COLOTJEVE inFO^mACiiE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA £ Q & Q R ^MEDVODE t vtt nifTnptrD iqs9 Z. U v) U tj U «5t. 10 1134) GLASILO DELOVNEGA K O L E F [TIV AnR,?LQ J MEDVODE n Leto XII. OKTOBER 1983 11 / o j j 6 u St. 10 (134) Prenovljena mešalnica v novi tovarni Poročilo o delu delovne skupnosti skupnih služb za devet mesecev letošnjega leta Delovna skupnost je v devetih mesecih letošnjega leta opravljala dela in naloge skladno s programom dela. Poročila posameznih sektorjev so naslednja: Finančno knjigovodski sektor V januarju in februarju so bila opravljena dela pri usklajevanju inventure za leto 1982 ter zaključnem računu za isto poslovno leto. Sestavljena je zbirna in konsolidirana bilanca za DO kot celoto v rokih in na način kot ga predpisuje Zakon o knjigovodstvu, za TOZD in DSSS pa zaključni račun za leto 1982 ter periodični obračun za prvo četrtletje in prvo polletje 1983 (bilanca uspeha, bilanca stanja, posebni podatki itd.). Sodelovali smo pri pripravi gospodarskega načrta za leto 1983, in sicer pri naslednjih planih: plan amortizacije, plan sredstev sklada skupne porabe, plan virov in porabe sredstev za reševanje stano- vanjskih vprašanj, plan splošnih stroškov, plan obratnih sredstev ter plan ugotavljanja celotnega prihodka in dohodka ter njegove razdelitve. Na temelju rezultatov izkazanih v poročilu o poslovanju za leto 1982, prvo četrtletje in prvo polletje 1983 ter o predlogu gospodarskega načrta za leto 1983 je stekla razprava na samoupravnih organih konec februarja oziroma aprila za prvo četrtletje leta 1983 in julija za prvo polletje 1983. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) V marcu in septembru je bila izdelana primerjalna analiza uspešnosti poslovanja glede na sorodne tovarne v SFRJ, in sicer: Chromos Zagreb, Duga Beograd, Helios Domžale, Color Medvode, ki je bila predložena vodilnim in vodstvenim delavcem DO Color. Nenehne likvidnostne težave smo premoščali z zagotavljanjem sredstev v navedenem obdobju tako, da smo najemali kratkoročne kredite pri Ljubljanski banki, Gospodarski banki Ljubljana (selektivni krediti za pripravo blaga za izvoz in kreditiranje izvoza blaga), pri Interni banki Kemija z najemanjem kratkoročnih sredstev, pri Narodni banki Jugoslavije Beograd ter pri naših poslovnih partnerjih. V navedenem obdobju smo to problematiko reševali z eskonitom menic pri že omenjenih bankah. V sodelovanju s komercialnim sektorjem, skladno z zakonodajo na področju deviznega poslovanja smo reševali problem zagotavljanja deviznih sredstev z združevanjem deviz po samoupravnih sporazumih, sklenjenih znotraj reproverige kot tudi s turističnimi in drugimi organizacijami. Z obračunom osebnih dohodkov za januar smo uvedli obdelavo kreditov na željo naših delavcev ob sodelovanju s SIS Sava Kranj. Sodelovali smo kot člani poslovnega in kreditnega odbora na sestankih o kreiranju poslovne in kreditne politike pri IB Kemija. V tem obdobju so stekle priprave za zbor Interne banke, na katerem smo tvorno sodelovali kot delegati TOZD Smole in TOZD Premazi, članice IB Kemija. Stalna dela in naloge so bila opravljena v predpisanem obsegu in danih rokih. Analitsko-plansko organizacijski sektor Delo je potekalo na podlagi sprejetega plana dela in drugih potreb znotraj DO in zunanjih institucij. Pomembnejša dela in naloge, ki so bile opravljene v sektorju, so naslednje: Oddelek za plan in analizo: — priprava potrebnega materiala in izdelava plana za leto 1983; — obravnava in sprejem plana na samoupravnih organih; — izdelava zadolžitev po sektorjih glede na plan; — izdelava letnih poročil za leto 1982 za zunanje institucije; — izdelava mesečnih in kvartal-riih poročil (analiz) za potrebe delavcev, ki odločajo in za potrebe delavcev in samoupravnih organov, ki analizirajo rezultate poslovnih odločitev; — priprava raznih podatkov za zunanje potrebe; — izdelava mesečnih in kvartal- COLOR 2 nih poročil za zunanje institucije; — priprava pregleda vseh poročil, evidence, itd. za notranje in zunanje potrebe v poslovnem procesu in priprava predloga za obravnavo; — izdelan je bil predlog organizacijskega predpisa o naročanju, prevzemu in aktiviranju osnovnih sredstev in investicij sike opreme; — izdelan je bil postopek za formiranje in sprejemanje organizacijskih predpisov; — izdelan je bil čistopis predpisa o naročanju, planiranju in izvedbi vzdrževalnih del; — začetna dela za pripravo plana za leto 1984; — izdelan je bil predlog delovnega koledarja za leto 1984. Oddelek za AOP Osebni dohodki in kadrovska evidenca: — ažuriranje kadrovske evidence; — priprava podatkov za redni mesečni obračun OD; — izdelava programa za izpis članov ZK iz matične datoteke in obračun članarine ZK; — prenos programov za OD; — program za statistično obravnavanje delovne dobe delavcev. Datoteka predmetov dela: a) v matično datoteko so bili naloženi gotovi izdelki in polizdelki; b) za izvedbo prejšnje točke so bila izdelana navodila, instrukcije za izpolnjevanje, izpolnjevanje obrazcev, zajemanje in nalaganje v datoteko; c) izdelani so bili programi za naslednje izpise: — šifrant gotovih izdelkov po klasifikaciji (osnovna Skupina, skupina, niansa in izgled); — šifrant polizdelkov po klasifikacijski šifri (osnovna skupina in skupina); — šifrant surovin po klasifikacijski šifri (po osnovni skupini, skupini in podskupini); — tekoče ažuriranje datoteke surovin; — kontrola vnosa podatkov o predmetih dela; — predstavitev šifrantov predmetov dela uporabnikom in dogovor o spremembah oziroma potrebah po dodatnih šifrantih; — izdelava novih navodil za izpolnjevanje podatkov o surovinah in embalaži (popravki klasifikacijske šifre, poenotenje obrazca, ažuriranje datoteke surovin); — izdelana so navodila za naslednje obrazce: Spremembe matičnih podatkov predmetov dela, Brisanje matičnih podatkov predmetov dela, Predlog za podelitev šifre; — tekoče ažuriranje datoteke polizdelkov. Datoteka sestavnic: — izdelano je bilo navodilo za izpolnjevanje obrazca za sestavnice; — kreiran je bil obrazec za matične podatke sestavnic; — izpolnjevanje obrazcev je v pripravi. Kalkulacije po dejanskih cenah za TOZD Premazi (VŠOD Kranj): —• izdelan je bil predpis za tekoče delo pri pripravi podatkov z odgovornimi osebami; — mesečna izdelava kalkulacij po tekočih cenah. Izobraževanj e: — udeležba dveh delavcev na enotedenskem tečaju DOS/VSE, SIPO/E, DB/DC design aplikacije v Radovljici; tečaj je obsegal organizacijske metode koncipiranja izdelave baze podatkov ter vezave na terminalske dialoge; — udeležba treh delavcev na enotedenskem tečaju CA 15/1 — DL/I WORKSHOP ZA APLIKACIJSKO PROGRAMIRANJE v Radovljici. Ostalo: — delo v zvezi z nabavo terminalske opreme v DO Color (zbiranje informacij, ponudb, kontaktira-nje z dobavitelji in PTT — telekomunikacije ter posameznimi organizacijskimi enotami v DO Color); — delo v zvezi s projektno nalogo Oskrbovanje z materialom (zbiranje potrebnih informacij za računalniški del in za splošni del — posnetek Obstoječega stanja poslovanja na podsistemih: skladiščenje materiala, izračun potreb materialov, določanje dobavnih rokov, obnavljanje zalog, planiranje nabave, kontrola dobav materialov. Aktivnost se vrši s pomočjo ankete analitične metode). Služba za organizacijo poslovanja — izdelan je bil čistopis Pravilnika o popisu (inventuri); — izdelan je bil organizacijski predpis o dokumentaciji vzdrževanja in energetike (poskusno v uporabi od 1. 9. do 31. 12. 1983); —• izdelanih je bilo nekaj obrazcev, ki služijo za poslovanje v DO; — Izdelanih je bilo nekaj navodil o evidenci prisotnosti in odsotnosti delavcev; — izdelan je bil čistopis Pravilnika o spremenljivem delovnem času; — izdelan je bil organizacijski predpis o reševanju reklamacij (poskusno urejanje); — priprava metodologije za sprejemanje organizacijskih predpisov; — osnutek predpisa o vodenju evidence dela v DO; — predlog uvedbe novih evidenčnih kartončkov; — snemanje obstoječega stanja: —■ planiranje prodaje; — določanje dobavnih rokov za izdelke; — izdelave receptur izdelkov. Razvojno investicijski sektor Rekonstrukcija mešalnice Tehnični pregled je bil opravljen v finalizaciji. Odpravljajo se pri pregledu ugotovljene napake in pomanjkljivosti. Dovoljenje za poskusno obratovanje, na osnovi katerega bomo opravili še preostale zahteve inšpekcijskih služb, je bilo izdano. Pričeli smo s poskusno proizvodnjo. Za spremljanje poskusnega obratovanja je bila tudi od strani tozda Premazi imenovana komisija, ki sproti rešuje nastale težave in predhodno obravnava vse nameravane posege v tehnološkem, strojnem in elektro-elektronskem področju. 1. faza rekonstrukcije šaržirnice: oprema je v izdelavi; 2. faza — pneumatski transport. Nosilec inovacijske naloge še ni uspel dobiti kredita pri LB za financiranje razvojne naloge, kljub ponovni Vlogi. Od rezultatov te naloge je odvisna celotna realizacija te faze. Za pridobitev kredita smo angažirali tudi SOZD — RPI sektor. Obrat razredčil Takoj, ko bo znan položaj pri rekonstrukciji in razširitvi cistem-skega prostora tekočih surovin, bomo pristopili k realizaciji tega projekta. Rekonstrukcija in modernizacija v TOZD Smole Gradbena dela so v glavnem zaključena. Dobavljeno je že nekaj opreme za energetski objekt. Dobavitelj opreme za kotlovnico je sporočil, da ima težave pri nabavi nekaterih ključnih delov, zato se bo rekonstrukcija kotlovnice pričela s štirimesečno zamudo. Ureditev starega dela mešalnice Ureditev ventilacije v ribalnici in odsesovanje prašnih delcev v šar-žimici je končano. Izgradnja in rekonstrukcija skladišča topil Iščejo se nove variante cestne povezave. Lokacijska dokumentacija je že izdelana, pridobivamo soglasja za izdajo lokacijskega dovoljenja. Investicijski program je v izdelavi. Naročeni so projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nismo se še dogovorili z izvajalci za projekte reciklaže hladilne vode, komprimiranega zraka in električnih povezav z diselskim agregatom. Sanacija podzemnega cisternskega prostora je v fazi. pred pričetkom montaže kazalcev nivoja. Dela so se zavlekla, ker izvajalec montaže električnih vodov nima ustreznih kablov. Rekonstrukcija oddelka za kite Projekt je bil že izdelan za odsesovanje prašnih delcev. Zaradi dodatnih tehnološko tehničnih zahtev je projekt spremenjen. Delo inovacijske komisije Komisija je obravnavala tri inovacijske predloge na petih sejah ter na izredni seji obravnavala problematiko, kako pospešiti in spodbuditi inventivnost v DO Color. Sodelovanje s SOZD Kemija Sektor sodeluje z RPI sektorjem, in sicer kot član odbora za razvoj, na sestankih, odgovornih za razvoj v DO ter v komisijah za usklajevanje programov v TOZD Smole in Premazi. Sodelovanje z drugimi organizacijami Sodelujemo v poslovnem odboru in strokovni komisiji konzorcija za odpadke ljubljanske regije. Kadrovsko splošni sektor V sektorju so bila opravljena vsa dela stalnega — tekočega pomena. Poleg tekočih del so bila opravljena tudi dela občasnega, odnosno začasnega pomena, in sicer: — V marcu smo v obeh TOZD in DSSS volili delegate v samoupravne organe, sindikatu in volilnim komisijam smo nudili strokovno pomoč. — V obeh TOZD in DSSS so bile po sindikalnih skupinah prve dni v aprilu organizirane javne razprave o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Na javnih razpravah je bilo Oblikovanih večje število umestnih pripomb, zato jih lahko ocenimo kot uspešne. — V pripravi je analiza o socialni problematiki (alkoholizem, bolezni, stanovanjske razmere). — Za obe TOZD in DSSS so se pripravljali osnutki sprememb in dopolnil pravilnikov o delovnih razmerjih in nov osnutek pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti za DO Color. Vsi ti akti so na matricah v tem času že napisani, izvršujejo pa se še manjše korekcije. Po opravljeni korekciji bodo razmnoženi v takem številu, da jih bodo delavski sveti TOZD in DSSS lahko posredovali v javno razpravo. — V delu so osnutki poslovnikov samoupravnih organov TOZD in DSSS ter DO. — Izdelano in objavljeno je bilo poročilo o delu skupne disciplinske komisije za pretekli dve leti. — Pripravljen je bil posnetek stanja obrata družbene prehrane z analizo in predlogi ukrepov za izboljšanje. To gradivo je bilo posredovano v obravnavo koordinatorju DO, odboru za družbeni standard DO in IO osnovnih organizacij sindikata. — Opravljen je bil preizkus znanja iz varstva pri delu za delavce, ki delajo z nevarnimi snovmi. — V delu je gasilsko obrambno napadalni načrt. — Pripravljen je bil načrt aktivnosti v primeru potresa v L j ubij a-nii in organizaciji »Oolor« Medvode »NNNP — Golovec 83«. Sama vaja na osnovi tega načrta je bila dne 24. 9. 1983 in po oceni uspešno izvedena. — Za svetovanje pri pripravi pravilnikov o razvidu del in nalog TOZD in DSSS so bili z zato usposobljenimi organizacijami razgovori in z eno od njih (ZOP Ljubljana) podpisana pogodba, tako, da se aktivnosti za izdelavo tega projekta odvijajo po sprejetem terminskem planu. Od ZOP Ljubljana smo že prejeli določeno gradivo o skupnih ugotovitvah urejenosti tega področja s predlogi sprememb. To gradivo je bilo že obravnavano na kolegiju DSSS, v obravnavo pa je bilo poslano tudi TOZD in kolegiju DO. S tem v zvezi so bili obravnavani osnutki samoupravnih aktov o delitvi čistega dohodka, sredstev za OD in skupno porabo in ob tem oblikovane nekatere nove oziroma spremenjene določbe. — Po objavljenem razpisu posojil iz združenih sredstev vzajemnosti iz čistega dohodka TOZD in DSSS, ki so ga objavile samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin, je bila delavcem, ki so kandidirali za to posojilo, nudena strokovna pomoč. — Izdelana in objavljena je bila anketa z naslovom: »Kje želim letovati«. Na osnovi izpolnjenih in posredovanih anketnih vprašalnikov je bila izdelana in objavljena analiza. — Izvedene so bile vse potrebne strokovne aktivnosti po objavljenem razpisu za dodelitev kreditov za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev ob pomladanskem razpisu, v tem času pa se izvajajo za jesenski razpis za dodelitev posojil delavcem. Po razpisu je bilo dodeljeno izpraznjeno najemno stanovanje na Gorenjski cesti 22, poleg tega pa se po izpraznitvi samskega doma izvajajo aktivnosti za rekonstrukcijo teh prostorov v najemna družinska stanovanja. V tem času zbiramo ponudbe za realizacijo rekonstrukcije. — Zaradi izvajanja investicij (izgradnja visokega aneksa v TOZD Smole) je bila ves časa potrebna po-jačana gasilska straža in izvajali so se posebni varstveni Ukrepa. Komercialni sektor Poleg stalnih aktivnosti, ki so opisane v nadaljevanju tega poročila, smo v komercialnem sektorju opravili naslednje naloge v skladu s programom dela DSSS za leto 1983: 1. V sodelovanju z RTK sektorjem tekoče prilagajamo proizvodno prodajni program, založenost s surovinami, razpoložljivim deviznim sredstvom in potrebam trga. 2. V skladu s trenutno zakonodajo na področju deviznega poslovanja smo pripravili program zagotavljanja deviznih sredstev, ki vključuje združevanje deviz po 67. in 68. členu ZDP v okviru repro-verige, kot tudi združevanje s turističnimi in drugimi organizacijami. 3. V sodelovanju s finančno računovodskim sektorjem tekoče iz- (Nadaljevanje na 4. strani) COLOR3 (Nadaljevanje s 3. strani) vajamo aktivnosti zagotavljanja dinarskih sredstev. 4. V okviru nabavnega oddelka smo pripravili in tekoče izvajamo program oskrbovanja z osnovnimi surovinami, ki predvideva tako potrebno združevanje deviznih sredstev, kot tudi investicijsko sovlaganje z našimi dobavitelji (Cinkarna, Saturnus, INA). TOZD SMOLE Količinski plan nabave 10.027 ton ni bil realiziran v celoti, pri čemer je bila domača nabava presežena za 24 odstotkov, oziroma za 1138 ton, uvoz pa je bil 23 odstotkov, oziroma 1120 ton nižji. Kljub temu je bila domača nabava težavna in večkrat zelo kritična. Velike težave so bile pri nabavi AFK, ki ni bila zadostna, ker dobave kljub devizni soudeležbi niso bile v skladu z dinamiko, niti količinami. Največje težave so bile vsekakor z nabavo embalaže (sodov). Kljub široki akciji za rešitev tega problema so bile vse rešitve le začasne, kajti pločevina za sode je odvisna od uvoženega vložka. Čeprav imamo z »Merimo« tesnejše povezave, smo se stalno srečevali s problemom sojinih mastnih kislin. Oskrba s toluenom je bila v prvih devetih mesecih zadovoljiva, saj smo naše potrebe v precejšnji meri pokrili z uvozom prek energetske bilance. Iz tega vira računamo tudi z uvozom stirena v zadnjem kvartalu, medtem ko smo sti-ren v prvem polletju pretežno zagotovili s klirinškega tržišča. Z nabavo stirena, oziroma toluena na domačem tržišču še naprej ne moremo računati. V primerjavi z letom 1982 je bilo zadovoljivo stanje predvsem pri nabavi sojinega olja in anhidrid maileinske kisline, saj smo lahko nabavljali potrebne količine. Ker je perspektiva nakupa AMK dokaj nejasna, smo ga v večji količini kupili na zalogo, kar močno dviguje indeks realizacije domače nabave. Nejasen pa je tudi položaj s sojinim oljem in naslednji nakupi se bodo zagotovo vezali na združevanje deviznih sredstev. Uvoz surovin je bil količinsko za 23 odstotkov nižji, vrednostno pa za 22 odstotkov nižji od planiranega. Količinska prodaja smol je bila v 9 mesecih leta 1983 za 5 odstotkov višja kot v enakem obdobju leta 1982. Plan je bil realiziran 99 odstotno. Prodaja na domačem trgu je bila 36 odstotkov nižja od planirane, plan izvoza na konvertibilno tržišče je bil dosežen 210 odstotno ali za 812 ton več kot je bilo predvideno. Interna prodaja je bila za 1164 ton oziroma 40 odstotkov višja od planirane. Povpraševanju po alkidnih in poliestrskih smolah na jugoslovan- COLOR 4 skem tržišču nismo mogli zadovoljiti in bi bila prodaja lahko znatno večja. Osnovni vzroki za tako stanje so bili v pomanjkanju uvoznih, domačih surovin in embalaže, kot tudi zaradi pomanjkanja ljudi v sintezi. Količinski plan izvoza je bil presežen za 210 odstotkov, vrednostni pa za 452. Pomembno pa je tudi dejstvo, da smo odprli nekatera nova tržišča, kjer bi omenili predvsem Italijo, Iran, Poljsko in Saudovo Arabijo. TOZD PREMAZI Količinsko je bilo nabavljenih za 6 odstotkov ali 1070 ton manj surovin, kot je bilo planirano. Od tega je bila domača nabava manjša za 24 odstotkov ali 2676 ton, uvoz pa je bil realiziran 126 odstotno, interna nabava je bila realizirana v višini 140 odstotkov oziroma 1161 ton več kot je bilo planirano. Vzroki za tako stanje so bili: — pomanjkanje domačih naftnih derivatov in aromatov; — pomanjkanje ostalih surovin za izdelavo proizvodov za naše potrebe; — zahteve dobaviteljev za devizno participacijo in — pomanjkanje embalaže. V primerjavi s planiranimi količinami je bila realizacija pri nekaterih skupinah naslednja: — topila: 55 % — razlika je bila realizirana s topili iz energetske bilance; —■ mehčala: 72% — pomanjkanje deviz za participacijo; — NC: 65 % — pomanjkanje deviz za participacijo in omejene zmogljivosti edinega dobavitelja; — smole: 192 % — povečana poraba alkidnih smol; — pigmenti: 91 % — izpad pigmentov iz Chromosa; — polnila: 103 % — ni bilo večjih potreb; — kemikalije: 44 % — manjše potrebe, ker so bile kemikalije delno na zalogi; — embalaža: 56 % — zelo kritična nabava vseh vrst embalaže za- radi pomanjkanja vseh vrst pločevine. V prvih devetih mesecih leta 1983 bi ocenili stanje nabave za kritično. Primanjkovale so vse surovine, kjer je potrebno pokrivati del vrednosti z devizno participacijo. Večja težava nastopi pri nakupu NC, kjer je letna količina zagotovljena le 65 %, ostalo količino bomo morali zagotoviti z uvozom. Posebno poglavje kritičnosti predstavlja pločevinasta embalaža, vključno sodi. Prizadevanja, da bi zagotovili čim več embalaže in sodov, so usmerjena na vse proizvajalce in ne kaže na bistveno izboljšanje. Uvoz je bil količinsko za 26 % višji od planiranega, vrednostno pa je bil višji za 30 %. Količinska prodaja premazov je bila v prvih devetih mesecih leta 1983 za 8 % ali 1377 ton višja kot v letu 1982. Plan je bil realiziran 97 % t. j. prodanih je bilo 503 tone izdelkov manj kot smo planirali. Prodaja na domačem trgu je bila za 2 % ali 257 ton nižja od planirane in za 7 % višja kot v letu 1982. Plan izvoza na konvertibilno tržišče smo dosegli le 79 %, medtem, ko je bil izvoz na klirinško tržišče za 1 % ali 41 ton višji od planiranega. Povpraševanje po izdelkih TOZD Premazi je bilo na jugoslovanskem tržišču bistveno večje od naše realizacije. Osnovni vzrok za tako stanje je bil v pomanjkanju uvoznih in domačih surovin. Tak položaj smo pričakovali, zato smo se s poslovnimi partnerji že ob sklepanju pogodb dogovorili za devizno udeležbo. V letu 1982 smo pričeli z realizacijo kompenzacijskih poslov z Bolgarijo dn Poljsko, s čimer se odpira novo področje sodelovanja z državami, s katerimi ima Jugoslavija konvertibilni način plačevanja. S temi posli nadaljujemo tudi v letošnjem letu in pričakujemo povečanje obsega tega sodelovanja. UPOKOJILI SO SE Na seji delavskega sveta smo se poslovili od sodelavcev, ki so odšli v zasluženi pokoj. Od leve proti desni so Ivanka Kozjek, Ana Gaber, Filip Zupan in Franc Bizant. Vsem skupaj želimo predvsem zdravja in dobrega počutja! Pravnomočni sklepi 2, javne obravnave skupne disciplinske komisije Šest kršiteljev PETAR ZAJOVIC, na delih in nalogah — opravljanje težjih skladiščnih del v TOZD Premazi, je odgovoren, da je dne 8. 4. 1983 užival alkohol med delovnim časom, kadil v Skladišču vnetljivih materialov, odklanjal delo in žalil sodelavce. S temi dejanji je storil več hujših kršitev delovne obveznosti, ki so navedene v 133. članu 2., 11. in 13. točke pravilnika o delovnih razmerjih in mu je bi izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA pogojno za dobo štirih mesecev. FRANC STRITAR, na delih in nalogah — enostavna opravila v obratu II TOZD Premazi in že večkrat v postopku je odgovoren, da je dne 7. 5. 1983 neopravičeno izostal z dela in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 15. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih. Izrečen mu je bil ukrep JAVNI OPOMIN. FRANC JAMNIK, na delih in nalogah šaržiranje proizvodov v TOZD Premazi, je odgovoren, da je dne 14. 4. 1983 tako malomarno opravljal svoje delovne dolžnosti, da je povzročil štiriumi zastoj na tro-valjčniku 6, ker ni pravočasno na-mešal partije minija. Ravno tako ni opravil dela na peščenem mlinu 9, kar je povzročilo naslednji dan (15. 4.) dveumi zastoj proizvodnje na tem stroju in da je bil na dan kršitve pod vplivom alkohola. Z navedenimi dejanji je storil hujše kršitve po 1. in 13. točki 133 čl. pravilnika o delovnih razmerjih in mu je bil izrečen ukrep DENARNA KAZEN v višini 5 % akontacije OD za april 1983. MILE MILAŠINOVIC, na delih in nalogah šaržiranje proizvodov v TOZD Premazi, je odgovoren: 1. da je v času nočne izmene s 1. na 2. april 1983 fizično napadel in poškodoval sodelavca; 2. da je dne 14. 4. 1983 med delovnim časom užival alkohol in odklonil izvršitev delovne naloge. Z dejanji pod 1. in 2. točko je storil hujše kršitve delovne obveznosti po 11., 13. in 14. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih in mu je bil izrečen ukrep DENARNA KAZEN v višini 10 % akontacije OD za april 1983. ANTON MIHOVEC, na delih in nalogah — vodenje izmenskega dela v TOZD Premazi, je odgovoren, da je v času nočne izmene s 1. na 2. april 1983 sodeloval v ustmenem in fizičnem obračunu in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti, ki je navedena v 14. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih. Izrečen mu je bil ukrep JAVNI OPOMIN. FELIKS ŽAVBI, na delih in nalogah — preventivna in operativna gasilska dela v DSSS, je odgovoren, da si je dne 23. 3. 1983 protipravno prilastil tri koleščke s stabilizacijskimi vilicami (eno celo in dvoje neuporabnih). S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 3. točki 97. člena pravilnika o delovnih razmerjih in mu je bil izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. Poleg že navedenih sklepov, sta bila na tej obravnavi sprejeta še dva in to: — da delavec iz TOZD Premazi ni odgovoren za očitano kršitev, ker mu vinjenosti na delovnem mestu ni bilo možno dokazati; — da se delavcu iz TOZD Smole ne izreče ukrep kljub ugotovljeni odgovornosti za kršitev. Po mnenju članov komisije je bil že sam postopek zadostna moralna sankcija, ki bo zagotavljala, da takih ali podobnih kršitev ne bo ponavljal. Golovec ’83 Ranjencu, ki pride v roke teh brhkih deklet, se ni treba bati bolečine — nežne in izurjene so! Več vaj, boljša izurjenost. Vaje v obratu Medvode se gasilci niso nadejali. Morda je prav zato bila najkvalitetnejša ZAHVALA Ob tragični smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izraženo sožalje, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Alojzija Lakič Vaja koristi tako gledalcem kot izvajalcem. Kje je večina, ni težko ugotoviti COLOR 5 Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša Zadovoljni z dopustovanjem! Tako kot smo pred pričetkom dopustov povprašali člane našega kolektiva o načrtih za oddih, tako smo skušali izvedeti kar največ, kako so ga preživeli. Na voljo smo imeli dom v Crikvenici, hišice v Pelegrinu in prikolice v Novigradu, Novalji in Čatežu. Kako so preživeli dopust, pa so nam takole povedali: Žita Sedenja: »Bila sem v Čateš-kiih toplicah in je bilo enkratno. Če si bolan, je 11 dni kar premalo. Pri razporejanju bi morali gledati na to. koga pošljemo dol, saj je to predvsem za revmatike. Bila sem kar po 9 ur na dan v vodi in kot prerojena sem se vrnila domov. Mislim, da bi lahko v Čateških toplicah imeli še več prikolic.« Ludvik Kalan: »V kampu Straško v Novalji sem se zelo dobro počutil, prikolice so v lepem gozdičku, blizu je lepa plaža, pa tudi bližnja trgovina je bila letos dobro založena. Malo me je motila oprema, saj so bili posteljni vložki plesnivi, tja in nazaj pa sem se peljal z avtobusom, kar je ob tej bencinski krizi zelo v redu, zato naj prikolice v kampu Straško le o-stanejo.« COLOR 6 Jože Košir: »Bil sem v Novigradu in zelo lepo sem se imel. Zelo lepo urejen prostor je tam in lahko kar vse štiri prikolice ostanejo tam. 10 dni bivanja je kar dovolj, čeprav plaža ni najboljše urejena in tudi veliko ježev je bilo v morju.« Anica Bukovec: »Bila sem v Crikvenici in sem bila z bivanjem v domu zelo zadovoljna. Plaža je bila zelo v redu, živiš pa skorajda v mestu, kjer je bilo zelo zanimivo. Le sedem dni je kar premalo, boljše bi bilo 10 dni. Lipam, da doma ne bomo prodali, kot je bilo slišati!« Marjan Krmelj: »Bil sem v Pelegrinu in je bilo v redu. Malo manj sem bil zadovoljen z opremo, saj se mi zdi, da bi jo bilo treba zamenjati. Tudi plaža ni v redu, že tretjič sem letoval tam, pa se nihče ne pobriga zanjo. Predlagam pa 10-dnevne turnuse, posebej še sedaj, ko je drag bencin.« Tudi takšni smo! Kot nam je povedal Vinko Te-hovnik, ki redno skrbi za opremljenost domov in postavitev počitniških prikolic, se člani našega kolektiva zelo neodgovorno obnašajo do naše skupne imovine. Za prve dopustnike je vse lepo pripravljeno, potem pa se začne... Pravi, da ne bi bilo treba zaradi cenenega letovanja delati škode, saj bi se vsak moral zavedati, da za njim pridejo novi dopustniki, ki si prav gotovo želijo, da je inventar popoln in tudi primerno ohranjen. ZAHVALA 10. septembra letos smo se upokojenci DO »Color« z mi-nibusom odpeljali proti slovenski obali našega Jadrana. Ob lepem sončnem vremenu je bila vožnja prijetna in dobro razpoloženi smo dospeli v Umag in že smo bili na cilju — v počitniških hišicah Colorja. Prispelo nas je petnajst nekdanjih delavcev in delavk — ena tovarišica je prišla kasneje — tako, da so bile kapacitete zasedene. Vreme nam je bilo naklonjeno. Ob sicer sončnih in prijetno toplih dnevih z rahlim vetrom so bile noči hladne in spanje je bilo prijetno, v kolikor nam ga niso kvarili komarji. No, o tem mrčesu je tekel vsak dan pri zajtrku živahen pogovor. Eni prizadeti bolj, drugi manj, smo se na koncu zedinili za skupen predlog. Osnovni organizaciji sindikata predlagamo naj na okna spalnic namestijo okvirje s primerno žično tkanino. Tako smo zadovoljni in dobro razpoloženi pričakali dan slovesa in se z minibusom odpeljali proti Ljubljani, na končni cilj v Color in od tu z lepimi vtisi vsak na svoj dom. Nas vseh šestnajst, ki smo preživeli ta lepi oddih v Umagu, se delovnemu kolektivu tovarne »Color« iskreno zahvaljujemo. Tudi naši kuharici Fani lepa hvala za trud in prizadevnost, s čimer je naše bivanje v Umagu še obogatila. V imenu vseh še enkrat lepa hvala! Ivan Kušar POROČILO O POTEKU INVESTICIJE: RAZŠIRITEV PROIZVODNJE POLIESTRSKIH SMOL V OBDOBJU DRUGEGA ČETRTLETJA 1983 Gradbena dela Enomesečne zamude pri gradbenih delih ne vplivajo bistveno na dokončanje investicije. Izvajalec gradbenih del »Gradbinec« je na našo zahtevo obrazložil zamudo in navedel naslednje: — gradbeni projekti so bili. pomanjkljivi, kar je zahtevalo spremembe med gradnjo. Vzrok, da gradbeni projekti niso bili brezhibni, je v dokumentaciji obstoječih objektov, ki nimajo izdelanih projektov izvedenih del; — pomanjkanje gradbenega materiala; — slabo vreme in pomanjkanje delovne sile. Tehnološka oprema »Prva Iskra« Barič je s pogodbo vezana, da najkasneje do 15. 4. 1983 sporoči začetek montaže kotlovnice, vendar tega ni sporočila. Ob našem obisku maja v Prvi Iskri Barič in njihovem obisku v začetku junija, začetek rekonstrukcije kotlovnice ni bil vprašljiv. Šele pri kontrolnem pregledu pri Prvi Iskri, dne 16. 6. 1983 se je ugotovilo, da glede na stopnjo izdelanosti opreme rok 1. 7. 1983 ne pride v poštev. PIB je navedla naslednje vzroke za zamudo rekonstrukcije kotlovnice: — spremenjen način izvajanja rekonstrukcije kotlovnice — posledica je bila zaradi podaljšanja izdelave montažnega načrta; — preklic dobave dvo- in tro-potnih regulacijskih ventilov; — težave pri dobavi materialov (predvsem brezšivnih cevi). Izdelava reaktorske linije pa poteka po terminskem planu. Vodja razvojno investic. sektorja Koželj Vid, dipl. ing. Colorjev sindikalni izlet Predjamski grad nas je pričakal z nevihto... O našem sindikalnem izletu smo pisali v prejšnji številki glasila, tokrat pa vam ga Marko predstavlja s fotografijami: Nastop lipicanca je bil zanimiv... Tek naš vsakdanji Občinsko prvenstvo v krosu: 4. septembra, Šiška, stadion ŽŠD Tekmovali smo v dveh ženskih in treh moških starostnih skupinah na progah dolgih od 1500 do 4000 metrov. Tekmovanje je zamišljeno kot izbirna tekma za sestavo občinske reprezentance za slovensko prvenstvo. Proge so bile speljane v krogih, kar je organizatorjem bistveno olajšalo delo, tekmujočim, razen redkih izjem, pa tak »ringelšpil« ni prav nič prijeten. Kakorkoli že, vzdržali smo do konca in pobrali tudi par medalj. Pavle je v konkurenci starejših veteranov osvojil srebro, Dragi med mlajšimi članicami bron, Jelka pa je bila četrta. Tekla sta še dva Fran-celjna, ki med treniranimi atleti nista mogla doseči vidnejših uvrstitev. Prvi tek po krajevnih skupnostih Medvod: 15. september, Medvode V počastitev krajevnega praznika so Partizanovci organizirali prvi večerna tek po krajevnih skupnostih Medvod. Start je bil na stadionu, nato nas je proga vodila mimo Donita v vzponu za bloki na Svetje in po spustu in ponovnem vzponu mimo o-snovne šole čez polje proti Ladji, čez most mimo Celuloze in na gori-čanski grad. Nato po regionalni cesti mimo Colorja v Presko in za osnovno šolo mimo blokov in skozi podhod do cilja na Partizanu. Skupno je bilo proge za 10 kilometrov. Colorjevo moštvo je spet doseglo lep uspeh, saj smo imeli pri dekletih v dveh skupinah prvo mesto (Knifi-čeva), četrto (Koščeva) peto (Petaci-jeva in Koširjeva), med fanti pa pri starejših četrto (Jerina), pri malo mlajših četrto (Burja) in peto (Erman). Gozdni tek po Dolomitih: 9. oktober, Topol — Katarina, v organizaciji ŠD Dolomiti 80 Nedeljsko jutro ni obetalo nič dobrega. Sivina oblakov in vlažen veter nista spodbudno vplivala na prebujajoče se delovno ljudstvo. Pred_ osnovno šolo na Katarini med množico nasmejanih obrazov ni bilo čutiti vpliva vremena. Tekalo in ogrevalo se je staro in mlado. Nežni spol in mladino je čakalo 7 kilometrov spustov in vzponov, makadama, gozdnih steza in poti, močnejše fante pa dobrih 12 kilometrov podobnih težav. Proga je bila resnično zelo težka, zato je bilo zadovoljstvo na cilju toliko večje. Od naših je Ana premočno zmagala v svoji skupini, Jelka je bila četrta, Frane peti, Pavle šesti, Mirko, ki je tu doživel svoj tekaški krst, pa je vseeno pustil za seboj nekaj tekmovalcev. ef Ogled programa v kolibami Lipica ... COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA Žreb je odločil COLORJEVE INFORMACIJE številka 10 (134), leto 12. oktober 1983. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kern, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. nov. 1983. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! NAGRADNA KRIŽANKA atsštu "T"* zz K Šli- '■R o 1/ / A/ J sr Al / z J R V / z r Z" R K R ssr 6- ŠS£ rnMnif * SlSM a##« R Z £ o z u š /? j E? 3 O s £ /? j™ n R ssr o F Esr N / L 9 si" R F £ •v E Siu 3 Z R te Sr L / R C K £ A1 / c P o ,.z„ -C R 7r O ! h o j £ 'cx*° IZ o Z Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 45 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih razvojnega oddelka. Komisija v sestavi Franci Kastelic, Andrej Golubovič in Dušan Čarman je za dobitnika prve nagrade 200 din izžrebala Ivana Goričanca, drugo nagrado 150 din prejme Anica Pevec, tretjo nagrado 100 din pa Rudi Ažbe. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila. Čestitamo I Visoki in nizki aneks pripravljena za montažo ...