Resolucija XV. glavne skupščine Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, ki je bila v dneh 22., 23., in 24. avgusta 1935. v Sarajevu Po izčrpni debati in pretresanju vseh vprašanj, kakor tudi po prečitanju deklaracije o smeri stanovske politilke JUU ugotavlja XV. glavna skupščina v Sarajevu naslednje: VZDRŽEVANJE ŠOLE IN GRADITEV ŠOLSKIH POSLOPIJ. 1. Da je vzdrževanje narodnih šol v današnjem času zelo slabo, da je mnogo primerov, kjer se za vzdrževanje šol za cele mesece ni prejel niti 1 Din, kjer se mesece in celo leta ne plačuje šolski sluga in k.jer učiteljstvo iz lastnih srcdstev kupuje najnujnejše šolske potrebščine, brez katerih se šolski pouk ne more vršiti; 2. da velilko število današnjih šolskih zgradb ne ustrcza higiensko pedagoškim zahtevam in narodnim potrebam, kar vpliva zelo kvarno na otroško in učiteljslko zdravje; 3. da je število učencev, ki pridejo na enega učitelja, dva in tudi večkrat večje, nego je to predpisano z zakonom o narodnih šolah in z zakonom o zdravstveni zaščiti učencev; 4. da je v naši državi še vedno veliko krajev, v Ikaterih ostaja še vedno veliko število šoloobveznih otrok nepismenih in to zaradi pomanjkanja šolskih poslopij; AVTONOMIJA ŠOLE IN ŠOLSKEGA NADZORSTVA. 5. da je naša narodna šola pred nekoliko leti izgubila svojo avtonomijo in da se je popolna odvisnost narodne šole in učiteljstva od upravnih oblasti pokazala v praksi zelo kvarna za šolo in učiteljstvo; 6. da je tudi današnje šolsko nadzorstvo zaradi načina izbiranja šolskih nadzornikov in njihova odvisnost od upravnih oblasti veliko bolj v kvar, nego v korist šole in učiteljstva. ŠOLSKI OTROCI IN NJIHOVA ZAŠČITA. 7. da nima veliko število naših šolskih otrok zadostne in pravilne hrane, kakor tudi ne rhnogih šolskih potrebščin, neobhodno potrebnih za pravilen in neoviran pouk; 8. da se mnogi šol&ki otroci preveč uporabljajo za fizična dela, kar zelo otežkoča, česta tudi popolnoma onemogoča vsako uspešno delo v šoli; 9. da je današnja socialna zdravstvena zaščita otrok nezadostna; 10. da veže današnji šolski sistem otroško svobodo v šoli in otežkoča pravilno razvija- nje vseh otrokovih duševnih in fizičnih sposobnosti; UCNI NACRT IN PROGRAM. 11. da današnji učni načrt in program za narodne šole ne ustreza zahtevam pouka in narodnim potrebam; MATERIALNI IN PRAVNI POLOŽAJ UČITELJSTVA. 12. da so poroeene učiteljice z urebo o znižanju osebnih draginjskih doklad, kakor tudi z ukinitvijo stanarine in Ikuriva nepravično gmotno oškodovane in socialno ponižane: 13. da so učiteljstvu v zadnjem času odvzete vse pravice materialnega in pravnega značaja, s čemer je zmanjšan ugled in precej otežkočeno že itak težko učiteljevo življenje; 14. da gotovemu številu učiteljstva, ki je služilo v onih krajih, ki so po osvobojenju 1912. in 1913. leta pripadli Črmi Gori, niso priznana taiko zvana beneficijalna leta službe v pokojnino; 15. da je danes napredovanje učiteljstva v V. skupino zelo otežlkočeno s predpisi § 258. uradniškega zakona, ki ne zadevajo nobeno drugo uradniško skupino, razen učiteljstva; 16. da ne prejema učiteljstvo po upokojitvi po nekoliko mesecev nikakih pTejemkov, vsled česar dovede sebe in svoje rodbine v težak gmotni položaj; 17. da učiteljstvo ob priliki premeščanja po potrebi službe ne prejema nikake akontacije in je s tem izpostavljeno velikim materialnim težkočam; 18. da so bili mnogi Ikorektni in sposobni šolski delavci. posebno v času zadnjih volitev tcžko preganjani in celo odpuščeni iz službe brez vsake krivde in predhodnega zaslišanja; 19. da velja za vse druge državne uradnike disciplinski postopek predpisan z uradniškim zakonom, samo ne za učiteljstvo, vsled česar je učiteljstvu onemogočena pravna obramba. 20. Da je bilo nedavno odpuščenih iz službe veliko število učiteljstva zaradi nepoloženega praktičnega učiteljslkega izpita, s čemer so vsi oni in njihove rodbme dovedeni v tak materialen položaj, iz katerega ni izhoda; 21. da se v namestitve in premestitve učiteljstva mešajo mnogi nepozvani faktorji, ki otežkočajo delo službenih prosvetnih oblasti in je to silno škodljivo za šolo in učiteljstvo; 22. da imajo načelniki vseh uradov v državi posebne nagrade za svoja zvanja, edino šolski upravitelji, ki so to pravico že preje imeli in so jo neopravičeno izgubili, so od tega izvzeti; UČITELJEVO IZVENŠOLSKO DELO. 23. da se zahteva danes več nego kdaj koli, da učiteljstvo izven šole vrši mnoge raznovrstne posle, ki poleg napornega dela popolnoma izčrpajo vse njegove moči. Na osnovi teh ugotovitev sprejerna XV. glavna skupščina v Sarajevu naslednjo RESOLUCIJO: 1. XV. glavna skupščina popolnoma osvaja deklaracijo glavnega odbora o smerch 6tanovske politike JUU in stavlja v dolžnost glavnemu in izvršnemu odboru, da sc pri svojcm bodočem delu striktno držita vseh načel, iznešenih v njej. 2. Vzdrževanje narodnih šol naj preide na državo, a dokler se to ne izvede, naj pobirajo davčni organi poleg državnega davka tudi šolske do:klade in sprejete vsote oddajajo neposredno Ikrajevnim šolskim odborom koncem vsakega meseca. 3. V smislu § 35. zakona o narodnih šolah naj se vnese v državni šolski fond vsako leto predvidena vsota za graditev novih šolskih poslopij, ki bodo ustrezala higicnsko pedagoškim zahtevam in narodnim potrebam. 4. Iz državncga fonda naj se gradijo prvenstveno šolslke zgradbe v onih krajih naše države, kjer jih ni, da se s tem omogoči šolanje vseh za šolo.doraslih otrok. 5. Narodna šola naj bo popolnoma avtonomna, odvisna samo od šolskih in ne od upravnih oblasti. 6. Šolsko nadzorstvo naj se oddvoji od upravnih oblasti in naj se za šolske nadzornike postavljajo po izberi glavnega prosvetnega sveta edinole učitelji, ki so se s svojim delom v šoli in izven nje še posebno izkazali. 7. Šolski upravitelji naj dobijo, Ikot vsi načelniki ostalih uradov, nagrado za svoje zvanje. 8. Zahtcvamo: da razvija otrok v šoli svobodno vse svoje duševne in fizične moči, nadalje znižanje števila otrok v razredu v smislu § 51. zakona o narodnih šolah, ustanavljanje šol za defektno deco, obvezno osemletno šolanje brez olajšav, onemogočanje uporabljanje otrok za fizično delo, socialno-zdravstveno zaščito in skrb za otroke, šolanje in oskrbovanje otrok z vsemi šoWkimi potrebščinami." 9. Učni načrt in program narodnih šol naj ustreza sodobnim zahtevam pouka in narodnim potrebam. 10. Po principu: enake dolžnosti, enake pravice, naj se vrnejo vsem poročenim učiteIjicam polne draginjske doklade in stanarina. 11. Prav tako naj se prizna pravica na stanarino vsem onim učiteljem(icam), ki so dodeljeni ministrstvu prosvete, banskim upravam, šolskim- nadzornilkom in meščanskim šolam. 12. Vsemu upoikojenemu učiteljstvu naj se izplačuje akontacija na pokojnino in to po službenih letih, dokler se jim pokojnina ne regulira. 13. Učiteljstvo naj dobiva ob priliki premestitev po službeni potrebi takoj potno akontacijo in naj ne mora na novo mesto toliko časa, dokler je ne prejme. 14. Vsem učiteljem(icam), ki so služili v , onih krajih, ki so po osvobojenju 1912. in 1913. leta pripadli Črni gori, naj se priznajo tako zvana beneficialna leta službe za pokojnino, kot je bilo to v prejšnjih letih že priznano. 15. Predpis § 258. uradniškega zakona naj se uveljavi in omogoči učiteljstvu, da dobi brez vsakršnih posebnih omejitev V. položajno skupino, kot vel.ja to za ostale državne uradnike iste Ikvalifikacije. 16. Učiteljstvu. ki je po čl. 7., točka 2. uradniškega zakona od 1923. leta uživalo zvišane prejemke za 10 %, a katero pravico jim je uradniški zalkon iz leta 1931. vzel, naj se ti zvišani dohodki ponovno vrnejo. 17. Nad vse in bolje od vsega zahteva jugoslovansko učiteljstvo popolno svobodo meščanskih pravic, stalnost svoje službe in pravičen disciplinski postopek. Samo svobodni in stalni učitelji morejo s svojim delom zapustiti vidne kulturne sledove za seboj. Samo, ako ne misli na svoje premeščenje, se more učiteljstvo popolnoma posvctiti delu v šoli in izven nje. Ako se sedaj v pogledu stalnosti ne more ničesar ukreniti, je moralno etična potreba, da se učiteljstvo v pogledu disciplinskcga postopka popolnoma izenači z vsern ostalim uradništvom in uveljavijo tudi zanj, Ikakor za vse ostalo uradništvo disciplinski predpisi iz §§ 183.-274. uradniškega zakona iz leta 1931. Pri takem disciplinskem postopku, kot ga ima učitelj.stvo seda.j, se ustvarja prepričamje, da je ono izvzeto od pravice in pravičnosti, da je zanj vzpostavljen težak in izjemen režim in da kazni nad učitcljstvom ne služijo kot vzgojno sredstvo. 18. Jugoslovansko učiteljstvo protestira proti intervencijam nepolkJicanih faktorjev in zahteva premeščanje učiteljstva potom razpisa in samo v času šolskih počitnic, zahteva tudi avtomatično napredovanje po skupinah. 19. Učiteljem bojevnikom naj se priznajo vojna leta za napredovanje po skupinah in za upokojitev. ^ 20. Učitel jstvu, ki je bilo odpuščeno iz službe zaradi nepoloženega praktičnega učiteljskega izpita, naj se dovoli, da polaga še enkrat ta izpit. ker med odpuščenim učiteljstvom je mnogo takih, Iki niso bili na izpit niti poklicani, dasiravno so se pravočasno javili, a dokler ne polože ,praiktičnega učiteljskega izpita. naj se vse odpuščeno učiteljstvo kot začasno vrne v službo. 21. JugoslovaTisko učiteljstvo je delovalo doslej izven šole nc samo vsled dolžnosti, nego tudi po svo.jih idealnih pobudah, ampak z ozirom na to, da ie to delo mnogim učiteljem prineslo namesto priznanja razočaranje, zato zahteva jugoslovamsko učitdljstvo, da se to delo normira, sistemizira in zaščiti pred vsemi nezdravimi vplivi. 22. Učiteljstvo naj prejema svoje prejemke redno vsak mesec isti dan. 23. Ukinejo naj se sprejemni izpiti za gimnazijo. 24. Nagradi naj se ono učiteljstvo, ki deluje v šolah z nerazdeljenim poukom. 25. V službena leta naj se vračuna doba od dne položenega praktičnega učiteljskega izpita pa do sprejetja novega uradniškega zakona onim učiteljem(icam), ki so ta izpit položili v letu 1930. 26. Osebam. ki so prešle iz službe srbske pravoslavne cerlkvene avtonomije v državno službo. naj se ta leta, priznana jim za napredovanje, priznajo kot efektivna v državni službi odslužena- leta vračunajo v pokojnino. 27. Podeželsko učiteljstvo naj se prevede v drugi plačilni razred.