lumi teh <xccpt -
ustavljena
Opisovalci pravilo, d« kajzer zbira ndn|e sile za ponovni naval
Angleži in Francozi beležil« nove ameba.
tlivUij« e1 peUrtl	•»»»*
Akega modela In zatem oeodrU*
skupine moton-lkllstov; xa vaetol temi aa je pomikalo dvanejil ba* HM i j poljskih tope V in ŽNt^bati'*
rlj n težkimi kanovi, mati kaU4
mi nu bili tudi n.empelčulhort 4
tzerji. Tako ja bila organ i tire na sleherna nemška diviaije pred M* padom dne 21. marea. • "
Prvi dan j« Nemeeik , lav Ni no služila goste megla, kije ptorCf*. la hojišše ln onemogolllf anglg* šklm strojnopuikarjem atreljenjs v večjo daljavo. Kljub tej oviri ao Angleži povzročili V b^Jmnjutid bllao toke bgube »ovratniku, 'la ao prodrM komaj eno četrtlnb a*, črtanega pota do večere prvega dna. V naslednjih dneh, ko ee Je lačiatila tfmoefara, ao pa nemške diviaije naletele rt« tak ogenj t« strojnih polk in artllerije, da obležala razbite na bojllšu In sledeče jim enote niše mdgle iavršltl svoje naloge.
Kemiki ujetniki pričajo, da Je kajserjeva KM. diviaije lagubil. od začetka boja 70 odstotkov tao*j 20 divizija je IsgoMU loioffeai M. divizija je Imela laglik prvi dan ln 40* pri napadu na Mesieres dne 21. marea) tempe* ulje pri I. divialjl so m povprečno snlžale ua Štirideset mož do M. marea{ divizija Krsateks ga*de jO izgubila Sft odstotkov v sedmih dneh; 5. divizija*je izgubila pelo-vieo samo pri napadu na Ham la nadaljnlh 25 odstotkov prt pra* hodu čea reko Homme. Kn aam polk v «4. divialjl * '*|0MI * častnikov prt naskoku sevamo ad roke Kea rpe f v'' T^f^ft'. 'i*
Uradaa perefiHa.
Angleške poročile. — London, 3. aprila. (Nošua d«, .*«a.) Is v sem II manjših opera« lj, kl ettO jik I* vršili v okolM mesta Heffe, kjer smo okupirali nekaj ozemlja, je dan potekel mirno aa val froatl.
Krsneoake poraslo. ~ HM, 3 aprila (Hečna depeša.) Naš je bila po vee m mirna aMd rekeme Maenpe in Oiee. Artilerijske baje t vanje je Mle preaaj ijuta oa aeks ! terik meelik Kraaeaake Hv aa -gleške čete se napredovale med rtko Homni' ln hemulaeia V oko lišu Toleane h Rea de Hapta se I naše '*te izvHUle dva močna V0»-•Is v nemške sakape In ujelo Ha« I kaj mol Nemški napad prt <1iatebretteoe je Ml odbit I (Dalje ae A a** L tat)
PROSVETA
JEDNOTE
NARODNE
SLOVENSKE
KAJZERJEVA KULTURA NI NIČ NOVEGA.
Mnogi, ki ne poznajo hohencollerske kulture, mislijo, ds io sedanje vojne grozovitosti nekaj novega, ki jih uganjajo nemšlti vojaki na ukaz svojih oficirjev in višjih armadnih poveljnikov.
Požiganje in oplenjevanje vasi, raorenje civilistov je bila že od nekdaj posebna lastnost hohencolerske kulture
;vestftA orgfciizirane morilce in prfigalce,
____ ženab in otrokom, kss»or stopi njih peta.
zmagi'taka kultura v te j vojni, je v nevarnorti civilizacija vsega sveta. Ves civiliziran svet se mora oho-roMa od nog do glave, d* M A* ki Siri take nauke, aU se pa mora podvreči kulturi kajzerja in Habsburzanov. Tukaj ni izbire! Kdor je *a civilizacijo in demokracijo, mora stopiti na stran Združenih držav, ki se vojskujejo za uveljavljen je demokratičnih nadel in proti kulturi, ki se Širi na ukaz kajzerja in HaJbsburžanov v znamenju ve-šal, ropa in požiga, katere cilj je, da oropa male in slabotne narode njih samostojnosti in pb ppdvrže nemški avtokraciji.
Zdaj je čas, da stsjremo avtokracijo Hohencollercev in Habsburžanov, če stoHmo vsi avojo dolžnost po svojih močeh in rešimo bodočo generacijo takega strašnega trpljenja, v katerem zdibujejo naroda, katerim so Hohan-collerci in Habsburžani stopili na tilnik.
Trajnega miru ne moremo doseči, dokler ni zdrobljena moč teh avtokratov.	Z.
skih tovarnah 400,000 več žensk kot kedaj poprej. ^ko jih je preje delalo v takih tovarnah par ti-sof, js bilo to ie mnogo. V nem -tki kovinski industriji je žensko 4«lsvstvo naraslo čez 300 odstotkov. Pred vojno je bilo v Združenih drievsh okoli osem miljonoy žensk uposljenih v industrijalnih podjetjih, pisarnah itd., ki ao pa opravljale večinoma le lažja dela. <)d < asa, od kar ao Združene dr-lave v vojni, je to itevilo silno naraslo in najdete jih v poklicih, v katerih ao bile hekaj neznanega pred vojno. Mnogo teh ženzk je
-
VESTI
V SENATU ZAHTEVAJO Kqw TEPLO MADjjjpMtto ^ DUBTEIJO.
Newburg—Clevcland. O. Dru-fttva krajevne organizacije S- E. Z. v Clevelandu ao na zadnji redni mesečni aeji sklenila, da prirede dne 7. aprila 1919, javen ljudski shod v znani Tomazinovi dvorani na Jfarble Ave., ob 7. zvečer. — Govor o pomenu organizacije.
■■ISlBl
"Englisb Fortnightly Revisw" je prinesla članek v februarju 1871, malo preje, preden se je Pariz podal, da niso pruski vojaki ba ukaz svojih višjih oficirjev prizanašali nikomur. Revija pravi: "Vsaka vas, skoži katero so šli, je postala žrtev organiziranega oplenjevanja. Vsako mesto je bilo oplenjeno, praktično oplenjeno po sistemu. Meščani so btfi oropani, civilni uradniki terorizirani, pometanj v ječe, izsesani ali ubiti. Civilno prebivalstvo ao v protislovju z modernim bojevsnjem prisilili, ds je služilo osvajajo^im armadam, usmrtili so ga na brutalen način, zdesetkali #o ga z lakoto in oplenjenjem. Velike najbolj bogata evropske industrijalne kraje so nalašč pahnili v lakoto in z namenom, da so se osvojevalci vojskovali poceni. Neregularne čete so v protislovju z modernim bojevanjem sistematično pomorili, civilno prebivalstvo so ps na zločinski nsčin masakrirali, da so lahko širili strah in groso. Proti civilistom so nsstopili po dobro premišljenem terorističnem sistemu, tako strašnem, ki ga najdemo le v civilnih in verskih vojnsh. Velika in obljudena mesta niso bombardirali po enkrat, ampak obstreljevali in požgali so jih po 20, 80, 40 krat. Pobili so žene in otroke brez potrebe in z namenom, da jim povzročijo trpljenje. To as ni izvršilo v jssi ali v strasti, ampak s preračunjenim zverstvom izučensgs vojaka."
Tako js opisal Frederick Harrison divjanje nemške armade na Francoskem v francosko-nemški vojni. Od tega Časa je izšlo v nemški literaturi veliko število romanov, povesti in črtic, v katerih so nemški oficirji in vojaki, ki so uganjali taks organizirane grozovitosti, opevani kot junaki, ki se branijo savratnega sovražnika. Skoraj štirideset let so nemški mogotci s tako literaturo zastrupljevali dušo nemškega ljudstva, da ostane divje in grozovito in izvrši vsako najbrutalnejše povelje, ki prihaja od višjih oficirjev. Tako vzgojanje ni ostalo brez učinka. Vse grozovitosti, ki jih opisuje Hsrrison, da so se godile v francosko-nemški vojni, vidimo ponovljene v pi*vem letu svetovne vojne pri navalu na Belgijo. Vojaški poveljniki nalagajo civilnemu prebivalstvu vojne kontribucije, da se lahko kajser vojskuje poceni. Neregularne čete postavljajo ob zid in jih more na debelo. Včaai morajo neregularni vojaki kopati svoje grobove. Moritev žen in otrok se ponavlja. Zračne ladje Zeppelninovega sistema in le-tala izvršujejo napade na London in druga mesta na Angleškem ln pri vsakem takem napadu pomore nekaj žen. Nemški kspitsn, ki ga ujamejo pri takem napadu na Pariz in mu očitajo, d4*je nioril žene in otroke, pravi hladnokrvno, da je izfriil svojo dolžnost Za Belgijo pride na vrsto Srbija, za njo Rumunska in Ruaija. Povsod enaka slika grosovitsstL
Avstrijski mogotci posnemajo kajzerjevo kulturo do pike. V Bosni, Hercegovini in Srbiji obei*jo, streljajo in koljejo civiliste, može, žene in otroke, kakor da so prišle v deželo divje svsri, ki hočejo vss pokončati. Po iajavah držsvnosborskih poslancev so jih v Foči obesili v enem dnevu 180. Poljskom se ne godi nič boljše. Poljski drftav-nozborski poslanci očitajo vladi, da je dala obesiti 80,000
I Rojaki v tfetvburgul — Potre* bujeraO,vas in neia dolžnoat je, da vam razjasnimo zahteve Sloven skega republičanekaga združenja. ^ vujnu	mmtmm ^ Pridite aa ta »hod in prepričajte omožen|h. Nekatere imajo ainove
se aami, in kot taki etapits med naše vrate, da gremo združeni in močni naprej, do naših ciljev.,-*-Pomniti je treba, da je naie delo vanje očitno, brez zavijanj in podr tikanj; ne oziramo ae na politično mliljenje in veroizpoved, asmo da ete Slovenec, ki želi našemu narodu reiitev izpod tiranzkih kraljev in cesarjev. In kdo ni danea na naii strani t — Zato na plan in pokažite ee dejanako, ker brez de-a ne bo.uspeha.^šL. , .; . ^ Pripravijajmo sel Prišel bo čne, ko bodo narodi aami odločevali o avoji bodoči usodi Tefcrat ao bo vprašalo tudi nae, če ne bomo apeli in bomo kot pripravljeni bojev-
in tudi može pri vojakih. O/nože-ne ženske noeijo na sebi dvojno breme: delo v tovarni -in delo do-ma, ki izčrpava njihove moči. —■ Vaako le Jo umrje v Združenih drŽavah povprečno 15,000 mater va-lod bolezni, ki je v zvezi z poro -dom, itt okoli 800,000 novorojenčkov do prvega leta etarosti. Leta Iftl3 je v Združenih drŽavah umrlo več ženak vsled bolezni, ki imajo stik z nosečnostjo in porodi, kot, valed katerekoli druge bolezni razveji tuberkuloze. Vae to bo invelo na bodoči zarod zelo slsbe posledice, če ne uvedejo takoj odločilnih odredb aa varstvo delavk. Štiri države, Conneeticut,
hod a, it
Buren ceste v Chfcugu. Zadnje
sli pravijo o njem, da je gfP" sibirske provinco pod «vtorij|StQ
SSSssaItm
Chicagi. smo premenili naše
ime v Tobinaon, ker ga Anprikan ci lož je izgovona^kot pa a^i
aneval James Tobins. "V smo prišli po revotaciji jeijL j! Eden naših bratov p bešen in dve eeatti ao hirate rudnike.
Služba, ki Je ima eedaj Stroller, je zelo težavna, združena p voljr kimi teškočanO- On je v Cu aku, blizu Irkutaka okoli milj laidno od Moskve« Njegova naloga Jo paeefcrbtjovati potrebščine in moštvo za rusko revolu-cijonomo armado v boju proti nemški invaziji. Stroller Je bil za vojno, predno je odšel v Rusijo [meseca avgusta. Mi milimo, da koopsrira sporazumno a Trocki-jem, kor eto akoro enakih nosorov.
Njegova žena pravi v pismu, ki emo gA prejeli «*d»ji teden, da je bil izvoljen govemorjem Sibirije ns Januarski aeji aibirakib aovJe-tov. pbioago jo zapustil Št. avgusta pr. I .Eden teden pe tistem, ko, Jo dospel t Vlgdfcvoatok, je bil izvoljen v avet Aeltvekih in vojaških delegatov. Čee Ava tedna Je bil voljen za župana v Mikoleko, ki Je okdi 200 milj o* Vladivostoko. Meeeca decembra je bil izvoljen v tretji eovijet in predno je posUl governsr, je bil nekaj d^ea komisar za delo. Neko newyorško po-
predlo*} reaoMjo, ki določa, £ tlada prevzame ln obratuje klav.
J* odkau.
NAPAD
ODBIT
Pariz, 9 aprila. ~ Pra&ooskel čete eo sinoči odbile nemški na
ni ibdirel nlkier up^erditi izjemo
ena sama točka Bgvnotako . W1 odbit napad pri Bollotu, naobratno ao po francoske čete saaodle poetojanko pri Plemontu in ujele SO sovražnikov
ZAHVA
SE JE
U OD
Waahingtonff. 0. S. aprila.-Predaednik Wilaon se je s pb. mom zahvalil delavskemu kou-ferečnemu odboru, ker je izdelal in dosegel sporazum med delavci in podjetniki, da bodo vsa sporna vprašanja predložena rano. di*ču..
JflP^iiu_
KATEDRALA V NOTONU V i	OGNJU.
Amsterdam, 8. aprila. — Pol«. radna poročila is Berlina ie glase, ČLa je katedrala v Noyonu v plamenu. Nemei ivrečejo krivdo na francosko obstreljevanje. "Li-- *
MEHIŠKI BANDITJE UBILI
ŽIVINO
triki atopili na plan in povedali aJmsetta, New York in Vennont
n*£» Mht«v«	n^roHhn Iti nrMtnv« .
naše zahteve. '	I
Ne zamudite tega zborovanja, ampak pridite in poučite ae o na
iiem gibanju.	' J ' f
JarVko N. Rogelj.
WjaM» W. Va. — Sedaj, ko eem ae vsaj nekoliko opomogel, vam pošiljam *2 za naročnino. Prosve-ta je liat, od katerega bi ae zelo nerad ločil. V ta kraj sem zašel po naključju, oziroma vaedel aem se na Kmaniee kompanijskega a-ganta, ki je hvalil to naselbino n* vae pretege ln tako je tudi mene zvabil v ta kraj, kjer je po njegovih beaedah najboljša pleča ln delo. Sedaj vidim, da ao tukajšnje delavske razmere vae nekaj drn-tiegs, kot jih je pa slikal agent. Dela se aamo od dva do tri dni v tednu ih tiidi plača je majhna. Poleg vsega tege aem prišel Še ob druitvo, ker niaem mogel plačevg ti meaečnlh priapevkov
el plače va- i • ZeslUžek
ni zadoatoval niti sa iivljenako potrehičine. Ker tudi meeeca mpr-ea niaem fmel sredstev sa poravnanje društvenega aaeamenta, eem se obrnil s prošnjo ne dru* Št vo št. 168, SNPJ., v (Jonama ugh, Pa., pa so me še črtali Mi je prav šal aa to društvo. Ostal bom pr. naročnik Proavete in tudi sgiti ral bom aanjo, kjerkoli bo nane -sla prilika. Tudi SNPJ. ne ml -Klim dati ao vedno alovo, kajti pri stopil bom nazaj v to organisaei jo, kakor hitro mi bodo dopušča le "finančne1' razmere. Bil eem Član te organiaacije pet let in se daj aem jo moral pusUti vsled ti "malenkosti", ker niaem moge plačevati priapevkov. Vaega tege mi Je kriv priliznjeni egent, kl vodi ljudi'meeto v boljši v Se alabši položaj. Pazite ae takih ptičkov. PTrTi.	M. Oetrelič.
Protekcija ženi industrUL.
Poljakov. Vpričo teh očitkov vstane nemškonaroden bur». v vafh dHUv . »aiotanih >• ioaaen poslanec in reče, da so jih še premalo obesili in|vojno, J aopoelili ogromno ite-podavill.	vilo delavk valed pomanjkanja
moških moči Danee vidite ien • Taka je kajserjevs kulturs, taks js kulturs Habsbur-,^, Xxki\\ y ukih industrijah, kjst
žsnov. Tudi o zadnji bi se dale napisati lepe knjige, kako m bile popolnoma nepoenene pred Je ravnala s Bošnjaki in Hercegovi v okupaciji leU lt7i,pino v Ani|iiJ J® eedaj npsolfc kako je ravnala s italijanskimi revolucionarji v vojnah I	ktt n^d v!»V
leta 1848,1860 In 1881	|v Franciji je oasm v^amOeif
ao sprejele odredbo, Iti prepove drije podjetnikom vpoaljevati ma-ic^e za gotovo dobo pred in po porodu. Nobena ienake ne bi smela deliti v tovarni in niti kakega drngctfTmoikega dela dve mese-»red porodom Jn"#0* meseca irodu.. Dolžnost državnih In ttih faktorjev je, da skrbe za variiest in udobnost, delevk in jih vši*Ujejo pred breaveatnimi izkoriščevalci. Glavna zahteva delavk mbHi Mti, de bodo prejemale enako plačo za enaka dela, kot ao jo preje dobivali možki. V mnogih in4gatrijah ao ženske vae pteslab plačane. Ze unijsko gibanje se je odprlo novo pelje, organiairanje lenek v strokovne delavake orga-nbacije. /jle sedaj ao se večkrat Čule pritožbe, d« ženske izpodri vajo možke delavce, ker ao de-išvke pripravljene delati za m«nj
10	plačo kot moški. V javnoat so »ročila, da ao podjet-
odslavljall možke moči, ne
_____meata pa jemali lenkke.
javnosti so pa teka podejtja tem izjavljala, da jim prltnenj -kuje moških delavcev. Vse to je bila le pretveza, da so pod krinko pomanjkanja delavcev nposlili ženske In pri tem prihranili nekaj tisočakov vsak teden ne plačah. Razne preiskave ttdnje ča* se eo dokazale, da vladajo v neka terik podjetjih naravnoat gnile delavne raamere. Delavke ae je npešvneet izkoriščalo, da ao letis-nlH le njih kar največ^ profita. Ilumanileta ali ljobesso do ntktf-rinitva ne igra pri tekih tireaveat i>!h podjetnikih prav nobese-vlo ge. VK* togg morajo biti delov-^re organizacije ne atraii, da va rujejo bitcrese avojega razreda Tudi driavs ae seveda važnosti, ki jo ima vprašanje šsnstvs v ind« striii ne bodeičneet ameriškega ljudstva? ladele ao ae Še rasličnc
11	s red be, tikajošo se delavk, glede plač, Ugijenišnih razmer, de lovalh BT, prepovedana dele za ien$ke Itd. ; Dottnoat delavk, strdkevnih orgsnlsscij. driavnih ln drndk Javnih uradnikov Ja pe-alti na fo, da bodo priaadete pod jetja spol no vala te nare4be
I ročilo pravi, da ie Trockij imono-] val Strollerja vojnim ministrom za SiUHJo*V
James Tobinaon Ja tajaik "Ze-dinjene delavake konference", ki ima namen pomagati reVolucijo-nSKtti Ruaiji. Nabirajo tudi obleko in obuvala in pošiljajo te Stvari v Rualjo. Pravijo, Ao bi wrU na brati 10,000,000 parov čevljev, bi blA Rusiji mnogo pdmagano. Nji. bov, urad oe nahaJei v , Stevena Buildlfig aoba 1812.
Stroller Tobinsen, aUaa Abraham Kraattiikov Jo bil ooperinton dent šole 4<Workera' institute" ne 1006 Aahlend boulevard. Napis na poalopjn initituta se glaei: "Za i-zobrazbo delavcev od* delavcev, | prioročen po Čikaiki deiaveki federaciji". Poučevali eo e. 8 predmeti kot angleščini slkonemije, de-lavaka legistraturs. govorništvo itd. Oeebno ie Je TeUneon obvslai bolj k Kropotkinovim teorijam, toda bil Jo eimpotlčen vsem radikalnim strujam, ki de ae oMrale o-kolo njega. V krogu ovofNr ljnd Je bil selo pojMam valei njogo-| vega prijaznega značaja.
KViMOt0B>
PV 1ff.{ . |smm
VsšS (H Strelske | strelcev.
Tri in dvajaot ročnih granat. Štirinajm pnlkinih. grspat. , Deset ikotelj ranocelniikih . j instrumentov, kokaina vojak no-|ai aa pifenMl
Deset ikoulj ranoceUtiškik inštrumentov, kekitne afieir nosi 7.n pasom
lnrjoo
Obleko ea vojska. - Hrani vojeka ako
cev. Pet ptfk.
Trideset ročnih granat. OtindVaJeet fantov ftsrpijc jH 145 vodnih nof <1000 rsnocelnlAcHi igel. Kaj kspi sndotlalee * Apsrst s žatirt za oporiš^eno bolnišnico.' y ^ / ' "iv f' Samokres ea **> kompanijo
strelcev. Kohinjo as esoiomem voeu.
provi
51

MABATHOHN, Tez, 3. aprila. - Mehiški banditje so vdrli bu meje pri Ban Heleni in ubili ame živinorejca WUHam Stili-
wellaT
,:* ■ «i<- i -
avstruoi BE PBIPEAVUA
jozanavaliaitau-janski FEONTI
London, 8. aprila. — Major F. B Manrice, vrhovni ravnatelj u vojaške opreroeije pravi: Zna menja eo tukaj, M namenjajo, da ee Avstrijci pripravljajo m ns-ped na Italijo In prav nič ne bomo Isnonadesi, če se rasvije.
—
ojili NEMŠKO ^anko.
z briUko armado v Franciji, 3. aprila. - Brttske čete so lino« naskočfla in osvojfle močno neo-ško poetojanko južno od Esds-terna, ki je ttgrožola obrambni
poskije.'"'i
Najvaigejše poročilo »
vBae čete, da obdrie postojaato
—irfsr**^
no«e aa t itmmpanijo
PEKI
V
Mer^e
nalog, ds oJ»
kl
DRtfŽINSKA TRAGEDIJA
Franklin Po. — Frsnk Smith, je uatrclil Hvojo ženo in na to iz-vrfiil samomor. Vzrok tragediji jt ljubosumnost.
LISTNIOAUPEAVNIŠTVA
Bratje Ujniki in sestre tajni« in drugi člani & N. P. J I
Uljudno vam priporočamo^ dar vam dopušča čas, ds gre.te •g naročnikov in da «m r®«-poberete naročnino od .^naročnikov, ki jim je pf* naročnina. Kdaj komu pote?« m-ročaina, ae vidi na datumu v ok\t paju nad imenom naročnik*, » (March 16-1S.) Z^elseBjttt; E, dokSaj ima kdo pls^ » ročnino. Včaai je tud. kakinJ ss paka pri datumu. & ko napako, ^K^ročif *tvu Proevete. RavnoUko P^ mo, d. zapišete vejw rf ^ membi naslova eter! ln nori ns^
*l0itdar peWeU'otfu "Pjg kolikokrat saj ee tek ogU- ^ U: enkrat ali večkrst Br. J ^ je važno za upr.viteljs ta
Itrookljmo ao pusto vse
eOH
ker s kruha in
sprsvlt^

; flolivij« K« j« izročila narfcumi komiaiji, H ga polije r
VLADA BO POMAOALA FAR.
• eedanjo plačo
HITROOLlCERm . TRGAL V
F. J. ta«, M. D., MM tt. Oatr CUvs*ač, Ob* Vb£ DKNAUN« lAPIVB W B*VAli, b ga M* gt HHtmi a« l. N. P. J. aaj ea potujajo aa »oslovi
JOHN VIB&BSBAB, MfT—» Ca. Lawa«ale Ava, GUaags, DL
fritocbi guma «bnb*alnma poslovanja m nr>»
rtUM, M pofttljaje aa aealsvi
ANTON HRAST, G.n Delit., Oasonaborg. Pa,
KJB SI NAHAJA
Janez Hit i »jen, po domače Bilbat nor ia Selo. Bil je jiri naa pred tremi leti na Buhl, Minn. Potem je nesnano kam odfcl. Proaim rojake, če kdo va sa njegov nailov, da ml ga javi. John Yaklich, P. O. Boa <7, Trammold, Minn.
ljudstva, Ako sa atriaja« g ajsal ad idejami, podpiraj tgfavaa, M ogUAaja t PreevetL T l3i# Imam vaa aa vsakdanja potrebni ns po saMVBi ecnL
lir dogodek se je pripetil rjeli so ne račke ga čaatni-»w ga pripeljali pred za-ofega ameriškega častni* apoznal v ujetniku — sta-jatelja, s katerim je delal »ami v Ameriki pred pa-
SLOVENSKI ZDRAVNIK
IN rcis Av,, FMM^Sfj^B^ ffs«'
uau>Ta>oa
411—41 h Avenue
p»r dnevi ho tudi ujeli Nemca, ki je bil pred itakar v nekem aalunu v M. Dejal ^e: "Oh, Bog, mogel nazaj v Ameriko, ija dežela! Vrag naj Vjsa-• in kajzerja, jaz imam o-atveJ!"
Aneriike izgube.
bfton, 3. aprila. — Voj-f»nient je danes objavil 22 i * dele kakor aledi: Dva k v«led ran, eden je amrt. ^>1, štirje ao umrli vs-tti in dva iz drugih ragr fciujit uaož je lahko ra-
Rim, 3. aprila. — Ameriški voj-ni tajnik Baker je prišel v Rim včeraj ht tskoj po formalnem obisku italijanskega tninietrakcga predsednika in nekaterih drugih driavnikov ae je odpeljsl v Benetke.
■TVsTK __
Mistertjosnijiwm4ki top M je
Pariš, S. apilla. +- Vojni sUn javlja ursdrio, di ae je po izpo -vedbi nemških ujetnikov rasletel eden velik Ht "topoVv s ksterimi Nemci bombardirajo Pariz. Pet mol je bilo ubitih.
700 Turkov v Pele
agton,,p. t. - Senator dršave Utah je predlotil HK W*^dlagir»thapored
rmm Bolgariji. Reso-bila odkaaana aenatne-ku za-onnanje zadeve. m
Hrbtna btfMtna	**
m mm ^r^m^^	4
MtM^tS
l»r«l«ae hololiaa krlHa.
Savara'a Kldngjr and UVSF Ramadr tv
Prehlad Zamorec John iark ia nstreHI avpjeaa očeta
Jim tfarfts nar njegovem dosju l^knj Ne je zbrala vc^ja tal^M^r
moreev, da ga Hnča. Policaji so prišli pravočasno in so istrgaii zamorca is r#k razjasjaise Ijndske mnoiW , V ,	■ 2 r j
STAVKA V PODJETJU AMEBI-
gm^ vrl XiUk Marsarja." Je I«vr.fho ar>nmto<tan«k a mL OSMaš tegs adeavUa ja lm***a, FssbaisJt«
' SGi TJf M1M&
Mik m umivanj« iipahlto* J" ""JS
tsrirč^upjsst:K r&SrtJE
ta U al prlp.ro4.Mo
Sovora'. Medic a tod Skin Soap
(aoroeare «4cevile« a»lt« aa bo*«k P/eprt|eel mm,
4m je toke omtaflj**««, So '>4jr»*«»>i l»«» i>«lr»l>ooi To K Milo, ki JS »ora ipoti vaak. rtrulUa. Milo oapr.Vt SoSo gtaJbo iS lego. Ooaa Je SS«.
■ — 2*. letni Robert tako pre"iz»MHHjt«i^ in sadpval šip#tr|ay. Ul »kflfc ket da ic
M«	1754 171
E5T ki zastopa šart ia ti "Snpertetandsnt " te ao govoril ia eblja- storil, je < iHkkter«; tada Mat vaa«
r PWJ!' n • jr* *™	KT*- Jf
Pogledal je trojo hčer, njen modro ntaion | obroč «• je ujezil, M je pse je, kokor po uradi I
TIPkJpO« prižigal vročo te 00 ■tfnenil oM, )mWi "Vesel sem, da som ts uko »aradil, *e<laj ko ruj opravičljivo m dostojen način, sa-kaj ao grel r oerker."	%
"Ce bi hotela iti c menoj k prvi msši, Lati Ja»" vprafta mati, "takrat jo io tema r cerkvi, če vzame! pajčolan, ee ao vidi nič, potom gre* lahko k obhajilo . . ."
"Ce eem prav razumela očeta, mi le r eer kev ni troba iti," odvrne Lucija.
In rea, Moneetrel ni hotel, da bi šla VeKko nedeljo Lucija stakim očesom, ki je bilo oedaj popolnoma črno, v cerkev, da bi jo ljudje glodali. O«tale je doma, stsriši pa soipsli priliko občudovati novo pomladne obleka, katare eo oblekle lepe Roybončanke, nasprotujoč nevarnosti, do do- < be pošten nahod, ker je bilo navad*) ta <oa Je zelo mraz.	* v • .
Največjo pozornost pa je vabuliis Ivana r cerkvi. Rdeča, čedna deklica, je bil« sedaj voščeno bleda in suhs, kakor di bi rsvno kar vstala od hude bolezni.	L *	n
Ljudje so stikali glave akupaj, psdls je mar- -ni katera opazka, ki ai bila poeebno Isakava za Chanata.	_
niif,rv • • ,/
Pomlad.
Na veliko nedeljo jcKpvftel zopet Albert Oil-tier v Roybono.	, .
Tskrst pri Crillonovib jo ns boki in aicer Is preprostega vzroka, ds M no bil vtis, katere-ga je napravila nanj Lucija, prevelik. Ne, da K m bal, ds bi ae zaljubil v njo, toda moški ns vo nikdar, kako daleč ga lshko pelje deklica, Wn ps je hotol ostati fcroet, ni botol motHi svojih bodočih načrtov.
Kajti imel je načrtč, zidane Ss, ko je HVel
oče.
V lepem, starem gradu, ob bregu Iečre, Ls Ban« imenovanem, je živela ugledna družina, s katero je bil Albert Glltier nekoliko v sorodu. Bodoia dedinje lepega gradu je bila mlada čedna gospodična in bila je že stara želja obeh stari šev, narediti ia teh dveh otrok zakonsko dvoji co, na tilism ss ju Je smatralo, kskor na pol zs-ročena.
Mlada gospodična je bila Lucijine starosti, zdela as js p« Albertu salo malenkostna, posebno, če jo je primerjal v mislih a zadnjo, toda mislil ai jo: ko bo enfcrat moja žena, potom si Jo že v*- J gojim.
. Toveda mu js bila gospodično mlečne/ ali bol j mu j» pa ugajalf grad. *»«■•#*> 9***" dovsti. Ljubil je visoko zbočene dvorsne, st4ri-dsvne stolpe in pred vsem krasen razgled po celi dolini, z visokim gorovjem v ozadju.
To js imel prad očmi in si dejal, da ftjlblM a tem šoljo pokojnega očets, ali dssi so Je zdel vezen, ni te mogel zdržati, da ni mislil na lamlia < hi jo primerjal rivojo gospodično.	"j
, Luoija je bila lepšs ln pametnejša. nI bila li hkomiaelna, kakor večina mladih deklic, bilk Je
11. v H' ' ; V Y;v . To vse ai jo moral Albert priznati in blMil mu ljubo bi bila njegova aeveHtf onjka,Anini prijateljici - da, potfm bi bila to preva le** zanj. Ali — Lucijo samo vzeti t Nemogoča misefl Hčer človeka, ki eorraši njega in njegovo družino, s katerim jo bil o*o r rednih prapMh, katerega lirljenje je polno maAeiov.
Ne, na zvezo a kako Monestrel ni bilo mietttf. . Njegova nevesta js bila čedna, jo imela nad mt-I Jon doto in grad — kaj jo hotel šo večf
Seveda — če oo jo potem spomnil zopet na ' Lucijo, so js takrat pri Crttlonovth Izrazila, ds ljubi politiko. Da, to bi bila prava Šena zaol O, ljubesnjivs družica, dober prijatelj ln eobojev-nik v političnem boju! Kako lopo sanje!
! Tsko lepe eo bile te sanje, da so jo Alber pro-strašil in ubežal Iz Roybone.
Ali ročno ni mogel ostati r Saint MarcelH-, nu, moral je priti pomlsdi domu aa enojo posestvo, da js v redil, dssi js imel zanesljive posle. Pri tem ae je pa veeslil, da bo lahko sam sebi dokazal, ds mu Luoija .nI voč, kakor nekdanja mladostna prljateljiea, da mu pri njenem pogledu nO bo bilo srce hitreje, tudi jo bil prepričan, da ona ne misli nanj.
Tsko se je vrnil v Roybono. Našel Je celo Vsa v razburjenju. Govorilo oo jo Saalo la lo potihomt o Ivsnovl, jako mnogo in glasno pa a Luciji.
voriŽVnJem*na |Cfpoeebno! ko ai bU^aS do-kasano, s Monestralom pa so delali laSnj okolno-«tl. Njegs ae ni bilo potreba teko bati. kakor iu* pena, nfcpteg* pa je bil dogodek rsem znan. Obso j al l so povsod ns glas njegovo surovost. Od vsak strani jo slišal Galtier Luoljino ime in vai oo jo lo hvalili.
To Ime mn je šumelo v ušesih, tn asj ae je tndi branil — srce mu jo bilo pri tam kitraje. , Njegov« prva pot je bila k Crilkmu ln prvo. j rprašanjo Ani je veljalo Luciji t "Kaj pa je s U-eijof Zakaj pa ee govori toliko o njiU" .
"Ak, moje prljateljiea js sslo nesrečna," odvrne Ana; "rodna hiša ji jo pokol. Ne mora t n>et| g^klonjriMHiti do nvojih etsriiev, njena po* štenost aa upira Monaatralovoma snačaju, ns ma* ra m sdršati. da mu ns pove resnice. Poeebno po onsm dogodku v Baint Mereellinn, mora uboga dekHea mnogo prestati "
"O, to je bilo takrat lopo od nje, pokazala je evajo plemenito ure«, katera jI dola vso čast" "Seveda, sli cena ss to js bNs visoka, t epa-
NORTH SIDE STATE BANK
hock, jmi/tos. turo.
IMA SAHTALA IN SSZESVZ II—.HM*