List 66.
         Nektere domače kmetijske skušnje.
Naznanil V. Peške iz Mokric na Dolenskem.
Skušnje z bivcom. Tudi pri nas smo poskusili bi-vec, in reči zamoremo, da se je dobro obnesel; iz 5 funtov semena smo ga na njivi blizo pol orala (na 725 štirj. sežn.) pridelali 17 mernikov (ali 8 vaganov in pol); ker vagan vaga 72 funtov, znaša tedaj ves pridelk 612 funtov; tedaj vsak funt daje po 122 funtov.
Pri vsem tem, da se pridelk bivca na prostoru enega orala zamore rajtati na 185/8 vaganov, se ga vendar manj pridela memo kapusne ogeršice (Kohlraps), ker na enaki zemlji smo je iz 36 funtov, ki smo jih vsejali na 4 orale in pol, pridelali 91 vaganov, in ker vagan tudi vaga T2 funtov, smo pridelali iz 36 funtov 6552 funtov, tedaj daje funt po 182 funtov. Počez se more tedaj reči, da se ga pridela na oralu po 20*/4 vaganov. Navadna drobna ogeršica pa ne plenja nikoli tako; v naj rodovitniši letini ne poverne seme čez HOkrat, tedaj se je na oralu pridela po 18 vaganov.
Mika nas zvediti po koliko olja se dobiva iz mnogo-versrnih sort ogeršice in bivca. Nadjamo se tedaj, da bodo v oljarii Bevški to skusili in nam povedali.
V 61. listu „Novic" je bilo rečeno, da se zaoral pol vagana semena potrebuje. Al to je na vsako vižo preveč. Ce pa se seje z mašino na brazde (gedrillt), ga je celo sesti ali osmi del vagana zadosti. Tukaj ga sejemo na brazde po poldrugi čevelj saksebi, in če spomladi še tako redko stoji, se pozneje vendar tako gosto razraste,da boš posebno bivec in kapusno ogeršico na to vižo z mašino sejano komaj ločil od posetve z roko. Sploh bi jez svetoval, ako je polje za ta sad pripravno, ga vselej le z mašino na brazde sejati.
Skušnje s pšenico. Tudi pšenico smo poskusili z mašino tako na brazde sejati (drillen), in če se ni ravno posebno sponesla, smo bili vendar s pridelkom zadovoljni. Naj večji kos nekega deteljša, ki je bilo leta 1851 enmalo pognojeno, smo 12. oktobra lanskega leta po drugem oranji pšenico z mašino na brazde sejali, na drugi manjši kos pa po navadi z roko.
Semena z mašino sejane pšenice se je potrebovalo 1 vagan in pol, z roko sejane pa 21/3 vagana. Z mašino na brazde sejana, na trikrat obdelanem zemljišu, se je že od deleč vidila bolj čversta in temno-zelena; ko je bila z uno vred požeta, ki je bila po navadi z roko sejana in spomladi povlečena, je imela močnejše bilke in dalje kla-eovje; pridelalo se je pa zernja in slame na enaki zemlji toliko:
z mašino na brazde sejane 16  2 vaganov pšenice, 24 centov slame, z roko po navadi  sejane   15'/9 vaganov pšenice, 25 centov slame.
Kolikšen razloček je tedaj med uno in to, bo sledeča rajtenga pokazala:
Za oral polja obsejati z mašino na brazde se je potrebovalo 1 vagan in pol semena; vagan po 6 gold., je zneslo tedaj seme 9 gold., — trikratno okopovanje s konjem vred 2 gold., — stroški posetve so znesli tedaj skupaj 11 gold. — Pridelalo se je pšenice 16 vaganov in pol; vagan po 6 gold., je znesel pridelk 99 gold.,  slame pa 24 cen-
tov, cent po 30 kraje., tedaj 12 gold., ves pridelk tedaj skupaj 111 gold. — Če odbijemo unih 11 gold. za stroške, ostane 100 gold.
Za oral polja obsejati po navadi z roko se je potrebovalo semena 21/3 vagana, po 6 gold. vagan, je zneslo seme 14 gold. — Pridelalo se je pšenice 15J/9 vaganov, vagan po 6 gold., je znesla pšenica 90 gold. 40 kr., slama pa, 25 centov po 30 kraje, 12 gold. 30kr., tedaj ves pridelk skupaj 103 gold. 10 kr.
Ako odbijemo stroške za seme z 14 gold., ostane znesek pridelka 89 gold. 10 kr.
Po tem takem je bil pridelk z mašino na brazde sejane pšenice za 10 gold. in 50 kraje, pri vsakem oralu višji. V enem letu je tedaj, kdor ima kaj več polja, ma-šina obilno poplačana; zraven tega je pridelal še lepše žito in si je njivo sčistil in lepo zrahljal.
Brazde (verste) pri zgorej imenovani poskušnji so bile za čevelj saksebi, al letošnja skušnja je učila , da so bile prezlo saksebi; dosti je, če je zemljiše dobro pripravljeno, ako so brazde le 9 ali 10 čevljev saksebi.
Mašina za to sejanje je prav prosta stvar, ktera je zlo enaka tisti, ki je bila lani pri koruzni setvi v Ljubljani sku-šena, le da ima una 4 sejavnice na osti z dvema kolesoma in pa 5 lemežev, kteri vsejano seme pod zemljo spravljajo. Veliko bolj! kup je memo angležkih enakih mašin, preprosto je napravljena, zabasati se ne more (in to je posebno veliko vredno) in dela prav lepo.