Politični ogled. Avstrijske dežele. Miuister Andras8yje prisel k Berolina v Budapešt in je pred delegacijami zastran pogovorov z Biamarkom in Gorčakovom, potem z ruakim in pruakim cesarjem nekoliko besedi spregovoril. Iz njib je le slede5e jaano: prvi5, da imamo letos zopet ruskemu caiu zahvaliti obranjenje miru. Prajzem se tedaj ni poare6ilor AvBtrijo in Rusijo zavolj Turkov v krvavo vojsko naaSuvati. To je res za naa velika sreča! Drugič, da avstrijauska vojska ne bode sla niti Turkom niti Kristijanom na pomoč, drugaSe kakor če bi utegnili Turki v Caiigradu zoper voljo sultanovo Kristijane klati, kakor 80 to storili r Solunu. — Delegacije so zaSele neusmiljeno briaati denarje, katere minister za vojno na kopnem in na morju potrebuje. Judovski listi jirn pa prav dajejo. To je re8 nesramno. Te baže ljudje hočejo, da bi naj 8amo Avstrija roke križem držala — med tem ko 8e vsi sosedi strahovito orožajo! Do aedaj so delegacije že 5rez 1 milijon zbriaale! — Na Čeakem in Galiakem so Ijudje v tolikib stiakah, da ao se začeli na stotine izseljevati v Ameriko. V Voitsbergu na Šrajerskeru je steklarsko društvo na delnice naredilo kiido, posestva so za male denarje kupili Judi, delni5arji pa ae lebko obriaejo! — Meaeca septembra namislijo pozvati zopet državni zbor, ki bo sklepal o nagodbi z Ogeisko; tudi načrt nove kazenake poetave ae mu bo piedložil. — Generalni stab je 25. maja za5el velike praktične vaje; tudi okolico Belaako na Koroakem bo na mapo poanel. Na Hrvatskem se je Sava po ravninab razlila in neizmerno veliko škode u5inila; tudi južua železnica je poškodovana. Svitli ceaar ao neare5nikora poslali 3000 fl. Za bosenske iu hercegovin8ke pribežnike se b« 1. 1875 in 76 skupaj potrošilo okoli jeden milijon gold. Nekaterim ljudem bi se to zdelo veliko, in veudar je to silno malo, če se pomisli, da se odraš6euini daje po 10 kr., otrokom pa po 5 kr. na den. Ogereki in naši ministii se tudi pogovarjajo, kako bi se colnina na tuje blago povzvišala in davek, ki sedaj naše žganjarstvo in izdelovanje cukra toiiko ovira, polajšal. Vnanje države. Ruaki car ae sedaj mudi v EmRkih toplicah na Nemškem in bode vrnivši se na Rusko obiskal naaega cesarja. — Pruvka Nem5ija je s franco.skim zaplenjeniui denaijem straano mo6ne ladje oklopnice dala narediti in jih je aedaj poslala 6 v Solun na Turškeiu. Tudi avstrijske ladje fiegata Radetzky, korveta Froundsberg in meujša ladja Nautilua ao ae podale na Turško. Jednako so stoiili tudi Labi in Angleži s svojim brodovjem. Laakemu kralju Emanuelu je zboinica poslancev za l'/s milijona lir letno pla6o zboljšala. Grško ljudstvo je 6edalje bolj razdraženo na Turke in si pri bližnji smrti turakega cesaratva tudi kak kos zemlje prisvojiti želi. Srbski knez Milan je opazuega Rističa postavil za miniatra, ki sultanu mir obeta, sicer pa Kiistijane v Bo8niji podpira. Slovenec Hubmajer zbira v Belemgradu močno 5eto prostovoljcev, 8 katerimi bo 6rez reko Drin udaril na Turke. Jugoslavjanska vojska zoper Tnrka. "' V Solunu so morali Turki naposled vendar dati umorjena 2 konzula slovesno pokopati in 11 morilcev ustreliti, ker ao 8e zbali evropskega brodovja. — 14. in 15. maja bil je krvav pa neodIo6en boj med Tuiki in bosenakimi Kristijani okoli Buzima, Vranogradca in Stupe na avstri.jeko-turaki meji. Vataa Iguman Hadžic napada sedaj trdnjavico Buzim, med tem pa se bliža knez Karadžorževi6 8 1000 dobro oroženimi prostovoljci mestu Bibaču od severa, vojvod Gbak s 800 moži od zapada in od izboda, od Kozareva5ke gore pop Karaun. Blizo Banjeluke stoji 2000 vstašev. V Hercegovini ro vstaši izdajico Filipoviča zasledili in ga ustrelili. Muktar-paša ponuja vsiaaem mir na 2 meaeca. NajveSja neereSa preti Turkom od 6 milijonov dua mo6nih pa straano tla5enih Bolgarov. Ceiib 7 let so se na tibem pripravljali na upor zoper Turka. Sedaj so se vzdignoli. Orjaški Ilija, prebriaani Benkovski in pogumni Volov jih vodijo. Povaod zbirajo vataae, jih orožajo, biae, ve8nice in rnesta požigajo, Turke pobijajo, svoje žene, otroke in starce, iivino in zrnje pa spravljajo v nepiiatopne giape v Balkanskem gorovju. Že aedaj so vstasi toliko mocni, da jUi niti 30.000 Turkov ne premaga! Tudi Armenci v Aziji 80 začeli otresati turiki jarem!