojna sploh. Vse to lahko navedemo tudi kot vzrok opustelosti naših kmetij. Le redke od opustelih kmetij so ostale neposeljene oziroma, jih samostan ni oddal v najem. Gornjegrajski samostanci so - kakor drugi zemljiški gospodje - težili, da bi tudi od teh pustih kmetij dobili čimveč dohodkov. Zato so na njih naseljevali nove podložnike in dajali pustote v celoti ali vsaj delno kmetom v zakup poleg kmetije, ki jo je vsak posameznik že imel. Od pustih kmetij so podložniki plačevali predvsem v denarju. Največ je dajal Malecz v uradu Kojca in sicer 1 marko 8o denarjev graške veljave. Najmanj pa je odrajtoval Mositsch v uradu Luče: 13 denarjev graške veljave ter ovco, piščanca in pet jajc kot malo dajatev. Nekateri podložniki so plačevali od pustih kmetij tudi v naturalijah; v takih primerih so bile dajatve enake kakor dajatve za ostale kmetije. Poedine puste kmetije so imeli tudi oskrbniki. Bomo nadaljevali Benediktinski urbar ArendorffWarpolewes (Orožen tolamči kraj kot Verhpolje ali Rtpolje, vas na cesti višje Rečice. Očitno gre za Varpolje. Peter Kasman, Ničla Schetina, Marko Setzen, Janes Srepost, Martin Toltschay, Andre Weber, (opazno je, da piše priimek Veber z veliko začetnico, sicer so pisarjipisali »weber« z malo začetnico, kar pomeni, da je zapisani bil tkalec, op. A.V.) Marko czimfalo, Gerbhart, Perchtold Zaplotnik (zanimivo, daje priimek vpisan pravilno slovensko, op. A. V.) Müldorff Mlynskawes (Orožen misli, da gre za Nizko) Janes glowar, Nyder Riecz dolne Reczicze (Očitno gre za Spodnjo Rečico) Janes Krupnik, Janko Cozomornik, Herman Eberly, Martin schuster, Mathia busier, Appat, Swetecz, Janes, Juri, Ničla ownitsch 0 Sokolih in Orlih Današnji rod premalo pozna dogajanja v Sloveniji pred drugo svetovno vojno, zato prihaja do raznih napačnih tolmačenj in trditev. Ne dolgo tega sem bral članek o nekdanjih društvih pri nas. Takoj mi je bilo jasno, da pisec ne ve kaj so bili Orli in kaj Sokoli. Oboji so bili člani telovadnih društev s tem imenom. Dokler je med Slovenci trajalo slogaštvo, so vsi narodni buditelji podpirali telovadno društvo Sokol, ki ima sicer svoje začetke na Češkem, kjer je pobudnik za zdravo življenje in narodni buditelj dr. Tyrš ustanovil to društvo. V njega so se vključili domovinsko razgledani ljudje, borci za uveljavljanje slovanske misli. V takratni Avstriji temu gibanju seveda niso bili naklonjeni, saj je le-to združevalo izobražence, ki so zahtevali znotraj države narodne pravice svojih narodov. Kaj kmalu so vzoru Čehov sledili tudi Slovenci in pričeli povsod po slovenskih deželah ustanavljati društvo Sokol. Okoli njega so se združevali vsi narodno zavedni ljudje, skratka Slovenci. Kot primer navedimo, da so v Mozirju leta 1882 ustanovili društvo Savinjski sokol. V blagajniški knjigi, ki je še ohranjena, najdemo vpise prispevkov številnih posvetnih in cerkvenih dostojanstvenikov, ki so podprli društvo. Med njimi je tudi hrvaški škof in narodni voditelj Josip Juraj Strossmayer. Mozirski Sokol je bil prvi na tedanjem slovenskem Štajerskem! Po tem, ko so se pričeli Slovenci politično deliti, je katoliško izobraženstvo ustanovilo telovadno društvo Orel. Nosili so prav take kroje kot Sokoli, le da so imeli na “šapkah” pero ob strani poševno, dočim so Sokoli nosili pero spredaj in pokončno. Tako so se med seboj ločevali. Po uvedbi diktature v Jugoslaviji, so prepovedali obstoj Orlov, saj je to bilo le slovensko društvo, dočim je Sokol deloval po vsej državi. To so bili časi zatiranja vsega kar je bilo slovensko. Tako nismo smeli izobešati slovenske zastave, le državne so bile obvezne. V drugi polovici tridesetih let pa so nastopili drugi časi. Tedaj je postal Pred davnimi Ilustrirani glasnik iz leta 1915 priporoča tale domača zdravila: Prašek za želodec. Stolči in zmešaj 30 g posušenega štrkovca, 20 g koromača, 15 g jajčnih lupinic, 12 g sladke skorje, 4 g pelina in 4 g brinjevih jagod. Temu primešaj 100 g stolčenega sladkorja, spravi v dobro zaprti škatli in jemlji dvakrat na dan po žlički na čaju ali na vodi. Potne noge in roke. Za roke zmešaj 75 g bo-raksa, toliko salicilne kisline, 2 g borove kisline, 50 g glicerina in toliko vinskega cveta. Slovenec, dr. Anton Korošec jugoslovanski notranji minister in s tem je pričelo za nas Slovence znosnejše obdobje. Orla sicer niso več oživeli, ustanovili pa so Zvezo slovenskih fantov in deklet, ki je imela navzdol svoje odseke. Njihovi kroji so bili sodobni in športni. Za klobukom so fantje nosili krivček, dekleta pa na glavi lepe peče. Vemo, da so nekje 1939 imeli v Nazarjah zlet, kamor je prišel kot gost tudi tedanji ban Dravske banovine dr. Natlačen. To gibanje je bilo v naši dolini dobro razvito in dokaj množično. Tako Sokoli kot Orli se med seboj niso sovražno obnašali. Strpno so med seboj tekmovali, čeprav so ob volitvah in podobnih prilikah padale krilatice in morda tudi napadalno zveneča sporočila. To pač spada v čas volitev! Zdi se potrebno osvetliti tudi to stran naše slovenske zgodovine, pa čeprav le površno. Dejstvo je, da so eni in drugi veliko delovali tudi na polju kulture, saj so imeli ponekod svoje dramske odseke in javne knjižnice. lefi zapisano... S tem moči roke trikrat na dan. Noge umivaj vsako jutro v raztopini 5 g naf-tola, 10 g špirita in 100 g glicerina; ko si jih obrisal, jih posiplji z zmesjo 2 g naftola in 120 g boraksa. Grinte in oskrumbe. Zmešaj za žlico na drobno zrezanega gladeža, dve žlici sladke korenine, 5 žlic gvajaka in žlico sasafrasa. Pol žlice te zmesi kuhaj na četrt litra kropa. Pij zjutraj in zvečer. Gvajak in sasafras se dobita v drogeriji. 3«čemo e tare fotografije Zlata poroka pri Zavrhovniku na Dobrovljah leta 1936. Sliko nam je poslala naša bralka Marija Felicijan. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Testiranje škropilnic Kmetijstvo je tista gospodarska panoga, ki je še posebej tesno povezana z naravo. Na kmetiji je nujno zagotoviti takšen način gospodarjenja, ki s prizanesljivo rabo vode, zraka in tal ohranja zemljo kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline nam in bodočim rodovom. Na večini kmetij se med vegetacijo uporabljajo najrazličnejša fitofarmacevtska sredstva, ki varujejo gojene rastline pred boleznimi, škodljivci in pleveli. Pomembno pa je, da je varstvo rastlin izvedeno pravočasno, s primernim pripravkom in v dopustni koncentraciji. Da lahko zadostimo omenjenim zahtevam, moramo dobro poznati škodljive organizme in lastnosti fitofarmacevtskih sredstev. Strokovno znanje pa ni le priporočilo, ampak zakonska obveza. Prav tako Zakon o varstvu rastlin obvezuje imetnike škropilnic, da morajo biti redno testirane. Po testiranju dobijo škropilnice, ki so brezhibne, nalepko o brezhibnem delovanju, ki velja tri leta, če kmet škropilnico uporablja le na svojem zemljišču. Če lastnik s škropilnico dela usluge tudi drugim, mora biti le-ta testirana vsako leto. - Breskova kodravost je bolezen breskev, zaradi katere moramo breskve redno preventivno škropiti, saj se bolezen pojavlja vsako leto. Okuženi breskovi listi so spomladi mehurjasto nabreknjeni in belkastozeleno do rdeče obarvani. Okuženi listi se posušijo in odpadejo. Ob močni okužbi lahko odpadejo tudi plodovi. Napadena drevesa se začnejo smoliti in po nekajkratni zaporedni okužbi propadejo. Ob napen- Kmetijska svetovalna služba že več let zapored organizira testiranje škropilnic. V naši neposredni bližini ni pooblaščene organizacije, ki bi testiranje lahko izvajala, zato zberemo prijave in testiranje organiziramo na enem mestu. Poleg samega pregleda škropilnice se opravi tudi ocena varnosti pri delu. Zaščitni tulec in lijak morata v celoti prekrivati kardansko gred med traktorjem in priključkom, varovalne verižice morajo preprečevati vrtenje tulca. Varovalna ohišja morajo biti nepoškodovana in nameščena na vseh kritičnih mestih. Pokrovi na rezervoarju škropilnice morajo tesniti, manometri morajo brezhibno delovati. Cevi ne smejo biti razpokane ali mehansko poškodovane, biti morajo vodotesno priključene. Zložena armatura za prevoz po cesti mora biti dobro speta. Prijave za testiranje škropilnic bomo zbirali na sedežih kmetijske svetovalne službe v Mozirju (tel. 839 0910) in na Ljubnem (tel. 839 09 50) do ponedeljka, 20. marca 2000. Le tako bomo lahko testiranje izvedli še pred letošnjo škropilno sezono. Vabimo vas, da se pozivu odzovete, ne samo zato, ker je to zakonska obveza, ampak predvsem iz tehnološkega stališča. Štefka GoKnik janju brstov, vsekakor pa do tedaj, ko pogledajo iz listnih brstov listne konice, je pravi čas za pomladansko (najbolj učinkovito) škropljenje breskev. Za prvo škropljenje uporabljamo bakrove pripravke (dovoljeni tudi v ekološkem kmetovanju) - bordojska brozga, cuprablau, champion, ku-propin. Škropimo temeljito z dosti škropiva (drevo operemo). Za naslednje škropljenje, ki ga opravimo tik pred cvetenjem, pa uporabljamo samo organske fun- gicide - delan, dudine, merpan, ziram... - Na škropljenje proti škodljivcem sadnega drevjapa počakamo, da se začno odpirati brsti in vidimo zelene vršičke. Takrat je pravi čas za zatiranje ameriškega kaparja, listnih uši, bolšic, rdeče sadne pršice in drugih prezimujočih insektov na sadnem drevju. Za uporabo priporočamo belo olje (rastlinam neškodljiva oblika mineralnega olja, ki deluje na principu zadušitve insekta) ali frutapon. V izjemnih primerih, predvsem v Ko so v sosednji Avstriji in na Ba-varskem gamsje garje močno razredčile trope gamsov, jih pri nas še nismo poznali. Na svojem pohodu proti vzhodu so se pojavile v Sloveniji leta 1973- V lovišču Kranjska Gora so uničile celoten stalež in ogrozile vsa sosednja lovišča. Njihov pohod proti vzhodu še vedno traja. Precejšnje težave in škodo so povzročile v loviščih Kozoroga in lovske družine Solčava. Danes so resno prisotne tudi na področju lučke lovske družine na Raduhi. Razloga za paniko sicer ni, pojav pa je treba obravnavati z največjo mero odgovornosti. Gamsja garjavost je v veliki meri odvisna od telesne odpornosti posamezne živali, telesna odpornost pa od prehranske zmogljivosti okolja. Če prehranska zmogljivost ne zadošča za prehrano preštevilne populacije gamsov, nastopi postopno izgubljanje telesne teže in s tem kondicije. Odpornost osebka pade, naraste na dovzetnost za okužbo in izbruh garij. Gams, napaden od garij, je zdravstveno resno ogrožen! Garjavost povzroča mikroskopsko majhna pršica. S prostim očesom ni vidna. Na dlaki gamsa je vedno prisotna in čaka na ugoden trenutek. Bolezen se običajno prične pri glavi in vratu. Razširi se na prednje dele telesa, pod-pazdušje in notranjo stran zadnjih nog. Okužene živali se stalno praskajo in drgnejo ob drevje. Dlaka prične odpadati. Gams se težko premika, zapusti trop, težko se hrani in zaradi izhiranosti pogine. Bolezen poteka več mesecev. Ko nam uspe opaziti izpadanje dlake, se žival že bliža svojemu koncu. Ves čas, ko se žival bori z bolezni- nasadih ob gozdu, kjer je jablanov cvetožer večji problem, pa se izjemoma lahko uporablja folidol olje. Pri tem je pomembno, da ga ne uporabimo prezgodaj, saj cvetožer šele ob brstenju zapusti gozd in napade bolj okusne cvetne brste. Omenjenim pripravkom v tem času dodajmo kakšen bakrov fungicid (vsi zgoraj našteti) za splošno dezinfekcijo in za učinkovanje proti zgodnjemu škrlupu, ki je prezimil na vejicah. Sonja Moličnik Oblak jo, širi garjavost na druge živali in okolico. Neugodne bivalne in prehranske razmere v zimskem času povzročajo občuten padec telesne odpornosti in s tem ugodne razmere za izbruh bolezni. Vznemirjanja, zlasti v zimskem času, lahko imajo za gamsa usodne posledice. Preplašena bežeča divjad koristi zadnje ostanke pičle zaloge rezervne energije. Telesna odpornost pade pod najnižjo točko. Tako oslabela žival nima možnosti, da se uspešno zoperstavi napadu garij. Ob pojavu garjavosti gamsov (vidno izpadanje dlake) na določenem bivalnem področju je preventivno ukrepanje že zamujeno. Skoraj v vseh primerih smo vezani na bolj ali manj odločne kurativne posege. Z zmanjšanjem števila gamsov smo prisiljeni izboljšati prehransko ponudbo okolja. S tem ukrepom vzpostavimo populaciji, ki je številčno manjša, kot je bila pred izbruhom garij, ugodne življenjske pogoje. Vsako bolno žival je treba odstreliti ne glede na lovopust. Pri izvajanju sanacijskih posegov mora biti prisotna skrb za ohranitev socialne strukture znotraj populacije. Odstrel se mora izvajati na celotnem bivalnem področju. Tudi tistem, kjer garjavosti domnevno ni, je pa obkroženo z okuženimi področji, na primer Rogatec. Populacijska gostota na tem področju je precejšnja. Verjetno leži med populacijskim optimumom in maksimumom. Odstrel vsaj letnega prirastka bi pozitivno vplival na krepitev telesne odpornosti posameznih živali. Bojan Rak, inž. Predpomladansko škropljenje sadnega drevja Gamse ogrožajo garje ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Gozd je življenjski prostor mnogih živih bitij, ki vsako na svoj način vpliva na življenje v gozdu. Zelo velik pomen za gozd imajo tudi ptice. V tem sestavku bom pisal o tem. Ptičji svet ima zelo pomembno vlogo pri vzdrževanju primerne številčnosti žuželk in glo-dalcev. Prav tako kot v gozdu, so koristne tudi v sadovnjakih in na poljih. Poudaril bi rad, daje ob današnjih spoznanjih nesmiselno govoriti o koristnih in škodljivih živih bitjih, na tem mestu pticah, kajti vsaka vrsta ima v naravi točno določeno vlogo v prehranjevalni verigi, bodisi da lovi druge živali (ujede, sove), ali pa da te lovijo njo (ptice pevke, golobi...). Vedeti moramo, da se je vsaka vrsta prilagodila svojemu življenjskemu okolju. Če pravimo, da je kakšna vrsta škodljiva, je škodljiva nam, torej človeku. V Sloveniji bolj ali manj redno gnezdi okoli 200 vrst ptic. Kot izrazite gozdne ptice štejemo tiste, ki v gozdu gnezdijo in tu dobijo tudi hrano. Teh je okoli 55 vrst. V času gnezdenja uplenijo ptiči velike količine žuželk v različnih oblikah od jajčec, ličink, bub do odraslih osebkov. Če bi natančno opazovali, bi ugotovili, da je med temi žuželkami tudi nekaj človeku koristnih (npr. osa najezdnica), vendar daleč prevladujejo razni “škodljivci”. Ugotovljeno je, da ena sama sinica pobere v gozdu od 1000 do 1500 jajčec smrekovega prelca na dan. To število gosenic pa lahko v enem dnevu do golega obrsti odraslo drevo. Šele zadnje čase smo začeli gledati na ujede in sove z drugačnimi očmi in vse bolj spoznavamo njihovo pomembno vlogo pri uničevanju malih glodalcev. Poleg tega imajo prav ujede pomembno vlogo kot naravni selektorji, ker lovijo predvsem bolne in stare živali, ki jih lažje ujamejo. Otroški dodatek v letu 2000 Na Centru za socialno delo Mozirje bodo v skladu z Zakonom o družinskih prejemkih sprejemali vloge za uveljavitev otroškega dodatka od 1.3. do 31. 3. 2000. Vlagatelji morajo natančno izpolniti vloge v skladu z navodili (obrazec DZS št. 8,41). Opozarjajo, daje treba vpisati davčne številke za vse družinske člane, ki so navedeni v vlogi in se morajo podpisati tudi polnoletni družinski člani. Pri CSD Mozirje lahko vložijo zahtevke za otroški dodatek občani, imajo stalno prebivališče na območju Upravne enote Mozirje, in sicer na uradne dni: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 17. ure, petek od 8. do 14. ure. Pomen ptic za gozd Prehranjevalne niše ptic v gozdu so različne. Ptiči lahko iščejo hrano po tleh, po deblih, po vejah, po listih. V naših gozdovih je približno dve tretjini ptic žužkojedih (35 vrst). To so predvsem razne žolne, detli, penice, sinice, muharji idr. So pa tudi take, ki se spomladi hranijo z gosenicami metuljev in ušmi, čez leto pa so semenojede (ščinkavec). Poudariti je potrebno tudi velik pomen ptic v gozdu pri raznašanju raznih semen (želod, žir, kostanj, češnja), ko si ptice delajo zaloge, nato pa nanje pozabijo, najbolj znana raznašalca sta šoja in krekovt. Za nas gozdarje imajo poseben pomen gozdne kure. Predvsem gozdni jereb in veliki petelin sta zelo neprilagodljivi vrsti in zato zelo dobra pokazatelja ohranjenosti gozdnega prostora. Spremembe v svojem življenjskem prostoru težko prenašata in se nanje odzoveta največkrat z izginotjem na takšnem območju. Gozd, v katerem so gozdne kure do nedavnega živele, potem pa nenadoma izginile, se je zagotovo spremenil, čeprav tega s človeškimi očmi še nismo dojeli. Tak primer je opažen v mojem revirju v predelu Kolariče, kjer se gozd že dlje časa na videz ni bistveno spremenil, pa je vseeno opazen pojav umiranja rastišč velikega petelina. Pri tem gre v glavnem za šibkejša rastišča. To je razumljivo, saj se znaki zmanjšanje neke populacije vedno pokažejo tam, kjer je najšibkejša. Vzrokov za izginevanje rastišč je več. Posebej bi poudaril vznemirjanje (pohodništvo, gobarjenje, zimski turizem, zlasti zelo hrupne motorne sani). Poleg indikacijske vloge gozdnih kur naj omenim še vlogo v prehranjevalni verigi. Ta sicer dandanes ni tako velika zaradi njihove majhne številčnosti. So pa na svojih rastiščih gozdne kure pogost plen planinskega orla, kragulja ali skobca, z istimi željami pa se na rastiščih pojavljajo tudi lisice in kune. Vse to govori o velikem pomenu gozdnih kur, zato ne smemo biti zadovoljni, če jih ohranjamo le na stopnji preživetja. Ob ugotovitvi, da so prav te občutljive in neprilagojene vrste ptic našle zavetje v gozdu, bo to lahko eden od mnogih dokazov, ki potrjuje, da je gozd večnamenski. Lahko bi našteli še več takih primerov, ki bi vsak posebej opredeljevali posamezen del gozda. Tako bi pred nami zrasel gozd, kakršnega si želimo. Vsekakor pa so ptice samo kamenček v pestrem sklopu naravnega gozda. Bojan Naraločnik, revirni gozdar Dvoživke se ženijo zgodaj pomladi Pomlad prihaja in dvoživke, od katerih najbolje poznamo žabe, prilezejo iz svojih prezimovališč v blatu. Množično se namenijo proti reki, potoku, jarku, luži, močvirju, mlaki, ribniku, kjer so prišle na svet. Njihov namen je, da opravijo temeljno poslanstvo vsakega živega bitja: da poskrbijo za nadaljevanje svoje vrste. Oplojenajajčeca odlagajo v vodo. Dvoživkam v današnjem času ni lahko. Večina od 18 vrst dvoživk, kolikor jih živi v Sloveniji, je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih vrst. Večina je tudi zavarovana z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. List RS, 57/1993). Poleg neposrednega lova (npr. žabe) je vse vrste dvoživk najbolj prizadelo uničenje njihovega življenjskega prostora. Vse dvoživke, med katere sodijo močeradi, pupki, urhi, krastače, rege in prave žabe, so odvisne od vode. Nekatere jo potrebujejo celo leto, druge le v času razmnoževanja. Nekatere potrebujejo večje mlake, potoke in reke, za druge je dovolj majhna luža. In prostora za njihovo življenje je vedno manj. Mlake in močvirja se zasipajo, vse manj je majhnih in precej zaraščenih mlak, ki so za dvoživke najbolj ugodne. Večji ribniki so ponavadi skrbno očiščeni, s strmimi bregovi, brez vodnega rastlinja in seveda polni rib. V takem ribniku imajo jajca in ličinke pupkov, krastač in žab komaj kakšno možnost, da preživijo. Pomembno je tudi, da so mlake in kali razporejeni po površini, kajti tudi žabe imajo omejeno dolžino, kako daleč lahko gredo pomladi do mrestišča. Pri tem pomladanskem potovanju veliko žab povozijo avtomobili, ko prečkajo ceste. Da bi se izognili številnim povozom in začeli reševati to problematiko, je bil v novembru 1999 organiziran posvet “Dvoživke in ceste”. S posvetom je bil storjen temeljni korak pri reševanju teh problemov, ki se nadaljuje v enoletnem projektu “Dvoživke in ceste”, Izvaja ga Center za kartografijo favne in flore Slovenije za Direkcij o RS za ceste. Poglavitni namen raziskave je priprava strokovnih podlag, na osnovi katerih bo mogoče zasnovati in oblikovati dolgoročni celostni program reševanja problematike povozov dvoživk na cestah v Sloveniji. Najprej je treba zbrati bazo podatkov, katere dele cest dvoživke množično prečkajo in prihaja do številnih povozov. Če ste na kakšni cesti opazili, da prihaja do številnih povozov žab (več deset osebkov), prosimo, da podatek sporočite na Center za kartografijo favne in flore, Zemljemerska 10, Ljubljana, tel. 06l 138-2440, kontaktna osebaKatjaPoboljšaj. Na tem naslovu dobite tudi popisni list, na katerega vpišete podatke o opaženih povoženih dvoživkah. Že vnaprej hvala, če boste prispevali k ohranitvi živalskega sveta Zgornje Savinjske doline. Zeleni Franček Ali poznaš SREDNJO FRIZERSKO>, TEKSTILNO», STROJNO /N PROMETNO ŠOLO CEUE? Na tej strani ti jo bomo v kratki obliki predstavili. Malo podrobneje bomo pogledali skozi vrata tekstilne usmeritve. Učenke in učenci te stroke se namreč pridno pripravljajo na modno revijo, ki bo prikazala njihovo ustvarjalnost in znanje izdelovanja oblačil. Srednja strokovna in poklicna šola Celje bo čez tri leta praznovala 120 let obstoja. Je torej ena najstarejših srednjih šol v Sloveniji. Izobraževanje daje znanje za poklice, ki so potrebni v gospodarstvu Celja in širše okolice. Programi se spreminjajo glede na potrebe gospodarstva in interesov dijakov, ki lahko s pridobivanjem znanja nadaljujejo na višjih in visokih šolah. Letos je na šoli vpisanih 1430 dijakov, kar pomeni, da je to druga največja šola v Celju. Šolo vodi ravnatelj Franc Erjavec. Mogoče pa "stara gospa" čaka tudi nate? Poklicna odločitev je zelo pomembna in težka. Najbolje storiš, če poslušaš sebe, upoštevaš svojo nadarjenost in čimbolje spoznaš vsebine možnosti, ki so ti na voljo. Pa veliko uspeha pri odločitvah. Več informacij o tem izobraževanju dobiš na: Tel.: 063/400 933, 400 912, fax.: 063/441 607 E-mail: group5.ssceste@ guest.arnes.si Domača stran: www2. arnes.si/guest/ss-ceste5 Pa še par besed o vpisu za šolsko leto 2000/2001. Poklic konfekcijski tehnik (štiri leta ah tri+dve leti) Pri strokovnih predmetih učenci spoznajo vlakna, preje, tkanine in pletenine, tehnološke postopke pri izdelavi in predelavi tekstila ter spoznajo stroje, ki se pri tem uporabljajo. Poleg splošnih znanj se seznanijo tudi z načrtovanjem proizvodnje in organizacijo dela ter pridobijo estetski občutek in natančnost pri izbiranju materialov, barv, vzorcev in krojev za konfekcijske izdelke. Strokovna znanja se povezujejo s praktičnim usposabljanjem, kjer se učenci naučijo samostojnega krojenja in izdelave končnih izdelkov na šivalnih in drugih konfekcijskih strojih in napravah. Poklic krojač-šivilec/krojačica-šivilja (tri leta) Temeljna strokovna znanja si učenci pridobijo pri strokovnih predmetih, kjer spoznajo lastnosti vseh vrst tekstilij od vlaken do končnih izdelkov. Seznanijo se s tehnološkimi postopki pri nastajanju tekstilnih polizdelkov in končnih izdelkov ter spoznajo šivalne in ostale stroje, ki se uporabljajo v konfekciji. Pri izbiri in izdelavi izdelkov se navajajo na upoštevanje estetskih meril in se naučijo izračunavati porabo materiala ter elementov za ceno izdelkov Poklic pomočnik/ca konfekcionarja (največ dve leti in pol) Poklic prometni tehnik (štiri leta) Delo prometnega tehnika je različno, saj se lahko zaposli v grosističnih in špedicijskih podjetjih kot vodja operative, organizator skladiščenja, natovora, raztovora in pretovora blaga ali kot glavni skladiščnik, delavec na področju zunanje trgovine. Zaposli se lahko v prometnem ali vzdrževalnem tehničnem sektorju letališč (možnost tudi v železniškem prometu). Poklic frizer/frizerka ali šolska organizacija za poklic frizerja (tri leta) Za uspešno delo in šolanje frizerjev so potrebne posebne spretnosti rok, smisel za delo z ljudmi, smisel za lepoto in estetsko oblikovanje. Par kreacij iz razstave (priprava modelov za revijo) Poklc avtomehanik/avtome- haničarka ali šolska organizacija za poklic mehanika (tri leta) Izobraževanje poteka v okviru programa strojništvo. nam je posredovala pomočnica ravnatelja Veronika Kokot. Kako potekajo priprave na modno revijo? Na to vprašanje nam je odgovorila profesorica, ki poučuje predmet ESTETIKA IN OBLAČENJE, Mateja Kraševec. "V okviru zgodovine oblačenja spoznavamo likovne osnove, teorijo barv in likovne osnove. V programu 3+2 delamo več na oblikovanju. Letos smo imeli razpis pod naslovom IZZIV 2000. S svojimi navdihi in idejami so lahko sodelovali vsi učenci. Oblikovanje ne spada med prednostna znanja tekstilnega tehnika in je zelo zahtevno. Zato so naši oblikovalski poskusi enostavni, kljub temu pa prikazujejo razvoj ideje, osnove kolekcije in potrebno skladnost. Idejam učencev pomaga pri uresničitvah mentorsko vodstvo. Prvo selekcijo kreacij naredi mentorica, drugo komisija, nato pa se kolekcija razdeli po delovnih skupinah, ki naredijo kroj in tudi končni izdelek. Manekenke in manekeni, učenke in učenci se učijo manekenskih korakov v agenciji Plesni val. Letošnja tema revije je IZZIV 0000, prelomnica prehoda v novo tisočletje je izzvala nove ideje in predstave v svetu oblačenja. Naslov je dovolj odprt za ustvarjalce, ki niso oblikovalci, da se vanj lahko marsikaj ujame. Predstavitev dekliških in ženskih oblačil na manekenkah bo, s kakšno moško obleko na manekenu in z vsemi potrebnimi dodatki, v celoti izdelek učencev. Bolje je, da so izdelki enostavnejši in manj oblikovalsko profesionalni, saj realizirajo ideje učencev in tako je to res njihova revija. Na šoli bo revija 8. aprila, v Celjskem narodnem domu pa si jo lahko ogledaš tudi ti, in sicer 8. maja ob 17.00 (uro še preveri). Poiskali smo tudi dve učenki iz naših koncev, da sta nam odgovorili na par vprašanj. KATARINA BREZOVNIK, 19 iet, je doma iz Bočne in obiskuje tretji letnik programa šivilja - krojač. “Šolanje bom nadaljevala v programu še dveh let za tehnika. Poklic mije bil všeč že od malih nog. Šivati sem začela pri stari mami. Moja odločitev je 100% pravilna. Najbolj všeč mi je bila izdelava ženske jakne, capry hlač in maturantske obleke. Kadrovske štipendije nimam. Zelo si želim postati obrtnica v svoji stroki. Praktični pouk je manj naporen od učnih ur v učilnicah. Najlepše v tem poklicu je to, da si lahko sama naredim oblačila in tako pokažem svoje izdelke." ANA ZAKRAJŠEK, 18 let, iz Gornjega Grada je prav tako v tretjem letniku programa šivilja/krojač in bo nadaljevala s še dvema letoma izobraževanja. "Za to šolo sem se odločila, ker me je šivanje že od otroštva veselilo. Danes sem zelo zadovoljna z odločitvijo. Najraje šivam maturantske obleke, jakne in otroška oblačila. Štipendije nimam. Mogoče bom nadaljevala s študijem, želim pa postati obrtnica. Pouk je zame napornejši od praktičnega dela.Najlepše v poklicu je to, da lahko pokažem drugim, kar sama sešijem." Povedali sta nam še to, da je praktični pouk v prvem letniku enkrat tedensko, v drugem in tretjem pa dvakrat tedensko. Pri krojnem risanju same izdelajo kroje ali pa jih vzamejo iz burd. Šivajo vse: moške hlače, srajce ter celotno žensko konfekcijo z izjemo spodnjega perila. Pri vsem tem seveda upoštevajo modne smernice. Za modno revijo šivajo tretji, četrti in peti letniki. Ureja: Gloria Ena izmed maturantskih oblek, kije bila sešita v šolski delavnici. I U medijih se je v zadnjih dneh pojavila zmeda okoli im-i ena hrvaške skupine enJov ob izidu njihovega novega albuma. Kako se torej imenujejo: Joy ali enjoy. Skupina se imenuje enjoy, novi album pa »Joy« ! izšel je v petek, 25. marca, v tednu dni pa so samo na Hrvaškem prodali 3000 primerkov. Pesem »Baby« je prvi singl, z njim so natopili na letošnji ‘Dori’. Za njo so posneli tudi videospot, ki ste ga pri nas že lahko videli v oddaji «Atlantis« in »Pop’n’roli«. Ena najbolj znanih nemških rock skupin Guano Apes, ki ste jo lansko leto lahko videli in slišali tudi pri nas, končuje svoj drugi album. Izšel bo v začetku meseca maja z imenom »Don’t Give Me Names«. Guano Apes so v začetku 199Z objavili svoj prvenec »Proud Like A God«, z megabitom «Open Vour Eyes«. Plošča je dosegla večkratno platinasto naklado v Nemčiji, doživeli pa so veliko popularnost po celi Evropi. Toni Braxton, po poklicu vzgojiteljica, se je odločila, da se po štirih letih glasbenega premora vrne na svetovno prizorišče soul in r’n’b glasbe. S svojo založbo La Face je podpisala novo pogodbo. Pred nami je že men prvi singl ’’He Wasn’t Man Enough”. Morda presenečenje, pa vendar naj vam povemo, da pesem ni balada, temveč odlična ritmična skladba. Očitno je, kdo so meni tesni prijatelji, s katerimi je sodelovala tudi na tem albumu: Ba-byface, Rodney Jerkins fsodeloval je tudi z Whitney Houston, Monico, Mary J.BlidgeJ. Uikforiia se je po uspešnih kasetah z naslovoma »Sierra Madre« in »Zadnji poljub«, s katere je tudi uspešna skladba »Dve pomladi, dve jeseni«, ponovno zaprla v studio. U Kamniku, natančneje v studiu Napoleon, s svojim producentom Dušanom Zoretom pripravlja nove skladbe za tretjo Ploščo. Izšla bo konec tega meseca. Ker bo vse svoje pesmi predstavljala tudi v živo. že od lanskega leta sodeluje s skupino Nova Legija iz Murske Sobote. Z mirni je posnela že dve skladbi »Sedem let potujeva« in »Spoznala sva ljubezni žar«, ki ju lahko najdete na njihovi plošči. Alenka Smučarsko skakalni klub Ljubno - BTC Zlata sezona ljubenskih skakalcev Zdaj že skoraj minulo sezono smučarsko skakalni delavci na Ljubnem brez dvoma smejo zapisati med uspešnejše zadnjih let, če ne kar zlato v bogati zgodovini skakalnega športa v tem kraju. Odmevna otvoritev prenovljene 90 - metrske skakalnice in odlični tekmovalni rezultati potrjujejo strokovno delo in predanost številnih domačinov, po mnenju mnogih, najatraktivnejši zimskošportni panogi. Seveda pa zgolj predanost ne zadostuje, tega dejstva se še kako zaveda tudi predsednik in trener kluba Alojz Murko. “Pred štirimi leti smo že imeli državne prvake. Po nekajletnem zatišju je letošnja sezona spet zlata. Primož Piki je postal mladinski državni prvak, Sašo Tadič je zmagovalec zadnje tekme za pokal MIP, na državnem prvenstvu v Velenju si je v kategoriji dečkov do 12 let priskakal drugo mesto. Poleg omenjenih trkata na vrata državne reprezentance tudi Gašper Juvan in Rok Reberčnik. Zavedamo se, da uspeha brez spon-zorjevnebibilo.Ljubljanski BTC in Občina Ljubno še posebej prednjačita, seve-da pa ne smem prezreti prizadevnih kra-janov in odbora smučarskega kluba. Složno do skupnega uspeha”, je delo pretekle sezone ocenil Alojz Murko. V Sloveniji je trenutno 22 skakalnih klubov. Rezultatsko sodijo Ljuben-ci med prvih deset, zato so prepričani, da bodo njihovi najboljši skakalci uspešni v reprezentanci tudi z barvami ljubenskega kluba. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi Primož Piki že v naslednji sezoni branil državne barve v članski B reprezentanci. Njegov trenutni cilj je nabrati čim več točk v evropskem pokalu in seveda vzpon v člansko A reprezentanco. Predvsem pa uvrstitev med prvih šest mladincev na stari celini, kar bi bil največji uspeh skakalnega športa na Ljubnem ob Savinji. Savinjčan 0OTRAFF1C ■ AVTO A IšOlAilSk IMOZIRJE TEČAJI VSAK MESEC NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Tečaj CPP se prične: v ponedeljek, s.p. Rosenstein nuUttpi/ia. avto- iola Tel: 832 937 GSM 041 698 252 20. marca 2000, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Tečaj je za vse kategorije, vključno za kolo z motorjem. ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE POPUST! PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV1 VARNO DELO S TRAKTORJEM Na podlagi tega tečaja in izpita "B" kategorije, ki ga že imate, pridobite izpit za traktor. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic v Gasilskem domu v Mozirju. Golte Smučarska tekma Savinje Mozirje SindikatdelavcevdelniškedružbeSavinjaMozirjejenaGolteh pripravil tradicionalno smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Lepo vremein odlična tehnična izvedbavrežijiGomjesavinjske-ga smučarskega kluba so bile glavne značilnosti tekmovanja. Pri ženskah je v kategoriji do 40 let Sebastjan Kramer pred Ivanom Bid-zmagala Verica Slokan pred Marijo rom in Jožetom Veninškom, v kategor-Kompan, v kategoriji nad 40 let pa je iji moških nad 40 let pa je zmagal Gre-slavila Marjeta Fale pred Nevenko Puš- gor Verbuč pred Ivanom Kužnikom in nik in Marjano Brinjevec. Dragom Begom. Pri moških do 40 let je bil najboljši KF Šiviljstvo in trgovina ONROE Sprejemamo naročila za birmanske kostime! VELIKA IZBIRA BLAGA PO UGODNIH CENAH! Na trgu 2, Mozirje Tel.: 041 720-571 PRVOMAJSKE PONUDBE PRVOMAJSKI SVITOV IZLET NA KRK od 28.4. do 30.4.2000 bivanje v hotelu s polnim penzionom, avtobusni izlet po Krku, panaromska vožnja z ladjo, zabavni večeri z živo glasbo + presenečenje za samo 18.000 SIT oziroma 3 s 6.000 SIT PORTOROŽ HOTELI BERNARDIN (VILE PARK) POLPENZION 3 dni 13.350 SIT RABAO HOTEL MIMOZA POLPENZION 3 dni 9.900 SIT UMAG * POREČ * ROVINJ * NOVI GRAD * PULA* NAJVEČJA FEŠTA V DALMACIJI 2 . OLIVERJEM DRAG0JEVIČEM KORČULA 7 DNI S PREVOZOM od 13.000 SIT dalje II5 KRIŽARJENJE PO JADRANU 27.04.-02.05. ŠE NIKOLI CENEJE! SAMO 29.900 SIT/osebo Zadar - Ugljan - Dugi otok - 1st - Silba - Olib - Pag - Zadar SMUČANJE MED PRVOMAJSKIMI POČITNICAMI TIGNES (NAD VAL DTSEROM) APP L 112.100 SIT VAL THORENS 7 dni APP + SMUČANJE 6 dni - 37.900 SIT/osebo CVIČEK FEŠTA, ORGANIZIRAN AVTOBUSNI PREVOZ IZ CELJA PESTA IZBIRA IZLETOV PO EVROPI! TA SVIT Mozirje tel.: 339-0S10 NEGOVAN OBRAZ IN ROKE NAKAZUJEJO ČLOVEŠKO NOTRANJOST SMEH JE POL ZDRAVJA, DRUGA POLOVICA JE AURA energijsko polje vsakega človeka. Penzion Raduha Luče Nova picerija kot dopolnitev ponudbe Penzion Raduha v Lučah je od nedavnega temeljito preurejen. Pravzaprav sta sedaj tam dva lokala: restavracija in picerija. Zakaj, se boste gotovo vprašali vsi, ki ste vbližnji ali malo manj bližnji preteklosti že okusili dobrote tega gostinskega lokala. Lastnica Martina Breznik odgovarja, da je razlog preprost: s svežo ponudbo želijo pritegniti več domačih gostov, imeti atraktivno ponudbo preko celega leta, medtem ko je restavracijski del sedaj resda manjši, zato pa nič manj simpatičen in glede strežbe lažje obvladljiv. KULTURNO DRUŠTVO "JURIJ" MOZIRJE Vas vljudno vabi na akademijo DAN STARSGV v soboto. 25. marca, ob 18. uri v Kulturni dom Mozirje Sodeluieio: kvartet A Capela (Dobrla vas - Koroška - Avstrija) dr. Marjan Turnšek (Maribor) Izberimo življenje in otvoritev prodajne razstave UMETNIKI ZA KARITAS v soboto, 25. marca, ob 19. 30 v Galerijo Mozirje Sodeluieio: kvartet A Capela dr. Marjan Turnšek umetnostna kritičarka Ana Marija Stibilj-Šajn Kdor izkazuje usmiljenje, naj to de/a z veseljem. (Rim 12,8) V svojevrstnem stilu urejena picerija vabi, da jo obiščete in poskusite njene dobrote (foto: F. Kotnik) Picerijo so v penzionu Raduha uredili s svojstvenem, starinskem stilu. Pice pripravljajo po tradicionalnem italijanskem receptu in jih pečejo v krušni peči. Poleg pic v tem lokalu nudijo tudi slovenske testenine, med ostalim divjačinske žlinkrofe in ko-privove rezance z lisičkami ter štruklje. V restavracijskem delu ostaja ponudba v osnovi nespremenjena in lahko zadosti tako manj kot bolj zahtevnega gosta. Verjetno ni treba znova poudarjati, da penzion Raduha gradi na temeljih gibanja »slow food«, kar pomeni počasno uživanje na sodoben način pripravljene pristne domače hrane. Stalno imajo v ponudbi svežo divjačino in sveže konjsko meso. Penzion Raduha, ki je odprt vsak dan od srede do nedelje od 12. ure dalje, ob ponedeljkih in torkih pa je zaprt, vas vabi, da ga obiščete in poskusite številne dobrote, ki jih ponuja. PR Tik G ;Q vT SttttDttt Na 1 ■3330 Mö^iije'v Tel.: 063/ 8§1 981 VELIM IZBIRA PLETEFIIN ZA POMLAD m MAJČK Z KRATKIM ROMVOM! SE PRIPOROČAMO! Slovenske izvoznike vabimo, da se nam pridružijo dne 23. marca 2000 ob 10.00 uri v mali dvorani Hotela Paka v Velenju. Predstavili Vam bomo: - novosti s področja deviznega financiranja - novosti zavarovanja - zavarovalno polico kot obliko zavarovanja bančnih terjatev. Vljudno vabljeni! 70 ) banka velenje ------ Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke POIBTJG 2000 ZA VAS SMO PRIPRAVILI POSEBNO PONUDBO ZA NAJEM APARTMAJEV NA OTOKU VIRU PRI ZADRU! - ČE SE BOSTE ODLOČILI ZA NAJEM DO 1.5.2000 DO 10% POPUST! ZA NAJEME V ČASU DO 1.7. IN PO 26.8. PA: -BIVATE 7 DNI PLAČATE 6 DNI - BIVATE 14 DNI PLAČATE 12 DNI Torej: LETUJTE NA OTOKU VIRU IN S HITRO REZERVACIJO PRIVARČUJTE NEKAJ DENARJA! Pa še to: SUPER UGODNOST ZA TISTE, KI STE Z NAMI LETOVALI ŽE LANI! Ne prezrite: PAG (Novalja, Gajac, Šimuni, Mandre) apartmaji od 22.700 SIT dalje KRK (Omišalj) apartmaji od 47.000 SIT dalje KRK (Omišalj) hotel Delfin - polpenzion, 7 dni od 19.600 SIT dalje NOVI VINODOLSKI hotel Lišanj (novi del) polpenzion, 7 dni od 26.500 SIT dalje Nu e*M, k*> * cm polCnM! TURISTIČNA AGENCIJA kJ w'** NA TRGU 7, MOZIRJE, TEL. 063/83-90-810 VtvvzAAv MOZIRJE d.d. SAVINJA poslovna enota TRGOVSKI DOM NAZARJE ZELO UGODNO: NAPOLITANKE SADNE MAIM G 01 /1 . . . 439,00 SIT «% — —— . 119,00 SIT D ORUČ AK LUTZLY ONER 125 gr. . I/l/jUU jI I . 149,00 SIT RIBE ZELENJAVNE 1ZOLABRAND 125 gr. 1 AI 1 . 243,00SIT C /L cnviT rnitm nun 1 /i JI 1 90 SIT ČOKOLADA AMERIČANA 100 gr. 18Q 90 SIT SOLMORSKA DROBNA 1/1 . 57,90SIT ^ — Obiščite nas in se prepričajte o ugodnih cenah in prijazni postrežbi. <*> DU SETI d. o. o. TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 063/700-11-70 STIHL - JONSERED - HUSQVARNA Odprto: od 7, do 18. ure, sobota od 7, do 12. ure. NA ZALOGI ZE VRTNE KOSILNICE: različne širine noža, s košem ali brez, s pogonom ali brez, različne moči motorjev... MOTORNE KOSE: nahrbtne ali stranske, z različnimi priključki, različne moči, za vse namene... MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE REZERVNI DELI - ZA MOTORJE MAG, ACME, LOMBARDINI - ZA KOSILNICE SIP, BCS, GORENJE MUTA... Vsak pri nas kupljeni stroj vam sestavimo, preizkusimo in vas poučimo o pravilnem delovanju. SERVIS IN REZERVNI DELI ZAGOTOVUENI! VABLJENI iovi/vo. MOZIRJE d.d. Zaradi širitve dejavnosti je nastala potreba in razpisujemo prosto delovno mesto za: 2 PRODAJALCA IZOBRAZBA: IV. stopnja trgovske smeri ČAS SKLENITVE DELOVNEGA RAZMERJA: za določen čas SPOSOBNOSTI: - delovne izkušnje v trgovini - komunikativnost - prijazen odnos do ljudi ROK: vloge s podrobnim življenjepisom in izobrazbi oddate v 8 dneh po objavi na naslov: SAVINJA MOZIRJE d.d.. Na trgu 14.3330 Mozirje (kadrovska služba). Pomoč vojnim sirotam v Bosni Nedavni humanitarni akciji zbiranja šolskih potrebščin za vojne sirote na področju Sanskega Mosta v Bosni so se marljivo pridružili učenci in učitelji osnovnih šol Šmartno ob Dreti, Rečica ob Savinji, Nazarje in Mozirje, tu pa je zavzeto sodelovala tudi cerkvena Karitas. Ker pa je tako kot že večkrat poprej precejšen delež pomoči prispevalo podjetje Viva Trade iz Nazarij, so bile v to akcijo vključene le navedene štiri šole. Pobuda za zbiranje humanitarne pomoči je to pot prišla s strani veleposlaništva Bosne in Hercegovine v Ljubljani, njihov predstavnik Ferhat Seta, svetnik na veleposlaništvu, pa je ob obisku v naši dolini in osebnem prevzemu zbrane pomoči izrazil veliko hvaležnost vsem učencem, njihovim staršem, učiteljem, podjetju Viva Trade in cerkveni organizaciji Karitas Mozirje. Nedvomno je takšno človekoljubno delo velikega vzgojnega pomena, saj v mladem človeku razvija tako potreben solidarnostni čut ter spoznanje, da človekoljubno delo ne osrečuje samo tistega, ki pomoč prejema, ampak mnogokrat še bolj tistega, ki jo daje. Nihče pa vnaprej ne ve, če ne bo v življenju prej ali slej tudi sam potreben takšne pomoči in medčloveške solidarnosti. Ludvik Es Praprotnikova 11, Mozirje Zgodba o uspehu in človeškosti Mihe Kovača -Buteia K pisanju teh vrstic me je spodbudil (mini) prispevek z naslovom Za prijatelje, objavljen v rubriki Cvetke in koprive v Savinjskih novicah 3. marca 2000. Tedaj sem nekako začutil, da je prav, da o njem, to je gospodu Mihu Kovaču, po domače Buteju, uspešnem podjetniku, dam tudi sam kot krajan-občan na papir par besed oziroma vrstic. Seveda z namenom, da bi bilo o njem še kje drugje, razen v tisti rubriki, povedano oziroma zapisano. O njem in njegovem izjemnem uspehu v gospodarjenju. Lepih besed o njem res ne smemo štediti. Saj je poleg gospodarskega uspeha v svoji firmi, ki jo osebno vodi, s čudovito osebno lastnostjo razvil tudi občutljivost za človeškost, kar potrjuje z že postorjenimi dobrimi, konkretnimi dejanji. Res je, ugotovitev je neizpodbitna, da je gospod Miha Kovač - Butej eden najuspešnejših podjetnikov v kraju, občini Mozirje, Zgornji Savinjski dolini in brez dvoma najbrž še dlje (mišljeno v predelovanju lesa in njegovih finalnih izdelkov). Njegova zgodba o uspehu, lahko jo imenujem zgodba o velikem zasebnem gospodarskem uspehu, ima svoje začetke, kakor vsaka stvar. Spominjam se ga kot krajan, da je Butejev Miha z Gornjskega klanca začel svojo poklicno in poslovno pot v svojstvu poklicnega šoferja pri železnici. Tam je začel delo za svoj vsakdanji kruh. Potem je preko zasebnega avtoprevoznika presedlal na žagarsko obrt. To je bila predhodnica sedanjega, da tako rečem, velikega, »gigantskega«, trdnega in močnega zasebnega podjetja Kovač v Ljubiji. To podjetje se razprostira na obsežnem območju površine na Gorenjskem klancu, med Mozirjem in Šmartnim ob Paki. S številnimi poslovno-funkcionalnimi objekti, vk- ljučno s sedežem uprave podjetja in podjetnikovo družinsko-stanovanjsko hišo. Predelovalno-proizvodni objekti so opremljeni s številnimi ustreznimi, sodobnimi stroji, napravami in opremo (da o številnih velikih »mogočnih« skladovnicah s surovino in polizdelki ne govorim). V podjetju Kovač ima danes par deset ljudi zagotovljen vsakdanji kruh - zaposlitev. Ko sem se, nedavno tega, tam oglasil po presledku nekaj let, me je ta njegov siloviti napredek tako inspiri-ral oziroma navdihnil, da si nisem mogel kaj, da ne bi te velike zgodbe o uspehu firme Kovač dokumentiral. Seveda ljubiteljsko. Nastalo video dokumentacijo sem naslovil Delovni utrip firme Kovač na Gorenjskem klancu. To - povedano - pa še zdaleč ni vse o uspešnem podjetniku Mihu Kovaču. Naj omenim le zanimivost, da je kljub tej veliki zgodbi o uspehu gospod Kovač ostal še dalje tak, kakor je bil prej - človek v tistem pravem pomenu besede. Kot rečeno, gaje vredno in treba pisati z veliko črko, kot človeka. Pri gospodu Kovaču ni tiste slabosti, ki včasih nekatere ljudi pokvari, ko se povzpnejo ali doživijo zgodbo o uspehu. Nasprotno. Ostal je nespremenjen po srcu in duši. Nič ga ni pohujšalo, ne prevzelo, še manj da bi ga pogospodilo. Še več. V njem se čuti, odraža, potrjuje, manifestira še večja čutnost do pomoči potrebnih, solidarnost, skratka človeškost, kar vse potrjujejo številni konkretni primeri njegovih ravnanj in dejanj. Ja, takšen je bil, je in vse kaže, da tudi bo ostal Miha Kovač - Butej, podjetnik na Gorenjskem klancu, z zgodbo o uspehu in hkrati preprost, dojemljiv, še več - s čudovito vrlino človeškosti. Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Članek V čigavem interesu je zeleno Zgornjo Savinjsko odeti v črno Spoštovani glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic! V 5. številki Savinj skih novic letnika XXXII, ki so izšle 3. marca tega leta, ste na strani št. 8 v rubrikiiz občin objavili prispevek Luče ob Savinji - V čigavem interesu je zeleno Zgornjo Savinjsko odeti v črno. Prispevek je podpisan z oznako avtorja - Savinjčan, pri čemer domnevamo, daje to avtorjev psevdonim. Ob branju navedenega prispevka ugotavljamo, da je delno povzet, delno pa neposredno prepisan iz članka avtorice Urške Selišnik z naslovom Na črno zastavljena betonarna kot posmeh s podnaslovom Bo ob Savinji pred Lučami v resnici stala začasna mobilna betonarna, ki jo namerava zgraditi ljubljanska delniška družba SCT? Le-ta je bil objavljen 24. februarja 2000 v 8. št. Novega tednika. Ker so v tem članku Novega tednika zapisane tudi nekatere trditve, temelječe na povsem napačni interpretaciji izjav na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju zaposlenega konservatorja, izrečenih telefonično avtorici prispevka, je Novi tednik v naslednji (9.) številki dne 2. marca tl. objavil zahtevani popravek neresničnih navedb. Dejstvo je, da predstavnik ali dopisnik vašega časopisa s psevdonimom Savinjčan, ki je pripravil članek V čigavem interesu je zeleno Zgornjo Savinjsko odeti v črno v 5. številki Savinjskih novic, izjav od v obeh člankih citiranega in na našem zavodu zaposlen- ega konservatorja ni pridobil, saj jih niti iskal ni. Torej je nepooblaščeno zapisal mnenje nekoga, od katerega mnenja dej ansko ni pridobil, oziroma je nekritično prepisal, bolje rečeno ukradel informacije iz drugega časnika, kajti vira zapisane informacije nikjer ne navaja. Neresnična navedba iz citiranega prispevka Novega tednika, ki je bila pripisana predstavniku zavoda in v naslednji številki istega tednika korektno tudi popravljena, glasi: -... v primeru začasne betonarne gre za relativno majhen objekt in zanj ni potrebno pridobiti lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Ta izjava je povsem neresnična, saj je citirani konservator omenil le to, da se na tem istem naravnem spomeniku, Lj. neposredno v zavarovanem delu vodotoka Savinja izvajajo nekateri posegi brez soglasij pristojne službe za varstvo narave, nikakor ni pa omenjal kakršnih koli dovoljenj. Ali je zanje potrebno lokacijsko, gradbeno ali drugačno dovoljenje je namreč odločitev pristojne upravne enote, pri čemer pa bi moral biti zavod vsekakor vključen v postopek izdaje dovoljenj kot soglasjedajalec. Prav tako je, najblažje rečeno, nekorektno pripisovati Zavodu vlogo ključnega zaviralca pri zavzemanju zaodprtje Pavličevega sedla. Dejstvo je namreč, da na zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju nikakor nismo nasprotovali odprtju mejnega prehoda na Pav- Lepota trditve je način izražanja, ki dejstev ne spreminja - človek je tavanje med duhovi umrlih in angeli življenja. Savinjčan ličevem sedlu, kar se nam poskuša ves čas podtikati, temveč za rekonstrukcijo izbrani trasi ceste neposredno iz Logarske doline. Brez predhodne temeljite preveritve variant smo namreč izbrano traso tako z naravovarstvenega kot dolgoročnega razvojnega vidika za celotno Solčavsko ocenjevali za manj ugodno od trase, ki bi povezovala mejni prehod s Solčavo po panoramski cesti skozi Podolševo. Vsled navedenega ostro protestiramo proti takšnemu nekorektnemu načinu poročanja in zahtevamo v naslednji številki vašega časnika, t.j. v naslednji številki Savinjskih novic objavo: - opravičila za neupravičeno objavo Namesto Nikakor ne mislim polemizirati z mnenji in stališči predstavnikov Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ker pa mi omenjeni nepreverjeno očitajo krajo informacij in nepreverjanje informacij, sem zaradi korektnosti do bralcev dolžan podati pojasnilo. Omenjeni članek je nastal na podlagi dogovora s kolegico Uršo Seliš-nikovo, povzetki in citati pa zapisani z njenim dovoljenjem. Thdi zato viri informacij niso navedeni. O ekološko in prostorsko sporni betonarni - saj o tem se menda strinjamo -sva se odločila pisati na podlagi izjav, ki so bile izrečene na konferenci za novinarje na Upravni enoti Mozirje. Tako tudi mnenje o nekore- mnenj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju oziroma njegovega predstavnika; - objavo celotnega pisma, v katerem sta jasno predstavljena tako mnenje o potrebnosti oziroma nepotrebnosti takšnih ali drugačnih dovoljenj za posegevprostorkotdejansko stališče Zavoda v zvezi z odprtjem mejnega prehoda na Pavličevem sedlu. Lepo pozdravljeni! Ravnatelj Ivo Prodan, univ.dipl.inž.arh. P.S. Veseli pa nas v članku izraženo zavzemanje za upoštevanje veljavnih prostorskih dokumentov, pri čemer upamo, da bo tak pristop veljal prav pri vseh posegih v prostor. opravičila ktnosti pri zavzemanju za odprtje Pavličevega sedla. Besede, ki so očitno zelo “užalile” pristojne na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, je namreč izrekel visoki predstavnik Upravne enote Mozirje. Moja napaka, in očitno tudi kolegice Selišnikove, je zgolj v tem, da nisva z imenom in priimkom zapisala avtorja očitno spornih besed. V vsakem primeru pa v omenjenem članku ni bilo namena, tudi ne potrebe, negativno pisati o delu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Mnenje o nas vseh pa je pri večini ljudi tako ali tako že ustvarjeno. Edi Mavrič - Savinjčan novinar in publicist Darilo Podpisanijanez Petrovič iz Mozirja, Na tratah 7, rojen 4.8.1940, upokojenec, samostojni podjetnik in solastnik ter direktor zasebnega podjetja Mišmaš d. o. o. Mozirje podarjam Občini Mozirje polovico brunarice pred vhodom v Savinjski gaj- Brunarica stoji na zemljišču trške gmajne. Kupil sem jo od Petra Vr-tačiča iz Lok pri Mozirju. Ni vpisana v zemljiško knjigo, ker nisem lastnik zemljišča. Vodovodno in elektro inštalacijo smo sami napeljali in jo poklanjam skupaj z objektom. Tržna vrednost je 10.000,00 DEM. S tem se jaz in moji sorodniki odpovedujemo vsem pravicam in dolžnostim, ki so izhajale iz tega lastništva. Obrazložitev: 1. Zaradi neurejenega lastništva ni možno objekta vpisati v zemljiško knjigo. 2. Zaradi neurejenih razmerij med EHD Mozirje, RD Mozirje, NIVO-jem Celje in še nekaterimi ni možno normalno delo v tem okolju. 3. Zaradi vsega tega ni možno najeti zemljišča ob objektu, zato tudi ni perspektive, da bi se dalo kaj boljšega ponuditi obiskovalcem in ni smiselno držati objekta v lasti. Vse to ter novica, da sta EHD in RD končno našla skupni jezik, sta pripomogla k temu, da smo se na družinskem posvetu odločili, da ta objekt darujem Občini Mozirje, ki bo zanj verjetno našla najboljšo rešitev. To je znak dobre volje z moje strani, da se razmere najbolje uredijo. Prosim, da mi sporočite, koga boste pooblastili, da opravimo primopredajo objekta in vam izročimo ključ, kakor tudi dan in uro, kdaj to lahko opravimo. V pričakovanju takojšnje primopredaje vas lepo pozdravljam. Janez Petrovič Na tratah 7, Mozirje Odgovor g. Glušiču Gospod Glušič je pod naslovom »Družabno srečanje in še kaj (2)« zapisal vrsto netočnosti in pisal žaljivo o mojih prizadevanjih za urejanje razmer upokojencev. V kolikor že hočete soditi o delu ZDUS-ain mojem osebnem delu kot predsednika, potem bi pač morah pozorneje spremljati številne strokovne članke, ki sem jih objavil v Delu, Vzajemnosti, Gorenjskem glasu itd. Gospod Glušič Vi mi podtikate, da bi z izvolitvijo DeSusa in eventuelno še ZLSD bilo vse rešeno. Tako si Vi predstavljate reševanje pokojninsko invalidskega zavarovanja, ker ste pač politično vezani na SKD in SDS. Osebno se dobro zavedam, da je pokojninsko invalidsko zavarovanje izjemna in kompleksna zadeva. Sam sem mnogokrat pisal in poudarjal, da ni izhoda iz ekonomskih težav družbe samo v zmanjševanju pravic na socialno zdravstvenem področju, ampak in edino se te težave rešujejo s povečanjem rezultatov gospodarjenja. V družbi je potrebno z razvojnimi in tehnološkimi izboljšavami povečati BDP. Nič novega ne bom zapisal, da je od ekonomskega stanja družbe odvisno vse drugo, tudi pokojnine. Ob povprečnem BDP v EU bi v Sloveniji porabili le 8-9% BDP-ja za pokojnine. Naloga Vlade in vseh političnih strank bi morala biti prav v iskanju načinov in možnosti povečanja ekonomskih rezultatov družbe in ne da si poslanci le podtikajo. Prav je, da branite politiko svoje stranke, toda priporočam Vam, da to počnete strokovno in argumentirano in ne na pamet. Nepoznavanje problemov pokojninsko invalidskega zavarovanja pokažete prav pri zapisu, da sta SKD in SDS v juliju 1999-leta predlagali dopolnilo zakona, ki ni bil sprejet, o razmerju pokojnin in da bi se pokojnine v enakem znesku povečevale in ne v %. ZDUS in sam smo bili proti temu zato, ker je razlog v vsebini ne v zneskih. Kolikor bi upokojenci pristali na to razmerje in na enako delitev zneskov pri povišanju pokojnin, bi pristali na to, daje pokojnina dar države in ne individualna socialna ekonomska kategorija, ki je vplačana. G. Glušič od tega pa do mnenja, da je pokojnina socialna podpora je ločnica le črta. Gospod Glušič Vi zavajate upokojence, ker je to mamljivo predvsem pred volitvami. V ZDUS-u vseskozi opozarjamo na 185.000 upokojencev, ki imajo nižjo pokojnino od 60.000,00 sit. Res je, da so v tej kategoriji upokojenci, ki ni- majo polne pokojninske dobe (večina). Z Vami soglašam, ko ste zapisah, da bodo zaposleni morah imeti večjo starost, ženske višjo delovno dobo, itd..., ampak g. Glušič poslanci SKD in SDS so to opredelili kot lepotne popravke reforme. Kar zadeva moje pokojnine Vam sporočam, daje zaslužena in vplačani vsi prispevki. Mozirskim upokojencem bom ob srečanju z njimi z veseljem povedal svojo pokojnino, Vam pa tega veselja ne bom izpolnil. O nenamenski porabi denarja na ZPIZ-u, kar pišete, morate imeti za to dokaze. Če jih imate, se bova oba na isti strani borila, da se to ne dogaja in da se kršitelje kaznuje. Osebno s takimi podatki ne razpolagam. Vsem bralcem in Vam moram zapisati, da država ne daje nič sredstev upokojencem iz proračuna. Kar je v proračunu predvideno (cca. 160 milijard) je zaradi zmanjšanja prispevkov delodajalcev od 15,8 na 8,85 (cca. 100 milijard) za kmečke pokojnine, kjer je izplačil za cca 15 mihjard sit, vplačil pa le 3 milijarde sit in da znašajo socialni dodatki cca 40 do 45 mihjard. Vi g. Glušič ste proti pokojninam borcev in to je Vaša politična opredelitev, na katero imate pravico. Moram pa Vam zapisati, da če ne bi bilo borcev NOV, danes ne bi v naši domovini govorih slovensko in tudi midva najbrž ne bi imela možnosti, da izmenjujeva svoja stališča v lepem slovenskem jeziku. Izkušnje delovanja poslancev v zadnjih 4 letih kažejo, da moramo upokojenci biti zraven, ker če nas ne bo, smo odpisani. Upam, da bodo na listi DeSusa številni kadri v gornji Savinjski dolini, ki so zaposleni, ki so razvojno usmerjeni za gospodarstvo, za izobraževanje, za kulturo itd... in ki se bodo zavzemali za pravice sedanjih in bodočih upokojencev. Za upokojence se nihče ni brigal razen ZDUS-a, DeSusa in v zadnjem času po zaslugi ministra Ropa tudi LDS. Prepričan sem, da bodo upokojenci gornje Savinjske doline soprispeva-li pomembni delež zato ker nismo naivni in še manj neumni, da bi glasovali za stranke, ki nam nenehno zmanjšujejo pravice. Vi g. Glušič pa se lahko trudite vnaprej in pišete netočnosti, da se ZDUS in sam osebno borim le za tiste z visokimi pokojninami. V ZDUS-u delujemo za izboljšanje stanja upokojencev ne glede na politično pripadnost in ne-glede na višino pokojnine. Vinko Gobec Predsednik ZDUS-a TATVINA LESA V času od 7. do 28. februarja je neznani storilec v gozdu v Lenartu pri Gornjem Gradu posekal in odpeljal tri smrekova drevesa v skupni izmeri 8,8 kubičnih metrov. Z dejanjem je Zavod za gozdove Slovenije oškodoval za okoli 90.000 tolarjev. POŽAR NA ELEKTRO OBJEKTU 1. marca malo po 13. uri j e prišlo do požara na lesenem A drogu električne napeljave v Lokah pri Mozirju. Manjši požar so pogasili gasilci, kljub temu pa je nastalo za okoli 450.000 tolarjev škode. Ugotovitve so pokazale, da je prišlo do požara zaradi preboja izolatorja električnega voda. TATVINA HLAČ V času od 29- februarja do 2. marca je neznani storilec iz likalnice podjetja Elkroj odtujil pet ženskih hlač v skupni vrednosti okoli 88.000 tolarjev. PREPREČITEV URADNEGA DEJANJA 2. marca okoli 19.30 ure je policijska patrulja PP Mozirje posredovala v privatnem stanovanju v Bočni, kjer je javni red in mir kršil 43-letni Vladimir Z. Ker se imenovani pri intervenciji ni umiril, sta ga policista vklenila. Ko sta ga odvedla proti službenemu vozilu, se jima je izmuznil in s čelom udaril policista v predel obraza in ga s tem lažje telesno poškodoval. Kršitelj je bil pridržan do iztreznitve, med pregledom pred pridržanjem pa so policisti pri kršitelju našli dva manjša zavitka, za katera sumijo, da je v njih marihuana. PRETEP NA JAVNEM MESTU 5. marca okoli pol petih zjutraj je bil dežurni policist obveščen, da se v pustnem prireditvenem šotoru v Mozirju prepira okoli 20 oseb, pri tem pa obstaja sum, da se bodo stepli. Na kraj štabih poslani dve policijski patrulji, ki pa ob intervenciji nista našli nikogar, ki bi o tem dogodku karkoli vedel. Naknadno je dežurni PP Velenje mozirske policiste obvestil, da se je pri njih zglasil 53-letni Emil K. iz Velenja in prijavil, da ga je v prireditvenem šotoru v Mozirju okoli četrte ure zjutraj udaril neznanec. Policisti so z zbiranjem obvestil že našli domnevnega storilca. POŠKODBA SMUČARJA 8. marca ob pol 12. uri je bil dežurni obveščen, da se je na Golteh hudo poškodoval smučar. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je 14-let-ni Gregor K. s Polzele smučal izven označenega smučišča, zapeljal preko skakalnice in pri doskoku tako padel, da si je zlomil levo stegnenico. BCkbe OKENSKI SISTEMI - PVC okna - vhodna vrata - žaluzije - rolete MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SL-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)63 845 210 GSM: 041/793-518 Planinsko društvo Solčava daje v najem planinsko postojanko Koča na Klemenčjijami Pogoji: Registrirana dejavnost-s.p. ali d.o.o. Pogodba se sklene za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja. Prijave oddajte na naslov: Planinsko drušlvo Solčava do 31.3.2000. Kandidati bodo o izidu pisno obveščeni. AMATERSKO GLEDALIŠČE GORNJEGRAJSKO KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD UPRIZARJA Edi Mavrič - Savinjčan LJUBEZEN POD RAZPELOM drama iz kmečkega življenja 18.3. ob 19. uri 19.3. ob 15. uri v dvorani KD Gornji Grad Prodaja vstopnic uro pred predstavo. VABLJENI! Usoda je skrivnostna žena, kot na svetu tem nobena, nas vodi mimo vseh poti, dokler ona si želi. (F. Rop) ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustila ljuba mama, babica in prababica Marija FLERE Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili k zadnjemu počitku. Vsem hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebno hvala dr. Sirku ter sestrama Darji in Majdi. Iskreno se zahvaljujemo Ančki Podrižnik za njeno nesebično pomoč. Najlepša hvala duhovnikom za opravljen obred, govornikom za poslovilne besede, pevcem iz Polzele ter gasilcem PGD Gorica ob Dreti. Žalujoči vsi njeni Odšel si tiho, brez slovesa. Ne solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki tako močno boli. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta in dedija Jožeta LESJAKA p.d. Neratovegajožeta 16.5.1941 - 5.2.2000 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter ga s spoštovanjem pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem ribičem in gasilcem, stanovskim prijateljem iz Izletnika in Integrala, klubu oldtajmerjev iz Maribora, govornikoma g. Savin-šku in g. Klemenaku za poslovilne besede. Hvala tudi pevskemu zboru Ljubno in solistu za odigrano Tišino. Iskrena hvala g. župniku Martinu Pušenjaku za opravljen obred s sveto mašo. Hvala tudi vsem tistim, ki so sočustvovali z nami. Hčerka Tatjana z družino Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal, sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. V SPOMIN Ludviku KLINARJU iz Dol Suhe 12.8.1938 - 18.3.1994 Že šesto leto te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, v mislih naših vedno še živiš. Vsi njegovi Iščem te v travah iščem te v morjih najdem te v zvezdah ki sijejo name (M. Kačič) ZAHVALA ob smrti našega dragega ata Karla ZAGOŽNA po domače BATLNA z Ljubnega 7.9-1914 - 14.2.2000 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, krajanom in znancem, ki ste nam stali ob strani v zadnjih dneh njegovega življenja in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu zdravniku dr. Dubaiču in patronažni sestri gospe Šusterjevi. Hvala tudi duhovnikom gospodu Martinu Pušenjaku, gospodu Milanu Gosaku in gospodu Alojzu Vicmanu, gospe županji Rakunovi za izrečene poslovilne besede in pevcem. Iskrena hvala pa tudi vsem za številna pisna in ustna sožalja ter za podarjeno cvetje ali sveče ter darovane svete maše. Žalujoči domači Ljubila si naravo, posebno šeplanine. Počivaj v miru v naročju tvoje drage ti doline. ZAHVALA nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Pavla FEDRAN iz Gornjega Grada Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremljanje na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vsem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih; sosedom, organistu gospodu Feliksu Ugov-šku, pevcem, pogrebcem - planincem ter gospe upokojeni učiteljici Viki Venišnik za poslovilne besede ob grobu. Žalujoči: hčerki Vanda in Darja, vnukinje Sergeja, Simona in Jolanda z družinami ter ostalo sorodstvo Trdo delo in poštenje tvoje je bilo življenje. Za zglede in ljubezen milo ti Bog dal večno bo plačilo. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka Jožeta MATKA p. d. Matkovega ata iz Vologa Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in za cerkev. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni in mu krajšali dolge ure. Hvala dr. Urlepu in dr. Blažičevi ter sestri Zofki za vso zdravniško pomoč in oskrbo, ki ste mu jo nudili. Hvala gospodoma župnikoma p. Borisu in p. Viliju za opravljen obred, pevcem in organistu, gasilcem, društvu upokojencev in borcev, gospe Mici za poslovilne besede in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči domači POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003, 720-660. 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO 14.03- do 19.03. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589, 20.03- do 26.03. Podmeninšek Jože, dr. vet. med., Ljubno, tel. 041/724-971, 27.03. do 02.04. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 041/633-417. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831-418,839-02-20,839-02-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od l6. do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽUR*NA*SLUŽBA ELEKTRO CELJE * Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pa pokličite: 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 42-010 - Celje. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15.do 16.30 jevprostorih Delavskega domavNazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. ••••••••••••••••••••••••••••a« JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Matična kronika za mesec februar 2000 Rojstva: rodilo se je 7 dečkov in 4 deklice Poroke: Janez Grobelnik iz Poljan in Vida Orel iz Poljan, Erik Fužir iz Oko-nine in Daniela Strmčnik iz Krnice Smrti: Ana Komar s Prihove, Marija Vučko iz Spodnjih Pobrežij, Stanislav Škorjanc z Ljubnega ob Savinji, Karol Zagožen z Ljubnega ob Savinji, Janez Goličnik iz Dol Suhe, Alojzij Poličnik iz Logarske Doline Naročniki SN imajo 15% POPUSTA PRI ZAHVALAH IN MALIH OGLASIH KINO MOZIRJE 18./19.3.2000 TISTA DRUGA SESTRA - romantična komedija Režija: Gerry Marchall Vloge: Juliette Lewis, Diane Keaton Carla, mlada ženska z motnjami v duševnem razvoju, je po dolgih letih šolanja v posebni šoli premagala že skoraj vse ovire, razen svoje preveč zaščitniške matere. In nato se Carla zaljubi... 25./26.3.2000 ASTERIX IN 08ELIX PROTI CEZARJU - komedija Režija: Claude Židi Vloge; Christian Clavier, Gerard Depardieu Popularni Galci, junaki stripov in risanih filmov, so se tudi tokrat uprli Rimljanom. Prvič pav igranem filmu! PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI, NEDEIJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE 18./19.3.2000 VSE IN ŠE VEČ - 007 - akcijski spektakel Režija: Michael Apted Vloge: Pierce Brosnan, Robert Carlyle, Sophie Marceau James Bond se tokrat bori z ruskim kriminalcem, ki ugrabi hčerko pomembnega poslovneža in grozi, da bo uničil naftovode ter prevzel svetovno oblast. 25./26.3.2000 ŠESTI ČUT - psihološki triler Režija: M.Night Shyamalan Vloge: Bruce Willis Cole je osemletni deček, ki svojo veliko skrivnost ne upa zaupati nikomur. Obiskujejo ga namreč duhovi umrlih. Končno pa se le zaupa svojemu psihiatru. Njuna skupna pot proti razumevanju neznanega ju vodi do pretresljivega spoznanja. Film je drama leta po izboru ameriških kino obiskovalcev in ima 3 nominacije za OSKARJA. PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. SIT J? A IVa trgu 7j 3330 Moziije Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. Cvetke in koprive ŠOFERSKI ZAKLAD Združenje šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline je imelo v svoji kratki zgodovini že (najmanj) trikrat prazno blagajno. Prvič, ko je njihovo avto šolo »moderno lastninil« eden njihovih članov, drugič, ko si je predsednik njihove uprave »sposodil« skoraj ves nevezan denar (in ga tudi vrnil), ter tretjič, ko so ves svoj denar »pokopali« skupaj z blagajničarko. Kje leži, ves ta zaklad, se še zdaj ne ve, šoferska organizacija pa kljub temu vozi dalje. (OVINKI PRESS) IN ŠE ENA ASFALTNA Luknja pri luknji - pa vodo drži... Dočakali smo nemogoče! Asfaltna cesta skozi Prihovo si tega imena sploh ne zasluži več! To je le še testna steza za terenska voooziiiilaaa, ki bo novo asfaltno prevleko dobila tik pred državnozborskimi volitvami. Se stavimo? (PRESS »ZA« GLAS) ENA LEPŠA OD DRUGE Mozirski pustni navdušenci se na »debeli« četrtek kar niso mogli načuditi lepoti Atelšk-ovih mladenk Angelike in Doroteje. Ena lepša od druge! Prva je bila karnevalska kraljica lanskoletnega Pusta Mozirskega, drugi pa je ta čast pripadla v letu 2000. Kakorkoli že - pristojna komisija je dobro izbrala, karnevalska kraljica pa je zasenčila tudi zmagovalko predtekmovanja za najlepotico Slovenije. Mozirje torej ni samo eden najlepših krajev v Sloveniji, ampak ima tudi najlepša dekleta. Pa naj kdo dokaže nasprotno, če more! (STRINJAJO SE CELO REČIČANI PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T blieni. n Oven od 21. 3. dO 20. 4. Počutje: Prihojojoče obdobje bo zo vos »se ptej kot dolgočosno. Veliko stvori »os bo zanimolo in za vse boste našli čas. Tokrat »am ne bo manjkalo vztrajnosti pa tudi spretnosti in iznajdljivosti ne. Nekoliko boste na račun iznajdljivosti zanemarili osebno življenje. Na trenutb boste zelo lahkomiselni, pazite se, do vom kasneje ne bo žal. ljubezen: Če je vaš partner rojen v ognjenem znomenju, se boste v tem obdobju odlično razumeli, soj bosta imelo oba podobne interese. Drug drugega bosta spodbujalo in obeta se vam lepo obdobje v ljubezenskem življenju. Delo: Z veseljem boste deloli, še posebno, če boste pri tem opaženi, kor si boste želeli velike dinamih in svobode, boste pri sodelavcih zelo priljubljeni. Bik od 21 . 4. do 20. 5. Počutje: Voše počutje se zoenkrat še ne bo bistveno izboljšalo. Naučiti se boste morali bolj smotrno uporabljati svojo energijo, soj jo pogosto trošite zo nopofne stvari. Čeprav se boste smiselno težko oddaljili od možnosti, ki »os čakajo, je prav, do več čosa posvečate stvarem, v koterib uživate, ljubezen: Še najlažje se boste v tem obdobju razumeli s škorpijoni, br vas bodo znali poslušati in razumeti. Potrebovali boste oporo in občutek varnosti, br boste iskali zunaj doma. Domov se boste vračali nezadovoljni. Delo: Na tem področju vam bo marsikaj prinešeno na pladnju. Sodelavci vam bodo v tem času zelo naklonjeni in marsikatero nalogo bodo opravili namesto vas. Pogosto vas bo spremljol občutek manjvrednosti. Nikar ne bodite cinični do tistih, ki so monj uspešni btvi. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Počutje: Naleteli boste no ovire, ki jih boste premogali le z veliko volje in vztrajnosti. Ne dovolite si, da bi vas nastale razmere zmedle. Skupaj s težavami vom bo dano tudi dovolj energije, da jih premagate. Spomnite se no svoje store geslo... somo do ni dolgčas. Ljubezen: ljubezensko življenje bo vtem čosu pestro in polno sprememb. Čeprav to ni v vaši naravi, boste v prvem tednu tega obdobjo posestniški in ljubosumni, komplicirali boste na dejstvih brez prave osnove. Nesoglasja po ne boste reševali sproti, ker se vam bo partner izmikol, br se bo ob vas čutil preveč obremenjenego. Dokončajte začete pogovore in razrešite probleme s partnerjem, ki vos mučijo. Delo: V določenih dneh vam bo jezik tebi kot namazan, zato se zlepa ne boste znašli v zadregi. Z malo več volje po lahko dokažete, da zmorete več kot daste. Povečalo bi vam ugled in sodelavci bi upoštevali vaše mnenje. Rak od 22. 6. do 22. 7. Q O Počutje: Več potrpljenja boste morali imeti s sobo. Pogosto od ** sebe preveč zahtevate in pričabjete. Previsob postavljeni cilji lahb vodijo v razočaranje. V tem obdobju bo vaša največja težava presojanje. Ljubezen: Pretirona pričakovanja bodo vzrok za marsikatero rozoforanje doma. Bodite iskreni in si priznajte, da preveč zahtevate in pričokujefe od svojega partnerja. Marsikateri izziv z njegove strani si boste napačno razlagali, zato lahko pride pri vama do nesoglasij. Najbolje se boste razumeli z ribami in devicami, z ostalimi pa boste morali zbrati veliko mero potrpežljivosti. Izogibajte se vročim razpravam, ker ne boste mimo povedali tega, kor si želite. Delo: Veliko boste deloli v tem obdobju. Ker boste do sebe precej kritični, z delom ne boste najbolj zadovoljni. Čas je ugoden za potovanje v tujino in za podpisovanje pogodb, za urejanje stanovanja ali gradnjo. Lev od 23. 7. do 23. 8. Počutje: Vaša kreativnost bo tokrat prišla do izraza na vseh področjih. Našli boste morsikotero rešitev, ki vom je ostalo iz preteklosti. Kar nekaj prijateljev se bo obrnilo na vas in radi jim boste pomagali. Vzemite si čos in se poglobite v težave svojih bližnjih, saj se vom bo to v bližnji prihodnosti obrestovalo. Ljubezen: Strelci in ovni vam bodo v tem obdobju najbližji, saj boste z njimi no provi valovni dolžini. Če imate partnerja v drugem znamenju, stisnite zobe in potrpite, saj je čos prehodnega znofaja. Poglejte okrog sebe in spoznali boste, da ni ničesar idealnega in nič bolj zakompliciranega bt je ljubezensko čustvo. Delo: Nekatere stvari boste pustili nedokončane, da boste lohb sledili novim idejam. Navdušite okolico za nova spoznanja in nove začetke, saj boste potrebovali sodelovanje. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: Rovno prekipevali od dobre volje ne boste, ker se boste lotevali napačnih stvari, ki bodo že v naprej obsojene na propod, potem po se boste zopet predali poležavanju in pesimizmu, ljubezen: Tisti, ki imote za partnerja roka ali škorpijona, boste marsikatero krizo lažje preboleli. Če je vaš partner v ognjenem znamenju, ga v tem obdobju pustite pri miru in mimo počakajte, do vihar mine. Večino devic v tem času v partnerstvu ne bodo najbolj zadovoljna. Uteho iščite v prijoteljih oli otrocih, lohko tudi med sorodniki, če se z njimi razumete. Delo: Rozmišljoli boste, koko bi se izognili dodotnemu delu. Svoje novo delo ali dodatno nalogo boste videli kot breme, še posebno boste to doživljale device rojene v tretji dekadi. 0. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Počutje: No nekatere stvori boste začeli gledati bolj optimistično, zato ™ se zarodi nph ne boste preveč vznemirjali. Bolj samozavestni in mirni boste. Čeprav se boste držali v ozadju, se boste izognil izzivom, ki bi za vas pomenili težove. Razdajali se boste le tolib, kolikor se vam zdi potrebno, ljubezen: Na tem področju ne boste pretirano zahtevni, saj se boste izognili prenekateri neprijetni situaciji. S partnerjem boste v tem času morali delati v rokavicah, br po ws bodo zanimale druge stvari bt njega, boste bolj molo skupoj. Pustite nelagodno počutje ob strani in se pogovorite s partnerjem. Pri tem bodite odkriti in ne tehtajte njegovih izjav. Delo: Veseli boste, ker bodo končno rezultati no delovnem mestu. Finančno si boste precej opomogli, povečal po se bo tudi vaš ugled. Soj to ste si želeli? Denar pametno naložite, predvsem pa ne pozabite na prijatelje. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Počutje: To pot se vam bo trmasta vztrajnost pri lastnih stališčih zelo obrestovala, saj vam bo vse šlo zelo dobro od rok. Če boste namesto razuma uporabljali intuicijo, bodo uspehi še boljši. Ne boste zgrešili. Pravilno se boste odločili v drugi polovici tego obdobjo, ko bo pomemben vaš podpis. Ljubezen: Napetih situacij v tem obdobju ne bo manjkalo, zato se ne umikajte vase, raje se s partnerjem odkrito pogovorite, saj boste le tab Iahte rešili nastale probleme. Prizadevanja bodo rodilo sodove šele v drugi polovici tega obdobja. Delo: Zaradi finančnega uspeha si boste pridobili naklonjenost vplivnih ljudi, na kofere se boste lohte tudi v prihodnje obrnili. Čas je ugoden zo vlaganje prošenj za kredite in pogovore z nadrejenimi. Strelec od 23. 11 do 21 . 12. Počutje: Prihaja obdobje, ko boste na vrhuncu svojih moči. Energije vam ne bo manjkalo, možnosti, da jo uporabite, pa bo dovolj. Čoka vos veliko vznemirljivega in nikakor vam ne bo dolgčas. Privoščili si boste marsikaj in tudi tvegali boste veliko. Večinoma boste položaj obvladovali. Optimistični boste in zlepo ne boste obupali, čeprav morda ne bo šlo vse tab, kot ste si zamislili. ljubezen: Če vam bo partner priznal, da ste nojmodrejši in najlepši, se bosta večinoma dobro razumela, nasprotovanje po bi negativno vplivalo na vos. Uskladita interese in dobro se bosta razumela. Delajta drug z drugim in ne eden proti drugemu. V drugi polovici tega obdobja bosta spet zelo zaljubljeno. Delo: Težnja po uveljavljanju vas bo silila k delu in zlepo ne boste odnehali. Čutili boste, da se vam odpirajo novo vrata, in prav je, da daste svoji ambicioznosti svojo pot. Poskusite tudi s tujino. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Počutje: Sprijazniti se boste morali s tem, do bo treba nekolib izpreči, ker sedanjega tempo ne boste dolgo zdržali. Tako telesno bt psihično počutje ne bo najboljše, zofo boste morali tej storiti, do ju izboljšate. V tem obdobju bodo nekatere stvari morale počakati. Noberite si novih moči v naravi in miru. ljubezen: Potrebovali boste partnerjevo podporo in pozornost, sami pa boste le težb dojoli. Če se boste izognili ostrim očitkom, ki bi partnerja prizadeli, ne boste imeli večjih težav. Izogibajte se ljubosumnosti in posesivnosti, in če vom bo težko, poiščite razvedrilo drugje. Saj imate prijatelja in sodelavca, ki sta vam zelo naklonjena. Delo: Ker boste precej zaposleni z osebnimi težavami, se boste no delu zelo težb zbrali, tar bi lohko imelo za posledico slobo učinkovitost. Če je le možno, se rešite dela obveznosti, ložje boste zadihali in marsikatero težavo boste videli v drugačni luči. Vodnar od 21. 1. do 20. 2. Počutje: Prihojo obdobje, ki vom bo povrnilo precej moči. Več boste zmogli in zoto boste imeli tudi več volje. Nekatere Svari vam sicer ne bodo povsem uspele, boste po zoto obvladali nekatere stvari, ki so vas že dolgo težile in ste imeli občutek, da jim ne boste bs. Nastopil je čas, te se boste s temi problemi uspešno spopadli, ljubezen: Če imate partnerja rojenega v zračnem elementu, se boste dobro razumeli z njim. Ker voma ne bo manjkalo iznajdljivosti, borio ter nekoj tudi osebnih težav z lahbto rešilo. Če se boste sposobni soočiti z nastalim položajem, ga boste ložje rešili. Delo: Zelo si boste želeli zabave in prijateljskega druženja. Vzemite si čas tako za delo kot za prijatelje. Naučiti se morate sorazmerja, le tab boste lahko uspešni no obeh področjih. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Počutje: Čeprav boste čutili, da telesno niste zmožni velikih noporov, se ne boste mogli ustaviti. Obstaja možnost, do boste zorodi padca odpornosti, ki bo posledica izčrpanosti, zboleli. Ne obremenjujte se preveč s stvarmi, ki jih ne morete rešiti. Poskušajte se več držati doma, soj vos potrebujejo. Ljubezen: Nekoliko boste nemimi in nezadovoljni, ker boste imeli občutek, do vos partner ne razvoja več Ker čutite, da se vam partner oddaljuje, se ga preveč oklepate in to no nepravi način. Ostanite samozavestni in razmišljajte pozitivno, pa se bo marsikatero stvar uredilo. Delo: Preveč razdajanja še nikomur ni prav prišlo. Ker si vzamete preveč časa zo malenkosti, vom za dejanske probleme ostane premolo. Nikar jih ne zonemorjojte, prepustite se in se z njimi soočite. Tako bodo vsak dan manjši. Ne kupujte si prijateljstva s ponižnimi uslugami. Zadrečke NOVICE POSTPUSTNO VPRAŠANJE Je bila nova zgradba upravne enote pred vstopom v Mozirje, kjer so praznovali pusta, postavljena samo začasno? Šotor press U Loviti žensko je pravi ribolov: Moški mora odgnati mogoče motitelje, nastaviti dobro vabo, imeti zvrhano mero potrpežljivosti in V dobro palico. Na inštitutu Jožeka Štefana smo stari znanstveniki izumili nove inštrumente, ki bi kanili biti v pomoč vsem državljanom. Pa poglejmo: Kislinomerje aparatura, ki meri stopnjo kislih obrazov pred volitvami in bi lahko nadomestila običajne ankete in predvolilne raziskave. Klasifikator je preciznotočen inštrument, ki lahko že na podlagi vpisanega predvolinega programa izloči vse neobetajoče kandidate. Ker bi lahko prišlo do ničelnega rezultata in bi inštrument izločil vse kandidate, smo njegovo preciz-notočnost zbili na približek netočnosti. Mikrovago smo izumili v namen odčitavanja pravne moči naše države na področju sociale. Šibkost moči tehnica zazna le v primeru, če nanjo skočite. Raudiometer bodo potrebovali vsi, ki bi radi našli ukradene audije. Luckafan bo v pomoč policiji pri ugotavljanju vašepodvrženosti luckanju. Iversonda je merilec čistosti zraka za Nazatje. Navkljub izboljšanju in inovacijam na filtrih jo je treba še vedno čistiti osemkrat na dan in enkrat dnevno peljati na servis. Rok trajanja poteče po uporabi. Interpelatoskop je pokazatelj zdržljivosti posameznih ministrov proti interpelacijam. Če inštrument ni redno v uporabi, je nekaj narobe z deli v opoziciji. Plazograf nam izmeri razliko pritiska Macesnovega plazu na Solčavo in pritiska plazu na Ljubljano. Ker je sedaj pritisk na Solčavo z razliko Ljubljane prevelik, ima plazograf še vedno vse opozorilne lučke rdeče. Iz u M A IZUMI dr. Umko Tavrko (foto: aparat) Meglomer je merilec učinkovitosti preiskovalnih komisij. Opozorilo: če se njegov kazalec pomakne proti učinkovitosti, je aparat v okvari. Jamamer meri luknje na cestah. Ko izgubite merilec, je čas za popravilo cest. Lumpnica meri stopnjo prisotnosti enote desetih lumpov na področju ene privatizacije. V A v S Prejeli smo zvrhan koš vaših vprašanj, ki so predvsem slovnične narave. V svoje vrste smo povabili enega lektorjev Savinjskih novic. Seveda mu nismo pustili, da bi karholi popravljau. Je pa odgovoriu na par vpračanj. p Kaj je protislovnost? j Da bi bila z ženo lep par, če ne bi * bilo vas. R Kaj je tudi protislovje? B Dav oporoki vaš ded napiše: "...in E zato pri polni zavesti ves denar C zapuščam pasjemu zavetišču v izgradnji..." Kaj je to prikrita kritika? Če mož ne nasprotuje ženi, ko kupi nov klobuk, domov pa vseeno gre z drugim avtobusom. Kaj je to prepozno? Če rože, ki ste jih prinesli zaročenki prevzame njen mož. Kaj je lizika za žabe? Žarnica, ki cvre mušice. Kaj je to cigareta? Duda za odrasle iz katere se kadi. Kaj so to usklajeni posli? Če steklarstvo Razbita šipa sofinancira nogometno moštvo mulcev iz soseščine. Kaj je to temperamentnež? Človek, ki momentalno ne uravnava svoje temperature. Z vprašanji, ki vas mučijo, se lahko vedno obrnete na nas. Mi pa vam bomo obrnili hrbet. KAJ JE TO VETER? TO JE ZRAK, KI SE MU MUDI. KAJ JE TO POMLAD? ČAS ODPRTIH ZADRG IN ZATRTIH ZADREG. Ne čakaj na l.maj! Vprašaj se... Če gospodje a) gospodarstveniki tiščijo na plače delavcev, zakaj j,) ne pritisnejo še z zahtevo po zmanjšanju javne c) porabe? Javna poraba se ne more zmanjšati, lahko je le malo manj javna. Če bi imeli tudi vi plačo v javni porabi, bi ne gledali na porabo. Enajst procentov stroškov predstavljajo plače menedžerjev. Morali bi se preimenovati v denarožetje. Zakaj sindikalni predstavniki znotraj podjetij ne dosegajo sprememb? a) Ker so znotraj podjetja. b) Ker sodni sistem ne stoji pokonci za pravice delavcev. c) Ker bi delodajalec najprej pričel z negativnimi spremembami. Ce bi lahko dobil karkoli bi si želel, kaj bi vzel? Davčno upravo, tam je ves moj denar! Dol z denarjem! Dajte ga še nam, ki smo spodaj! (foto: Samo Sprožilec) Zakaj vam ljudje, ki bi a) morali biti v svojih pravnih službah b) zaposleni za delavce in brezposelne, ko jim c) potožite o kršitvah delodajalcev, rečejo samo: "Bodite srečni, da imate službo!" Ker so tudi oni sami srečni, da imajo službo. Ker nimajo drugačnih navodil za delo ob delavskih krivicah. Ker niso namenjeni za tisto delo, ki jim piše na vratih pisarne. Zakaj je naša država a) Ker leva vlada ne čuti obeh rok. pravna le na pol? b) Polovica pravice je boljša kot nobena pravica, sploh, če je na strani polovičarjev. c) Povsem pravne države si nobena država ne more privoščiti. Ali se država In Gospodarska zbornica Slovenije držita sprejetih pogodb s sindikati? a) Ha! Ha! b) He! He! c) Hi! Hi! Ali bo bolje? a) Ne, ampak samo za nekatere! b) Bo, ampak ne za vse! c) Vprašanj ni več, torej je že bolje! Kviz ste pravilno rešili, če ste obkrožili vse odgovore. r^wirrrwi» "■ ■■■■ xf> SM SESTAVIL: METOD ROSC LEGENDARNI ČEŠKI ATLET (EMIL) KIP KRILATEGA DEČKA, KI PREDSTAVLJA BOGA AMORJA HLADNO STRELNO OROŽJE ORANJE PORTUGALSK POMORŠČAK (VASCO DA, 1469-1524) STARO GERMANSKO PLEME JAPONSKA SVILOPREJKA KOLIČINA HRANE, KI JO DAMO NAENKRAT V USTA NE- MORALNOST ŠKATLICA ZA HRANJENJE MAJHNIH PREDMETOV, TUL ETUI 13. ČRKA HEBREJSKE ABECEDE POLITIK JANŠA OLGA REMS SL. SLIKAR (MATIJA, 1872-1947) PRILJUBLJENA UDARNA POPEVKA PAPEŽEV ODPOSLANEC > AMERICIJ RAZLIČICA, VARIANTA SAVINJSKE NOVICE LJUDJE, KI GLEDAJO NA VSE Z DOBRE STRANI SLOVENSKA TENIŠKA IGRALKA (KATARINA) IME PREDSEDNIKA KUČANA TEKSTILNI IZDELEK IT. MEZZOSOPRANISTKA STIGNANI SRNJAK ALI JELEN, KI IMA NA VSAKEM ROGU ŠTIRI ODRASTKE IZJEMNO PAMETEN ČLOVEK ANGLOSAŠKI KRALJ PRIBEŽNIK (zastarelo) ZELENICA V PUŠČAVI KDOR JE ZAPOSLEN V JAVNI, DRŽAVNI SLUŽBI VOJAŠNICA CELOVŠKI HOKEJSKI KLUB PRENOS TEKSTOVNIH INFORMACIJ PREKO TV SIGNALA NOČNA PTICA BOMBAŽNA PREJA VRSTA VRBE, IVA (narečno) MORALA, ETIKA MANJ RODNA PŠENICA PODALJŠAN DEL GLAVE PRI PRAŠIČIH AREST ITALIJANSKO MESTO Z DIRKALIŠČEM FORMULE 1 GLAVNO MESTO VENEZUELE LITERARNA RAZPRAVA IVAN TAVČAR ŠVEDSKO SMUČARSKO SREDIŠČE TRAVNIK, TRATA KOSTUMO- GRAFKA VOGELNIK ORANŽADA VEČJI ŠOP POVEZANEGA POŽETEGA ŽITA PRIPOMOČEK JEZDECEV ZA JAHANJE KONJEV NINO ROBIČ GOJMIR LEŠNJAK SILICIJ NASELJE V ZADREČKI DOLINI GLAVNO MESTO ŠKOTSKE GROFIJE MORAY GRŠKI OTOK V JUŽNIH SPORADIH MESTO V OSREDNJI GRUZIJI IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): tMisaa EBE: Ime italijanske mezzosopranistke Stignani EKA: Ime kostumografke in ilustratorke Vogelnik JAMAMAJ: Japonska sviloprejka LEGAT: Papežev odposlanec PAVOLA: Bombažna preja Rešitev prejšnje križanke: avenija, rigolar, Ir, tank, Zola, IT, mozirski, Punat, Vuk, Amakusa, Izola, terasa, ajaj, Eti, Tkon, Meta, nuja, americij, azala, otok, MA, Ga, amatol, Rot, Olivija, erato, retuša, otonel, Amasis, papaja. OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami nagradne križanke iz 5. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike bonov v vrednosti 2.500 SIT, ki jih prispeva Turistična agencija Svit Mozirje: 1. Anja Rosenstein, Brezje 9/a, Mozirje; 2. Jožica Kramer, Loke 8, Ljubno ob Savinji; 3. Kaja Kerznar, Attemsov trg 8, Gornji Grad; 4. Ela Marovt, Bočna 60, Gornji Grad. Dobitniki prejmejo nagrade v turistični agenciji Svit v Grabnerjevi hiši v Mozirju. Čestitamo! Rešeno križanko iz 6. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do 24. marca 2000, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3332 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. PRODAJA, MONTAŽA IN SERVIS MOLZNE OPREME Kuder Primož s.p. Polzela 11/a, 3313 POLZELA Tel.:063/722-123, GSM: 041/714-120 NUDIMO VAM: - MVD DOBRODEJ, KRAVIMIN, LIZALNI KAMNI - ORIGINALNI REZERVNI DELI WESTFALIA IN ALFA LAVAL - ČISTILNA SREDSTVA CALGONIT, DIVERSEY, HENKEL ZLATOROG, SCALA MARIBOR, WESTFALIA,... - POTROŠNI MATERIAL ZA MOLŽO - MOŽNOST DOSTAVE NA DOM Zahvaljujem se za zaupanje in se priporočam! i-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 Morda ste iskali prav KMETJE, GOZDARJI ! Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s I strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. I 041/606-376. I ANTENE IN RTV SERVIS ■ Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-! erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnjateletekstov,Prašnikars.p., 845-194. I RTV SERVIS PERNAT I Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. I Purnat Zdenko, tel. 843424. j GOSTIŠČE TROBEJ FILAČ in SLOVAN FILAČ * Nudimo vam:hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, I skupinske obroke, ohcetpo domače, pizze, sladolede, sadne kupe, slad-I oledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. I Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430. j AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE ' Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. I Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863462,041/759476. j POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV i Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ 793-636. I POGREBNE STORITVE ANUBIS I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, i Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. I STARINSKO POHIŠTVO I Odkupujemo starinsko pohištvo in predmete starejše od 60 let. Tel. 06l/ I 662-103. j DIMNIKI IZ NERJAVEČE PLOČEVINE - ALBO ■ Nudimo vam SANACIJE dotrajanih dimnikov z vstavljivo tuljavo iz ner-! javeče pločevine (za olje, plin, trda goriva) iz lastne proizvodnje, POVR- • TAVANJE dimnikov; izdelavo TROSLOJN1H samostojnih fasadnih dimnik-I ov vseh dimenzij. Informacije ALBO d.0.0., Pondor, tel.: 063/725-591, j 041/611-444. j TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN ! Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor I za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 831-109. I SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A I Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 720-406, GSM 041/661-309-I______________________________________________________I Prodam GSM siemens S25 za 50.000 SIT. Star 4 mesece, tel. 041/732-911. Prodam kolo BMX in zvočnike RGF 3 way 200 W, tel. 843-579- V najem damo travnik, oddamo drva za kurjavo, tel. 841-177. Golf 1,4 CL, bele barve, letnik 1995, kupljen 96, prodam, tel. 841-379- V najem oddam enosobno stanovanje in poslovni prostor 200 m2, tel. 04l/ 944-894, 063/835-318. Prodam opel frontero, letnik 1993, registriran do septembra 2000, tel. 832- 552. Hlevski gnoj prodam, možna dostava, tel. 041/783-595.__________________ Cirkular za cepljenje in žamanje desk, pajek SIP 230 širine, tel. 063/832-370. Prodam starejši kozolec, tel. 041/282- 97T________________________________ Bikca težkega 300 kg prodam, tel. 041/ 783-569.___________________________ Prodam moško kolo scott Seattle, kot novo, tel. 041/289-547. Podarim brezhiben pralni stroj gorenje, starejšega letnika, tel. 831-658. Prodam avto lađa riva 1300, L 87, tel. 845-044. Kupim kombinirano peč za kopalnico (drva + elektrika), tel. 841-710, 041/ 208-975. Inštruiram matematiko in angleščino za osnovne in poklicne šole, tel. 831-432, 041/282-419 (Mojca). Mlada družina kupi stanovanje (cca 50m2) v Mozirju ali Nazarjah, tel. 041/ 916-677.___________________________ Prodam kravo visoko brejo, 3- tele, dobra molznica, tel. 841-891. Štedilnik 4 elektrika, elementi za dnevno sobo, prodam, tel. 841-055. Prodam poslovno stanovanjski objekt, 4-5 gradbena faza, v Gornjem Gradu -Šokat, cena 90.000 DEM, tel. 843-565. Seno in prekucno ponev 80 1, električno, ugodno prodam, inf. 843-084. Kupim vikend v Savinjski dolini, tel. 833- 827 zvečer. Prodam avtoradio pioneer KEH 2700 R RDS, 4x35 W in števec za BT 50, tel. 041/783-584. Prodam satelitsko, inf. 041/827-451. Prodam mobitel, inf. 041/850-740. Kupim kimono za judo, inf. 041/336-281. Prodam yugo koral 60,1.89, ugodno, tel. 835-033._____________________ Prodam konjahaflingerjaujahanega, vajenega otrok in 4 jagence do 25 kg, menjam tudi za 100 kg težkega bikca, tel. 846-039- Prodam brejo telico sivko 841-575. Prodam avtodvigalo, nosilnost 21, tel. 835-473.__________________________ Prodam hondo civic shuttle, 1. 86, reduktor, 4-kolesni pogon, tel. 041/ 748-631 po 19. uri. Prodam komput rostfrai, prevozni hladilni bazen 250 1 z vozičkom, z agregatom in hladilcem mleka, tel. 843-385.__________________________ Strešno opeko kikinda, malo ali veliko, rabljeno, kupim, tel. 841-291. Osebni avto renault scenic RT 1,6, star 2 leti, 18.000 km, kot nov, prodam, tel. 833-448. Prodam golf D L 90 in prikolico za prevoz goveda, tel. 041/354-504. Prodam ali zamenjam manjšo količino drv za prikolico sena, tel. 835-426. Jeep suzuki jimmy, 6OOO km, letnik 99, prodam ali zamenjam za novega clia, tel. 831-609 zvečer. V najem damo večji ali dva manjša poslovna prostora v centru Mozirja, tel. 833-205 popoldne. Najamem bivalni vikend, manjše stanovanje ali starejšo hišo po možnosti z vrtom v Zgornji Savinjski, tel. 041/521-231._________________ Prodam manjšo kmetijo 4 ha, prikolico za traktor, TV in motorno kolo java letnik 1968, tel. 832-737. Prodam vrhunsko gorsko kolo scott team racing, oprema: shimano XT, rock shox amortizerji, alu okvir, tel. 843-092, pon. - pet.: 061/557-419. Ugodno prodam yugo 45,1.90,47.000 km, meksiko moder, reg. do 3/2001, 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA RADIO ZA VSA SRCÄ RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/ 720-770 GSM: 041/724-977 041/ 630-611 e-mail: info@radiorap-polzela-sp.si 'el. 845-450. ULTRA. ly d.o.o. NAZARJE V naših trgovinah boste postreženi z naslednjimi artikli po izjemnih AKCIJSKIH cenah. Ustavite se za hip, preverite cene in kvaliteto, vse ostalo prepustite nam! PIŠČANEC ZA RAŽENJ - JATA......................................499,90 sit/kg KOTLETI IN MLETO MESO - pakirano...............................950,00 sit/kg SIR EDAMEC • Celjske mlekarne....................................999,00 sit/kg ŠUNKA DELIKATESNA - EXTRA kvaliteta........................... 599,00 sit/kg OLJE AGRAGOLD II - plastenka (rasti.)........................189,00 sit/kom OLJE BUČNO - Oljarna FLEGAR...................................499,00 sit/l Čistilo za posodo INAL FORTE 0,5 1...........................169,00 sit/kom KUHINJSKE KRPE............!..................................140,00 sit/kom ARIEL 5,4 kg...............................................1.699,00 sit/kom BIBITA POMARANČA 1,5 1........................................89,90 sit/kom NAMIZNO BELO VINO 11...........................................159,90 sit/l JERUZALEMČAN - ORMOŽ 11........................................299,90 sit/l jnmi \ i! MT A W FRUCT 1,51 """N0V0"""N0V0 L LIMONA FRUCTAL za vas le ********149,90 sit***** VABLJENI V NASE TRGOVINE v Mozirje, Nazarje in Varpolje! ČR glin RIP d.o.o. storitveno podjetje Lesarska 10, 3331 NAZARJE Tel: (063) 42 31 532 Fax: (063) 832-603, E-mail: glinrip@siol.net Delovni čas : delavniki od 7:00 Jo 15:00 mo pooblaščeni prodaja. daialci: X JVC ^ ' ■ PROFESSIONAL brother (SÖffiSBiaflSPS . Nudimo Vam: - celovite računalniške rešitve za srednja in velika proizvodna podjetja (nad 50 zaposlenik) - svetovanje pri nakupu, prodaja in servisiranje PC opreme (računalniki, tiskalniki, multimedia, internet, ...) - akcijske prodaje posameznik modelov - stalno pomoč in svetovanje uporaknikom pri uporaki opreme kupljene pri n^s Pokličite nas, radi Vam komo svetovali! ENIER LJUBLJANA dd TRGOVGSKO PODJETJE SPOMLADANSKA AKCIJA: FASADA DEMIT -15% IKO SKODLA - TEGOLA - 15% ONDULINE KRITINA -15% KANALETE MEA - 15% PARKET HRAST I. k!.. \ -15% AKCIJA VELJA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU OD 17.3. DO 29.4.2000 NOVO: STREŠNIK BRAMAC SIPOREKS........od 15.500 sit/m3 GIPS PLOŠČA.....od 407 sit/m2 NAJVEČJA IZBIRA BARV IN LAKOV V DOLINI NAZARJE pon. - pet. od 7.00 -17.00 ure, sobota od 7.00 -13.00, tel. 839-44-40 LJUBNO pon. - pet. od 7.00 - 16.00 ure, sobota od 7.00 - 12.00, tel. 841-573 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ 0£ŠG LJUBIJA 1 1 3330 MOZIRJE Tel.: 063-8390 360 Fax: 063-8390 361 TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis ■ instalacij za ogrevanje ■ vodovodne instalacije ■ plinske instalacije ■ oljne instalacije ■ sanitarne keramike ■ klimatske naprave ■ talna ogrevanja • kolektorji sončne energije ■ montaža in servisiranje instalacij in gorilnikov aklimat «l BOMBO' Buderus WJUNKERS BVaillant UGODNI KREDITNI PO ŽE OD T + 0°/o GOTOVINSKI POPUS UGODNE GENE ESBE GRUNDFOS Bontona SVETUJEMO, PRODAMO, DOSTAVIMO,ZMONTIRAMO Celje - skladišče D-Per 7/2000 no\ 5000007983,6 COBISS 9 V Banki Celje bomo spremenili delovni čas nekaterih naših enot. Od 1. aprila 2000 dalje Vam bomo na voljo: - v ekspozituri Žalec: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 17. ure ter ob sobotah od 8. do 11.30 ure; - v enoti Hmeljarska v Žalcu: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Delovni čas ostalih naših enot ostaja nespremenjen. banka celje ropHONE Na trgu 7, Mozirje Telefon: 83-90-820 DELAVNI ČAS: vsak dan od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 18.00 Faks: 83-90-82 1 sobota od 8.00 do 13.00 ure GRABNERJEVA HIŠA ISTA OSEBNA ŠTEVILKA V 031 IN 041 KLICNI SKUPINI SAMO ŠE DO KONCA MARCA! MOBITEL ŠE VEDNO NAJCENEJŠI. NA VSAKO REDNO NAROČNIŠKO RAZMERJE IMATE MOŽNOST SKLENITI TRI DRUŽINSKE BONUSE, TUDI GASILCI! GSM APARATI. DODATNA OPREMA, VRVIČNI, DALJINSKI IN ISDN TELEFONI, AVDIO IN VIDEO TEHNIKA, AVTORADIO, TV.. VSE TO IN SE VEC ZA VAS UREDI TRGOVINA El ROPI IONE MOZIRJE V GRABNERJEVI HIŠI STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO Jože Strožer s.p. - SANACIJA STREH - TESARSKA DELA - POKRIVANJE Z VSO OPEČNO KRITINO TER VSA KLEPARSKA DELA. KASEZE 69/E, 3301 PETROVČE TEL./FAKS: 063 707 402 GSM: 041 690 023 OSREDNJA KNJ. CELJE