gžhaja vsaki dnevom . delje. Sms velja za Av- | za celo leto fce, za Ogrsko 50 vin. za celo ^■Beračijo slane Ido leto 6 kron, za Tp pa S kron; jgoinozemstvo se InatoCnino z ozi- Mrisokosi pošl' i je pla- isamezne ■prodajajo po 10 v (Elvo in uprav-rala v (fedališko po-b;e štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K SO'— za '/- strani K 40'— za '/j strani K 20"— za '/„ strani K 10 — za >/,! strani K 5 — za '/as strani '< 250 za '/•* slrani K 1 — Pri večkratnemoznanilu se cena primerno zniža. fey. 9\ V Ptuju v nedeljo dne 18. junija 1916. \ XYII. letnik. napadi Rusov na celi frtnti. Naše prodiranje v Italiji' v! us Dve italijanski gori zavreti. , n r a. d n o p o i" o <" i 1 o ii d pe i k a. ■ Dnna.j. D. juniji!. ["radmi se da-: I o j i S <"• e. Boji iki spvpmpm včeraj manj Ijsiti. Pri J »od A leks i n i o c a, si v. mo-zapadno Ki o i ;i in ob 1» n j c s t r u bili so [padi pod težkimi sovražnimi izgubami jnii. ( Hi h e s a r a h s k i meji vladal jo lij a n s k o b o j i s č e. Na > ni A si ago zavzelo so naše čete I 8ise m o I in s. verno od Monte ; v močno zasedeni M o n t e ■:■:<>. Naši Težki niožnarji i ogenj proti M o n r. & I. i s s c r, ni panoprski utrdbi oboroženega pro-Prini o I ii n o. Število v j o t i h povišalo na 28 oficirjev in I en a, pa na f> s i roj n i li p u g k. oliinetali so žoloz-^Rfirave od P o r r o (i r u a r o. J. a r i-^Hrall agn o 1 o. notranje pristanišče ;i in neko sovražno postajo za polila izdatno /. bombami. Naši letalci ^^Ha kolodvore od S e h i o in P i o -^^Blbe. Bil ž n n-vzli od n o boj i š č e. Nespreten '. X.iiiiesiiiik general.štabnega šefa pl. H c") f e r, tin I. nško uradno poročilo od petka. i I i n, ». junija (W.-B.) iz voii- ga stana se poroča : i d n u b o j i > č e. Nii.ša artiljerija iiones sovražna mnnieijska tabo- Frazstreiila, Obstreljevala je sovražna ta- transportc čet na kolodvoru S u i p.- IChanipagni; ter je imela na zapaduem " in s o vidno dobro uspehe proti fran- ijiim ter kolonam infanterije in oinoliilom. Na desno od it a a se •ugodno naprej. Sovražni, z siknili peljani protinapadi v gozdu ii t a in mod gozdom C h a p i tre njavo Vain so se brez izjeme pod • i .sovražnimi izgubami izjalovili. V" V o- ' ge v. a h vzhodno oci S nt U i č zai smo z raz-i irjene del ri-žiiih jarkov uničiti. V z h o d n o in b ii i k o b o j i S č c Pri nemških Petah nobene spremen v. 11 o.. . .:ifw-r?mmoT~ Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 10. junija. Uradno se. danes razglaša : Rusko Wo j išče. V nasprotju s pred-uVrajšojim (i; -vom so se vfieraj zoper na vsej sevemo-vzliodni fronti skrajno Jjuti boji razvili. Med Okno in 1> o b r o n a u c o m bilo je na enem kraju s. na nekem d 5 težkih napadov zavrnjenih; pri teli seje zlasti odlikoval naš šiezijski lovski bataljon št. [6. Na spodnji Strypi so močne ruske sile go Ijutem boju naše čete od vzhodnega na zapadni breg nazaj potisnile. Severno-zapadno od T a r n o p o ! a za^ rnih smo mnogoštevilno roških sunkov. V prostoru pd Lučka se severno od Styra borimo. Pri K olki n severno-zapadno od Czartur v s k a smo preprečili ruske poskuse prevoza. Italijansko bojišče. Sunki Italijanov proti raznim točkam naše fronte med rekama E t s <• h in B r e n ta bili so zavrnjeni. K doslej naštetim vjetim v napadalnem prostoru prišlo je čez 1600 Italijanov, med njimi 25 oficirjev. - Pred tolminskim njosiičjem uničile so naše čete po krepkem artiljorijskom učinku obrambe in bitja enega dela sovražne fronte: vrnite so se z 80 v j e-tim i, med njimi 5 0 i i e i r j e v, nadalje z ei o strojno puško in drugim vojnim plenom nazaj. J u ž n o - v ■/. h o d n o b o j i s •:• e. Ob spodnji Vojusi bile so italijanski' patrulje z, ognjem razpršene. Namestnik generalštabnega Šefa pl. H o' f'e r, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-H. Berlin. 10. junija (VV.-B.i Iz velikega glavnega stana se poroča: V. a p a d n o b o j i š č e. Na zapadnem bregu M a a s e so je boj zoper sovražne baterije in šance uspešno nadaljeval. — Vzhodno reke so naše čete napade nadaljevale. V hudih bojih bil je sovražnik na hrbtišču visočin južno-zapadno Pora Douaumontj v gozdu Chap i tre in rta hrbta Fumin iz večih postojatnk vržen. Zapadno trdnjave Vdus o bavarski lovci in vzhbdno-pruska infanterija neko močno sovražno poljsko utrdilo. ki je padla v naš< roke s posadk« čez 500 mož in 22 strojnimi puškami. Skupno število od s. junija sem vjetih si vraž-nikov znaša 28 oficirjev in več kot 1500 mož. - Na i i a r t. m it n n s w e i i e >■'< o p ' u pripeljala je neka nemška patrulja več Francozov kot vjete iz sovražnih jarkov. V z h o d n 0 i u bal k ansko b»j i š£ e. Pri nemških četah se ni pripetilo ničesar pomembnega. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. k.-B. Dunaj, 11. junija- Uradno se danes razglaša: U n s k o bojišče. Vzhodno' Od K oliv i je sovražnik predvčerajnem Zvečer s tremi regimenti levi breg Styra pridobil. Bil je pa včeraj z obsegajočim protinapadom avstro-ogrskih čet zopet čez reko vržen: pri temu je padlo v naše roke 8 ruskih oficirjev, 1500 mož in 13 strojnih pušk. Severno-zapadno od Tarn o pola pridobili smo s protisunkom neko od sovražnika z. velikimi izgubami priborjeno visočino nazaj. V se- vcrno-vzhodiieiii delu B u k o \ i n e se je zopet izredno ljuto borilo. Pritisk premočnih na-sprotniških sil. ki so bile vporabljene z tudi pri temu sovražniku brezprimerno vporabo človeškega materijala, vstvarfi je potrebo, da našo čete tam od sovražnika ločimo in na za j potegnemo- Italijansko bojišče. Italijani so ponovili svoje sunke proti posameznim mestom fronto in :-,o bili povsod hitro ter krvavo zavrnjeni. Na M o n t. e L cmeri o napadle SO našo čete sovražne oddelke, ki so se držali še blizu viška, presenetljivo, polastile so se popolnoma cole g o r e in so čez 500 Italijanov Vjele. —i Naši letalci oliinetali so kolodvor C i v i d a I e z bombami. J u ž n o - v z h o d n o b o j i š č e. Ničesar pomembnega. Namestnik generalStabnega šefa pl. H 0 f e r. fini. STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem napoiu Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 11. junija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na obeh straneh M a ase ljuti artiljerijski boji. Včeraj poro-čani plen iz napadov vzhodno reke se je še z a 3 topove i n 7 strojnih pušk povečal. — Zapadno od M a r k i r c h a je neka nemška patrulja, ki je vsilila v francoske jarke, vjela 1 oficirja in 17 mož. Vzhodno bojišče. Južno od K r e-wo sunili so nemški poizvedovalni oddelki v rusko postojanko. Uničili so sovražne naprave in pripeljali nazaj čez 100 v j e t i h R. u s o v ter eno strojno puško. B a 1 k a, n s k o bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. neobhodno potrebna« Zmage Turkov proti Rusom. K.-B. Konstantinopel, 11. junija. Glavni stan naznanja: Po nekem boju, ki je.vodil do poraza in nazadovanja Rusov pred Clianikinom, zavzele so naše čete, ki so močne sovražne kavaljerijske in kozaške švadrono zasledovale ter nazaj potisnile, v noči od 8. na 9. junija K a s r i Širin. K.-B. Konstantinopel, 12. junija. Glavni stan poroča : V našem včerajšnjem poročilu naznanjeni boj, ki je vodil do uničenja okoli 1000 mož ruske kavaljerije, vršil se je v bližini reko Z a p p e južno vasi T š e u 1 e m b e r k in vzhodno vasi A mad i en. Zato jo je priporočati zlasti za vojake, romarje itd. Italijanski parnik za prevažanje vojakov potopljen. K.-B. Dunaj, 11. junija. Uradno se danes razglaša: Dogodki na morju. Kden naših podmorskih čolnov je dne 8. t. m. zvečer od večih razruševalcev spremljano veliko italijansko pomožno križarko ,,PrincipeUmber to", s četami na krovu, torpedi r al. Ladja se je potopila v nekaj minutah. v Mornariško povelj ništvo. Italijanska ladja ..Principe CJrdberto" bila je leta 1909 zgrajena.; imela je 7833 regi-sterskih ton in 9000 konjskih si!. Italijansko poročilo (od „Agen-zie Štefani") pravi o tej zadevi : Dva sovražna (avstrijska) podmorska čolna napadla sta v Četrtek zvečer v spodnji A dr i j i neki italijanski t r a n s p o r t č o t, ki je obstojal iz treh parnikov s četami in vojnim orožjem. Transport je spremljalo broddvje razruševalcev torpednih čolnov. Podmorska čolna sta bila takoj napadena. Posrečilo se jima je pa, izstreliti torpede, katerih eden je parnik „Prin-cipe Umberto" zadel. Parnik se je vkljub svojim rešilnim sredstvam potopil, vkljub hitri pomoči drugih na vožnji nahajajočih se ladij. Potopil se je v nekaj minutah. Izgube še niso natančno znane. (Bržkone so tako velike, da se jih italijanska vlada ne upa povedati! Op. ur.). Kakor se čuje, obstojala je polovica potopljenih iz v O j a k o v. Lord Kitchener. V zadnji številki smo poročali, da se je bržkone vsled strela nekega nemškega podmorskega čolna potopila vojna ladja Angležev ..Hamsphire", na katero krovu se je nahajalo Lord Kitchener. okoli 900 mož, nadalje pa tudi angleški vojni minister lord Kitchener z vsem svojim gene- i ralštabom ter tudi mnogimi ruskimi oficirji. ; Lord Kitchener je bil eden najpomembnejših ; mož v vrstah naših sovražnikov. Zdaj počiva ! na dnu morja in vsa bahata angleška vojna j mornarica ga pred to usodo ni zamogla rešiti. (C h a n i kin leži 130 kilometrov severno-vzhodno od Bagdada. Ti uspehi kažejo torej, da podijo Turki Ruše prav odločno nazaj in da imajo Rusi slabe čase. Op. uredništva). Grozni boji z Rusi. Avstrijsko uradno poročilo od p o nd e lj k a, K.-B. Dunaj, 12. junija. Uradno so danes razglaša: Rusko bojišče. Na severnem vzhodu B n k o v i n e izvršila se je ločitev od nasprotnika pod hudimi hoji z zadnjimi četami. Neka iz B u c z a c z a prodirajoča sovražna skupina bila je s protinapadom n eni s k i h in avstro - o g r s k i h čet vržena; pri temu smo v j e 1 i 1300 Rusov. Na visočini vzhodno od W i a n i o w c z k a se je danes zjutraj neki močni ruski napad [n> le t. spremenila. Lepa pojedinja. ..Pest e r L 1 o y d" poroča iz S z e g e-dina: Dne 27. oktobra 1015 se je v stanovanju poštarja Veljko Z a g 0 r i c a priredilo pojedinjo. katere se je udeleži] poštar, na- dalje advokat dr. [van Zagorica, zasebnik Marko Maiiojlovič, nadalje župnik (!!) Lazar \' i! c - k .1 v. notar Izidor I v ,1 n i r. graščak Štefan Garaški m poleg tega:še v e č r u s k i h v o .j n i h v j c Ln i Tjo v. Pri pojedinji seje rusko vjetniko slabilo'; na za-Lte.v-fl /up n i k a se jo klicalo ,.ž i v i.j oK ruskemu carju in konečno so je tudi rusko c a r s k o neseni pelo,. Sodnijski dvor v Szegediim obsodil jo poštarja in advokata. Zagorica ter notarja vsacega na ono leto ječe in 600 kron denarne globe, ž upnika na dve tetj ječe in 1200 K denarne globe, Štefana Garanski aa dva meseca zapora in 400 kron denarne globe. Pri vzklicni razpravi se je Garaiiskega oprostilo, obsodilo pa V ilj fea Zagorica, dr. Ivana Zagorica, Marka 31a- liojlovioa in Izidorja Ivaniea. vsakega da š i i r i in es o '■ o j o o o in 600 k r o n denarne globe tor ono loto uradno izgube! Ka/.en župnika (ž leti ječe in i_'00 kron globe so jo potrdilo ! Konec veieiztiajalca. Inns!, ru o k. Tukajšnji listi poročajo: -mik občinskega predstojnika od Saooo. .a nt Franc B o r t o 1 d i bil jo po pick, m sodu na smrt p o t o ni usti- o I j o n j a obsojou, ker jo dal svojemu prepričanju o zmagi Italijanov izraza. Bolečine odpravllajooi učinek oil FeUerje«ij» priljubljenega rastlinskegaesenčnega lluida z zn. .,K!sa-Ilnida temelji na njegovem živce pomirnjočem in kri liovaMiiočeni vplivu. Ako n. pt. |>ri obraznih bolečinah ali zobobolu, ki *a nastale vsk-d prepiha ali preblajenja, rabimo „Elsa"-lluii!, pomirijo se od bolečin razburjeni živci, kri razgrejc boleča mesu in bolest poneha. Ni čuda. da to blagodejno domače sredstvo že 20 let sem vedno bolj na priljubljenosti pridobiva io da se hvali v mnogo (:<■/. 100.000 zahvalnih pismih. Tudi mnQgp zdravnikov je napravilo z rjim poskiue in priporoma fluid najbolje. 1'ri najrazličnejših bolečinah sluzi izborno in naj bi tedaj v nobeni hiši ne manjkalo. 12 steklenic poSlje Iranko sa samo 6 kron lekarnar K. V. Pellet, Stubica, Elsa-trg šl. 211 [Hrvatsko). Ponuja se celo množino bolečine odpravljajoči!, sredstev zoper neuralgjo. rhcumo, giht, išias in podagri, ali nobeno ne doseže ^Elaa" lluida, zato naj ee vzame Io Io slaroznano sredstvo zoper bolec.ne. Milo učinkujoče, zanesljivo odvajalno sredstvo so Kellerjeve Želodec okrepčujoče Rhabarbara-Ero^jiče z ta. „Elsa"-krogljice, ki- v nasprotju z drugimi drastičnimi sredstvi nimajo nobenega škodljivega učinka. 6 skatljic franko samo i K iO b. (vu) Viceadmirai Scheer. Poročali smo v zadnji številki o velikanski pomorski bitki, pri kateri je nemška mornarica, vkljub temu, da jo bila mnogo manjša «y> ' 5>* , ' -»13-17 Vaeadmirai Scheer. od anglegke, sovražnika grozovito porazila. Poveljnik nemškega bojnega brodovja je bil viceadmirai S o h e e r, katerega sliko danes prinašamo. Scheer je postal šolo pred kratkim poveljnik nemško mornarice. Razno. Plemenita darovalka. Dno 12. aprila 1916 je v Uraden umrla gospa Marija pl. St-au-denheim. Zapustila je m. dr. iz svojega precejšnjega premoženja 2000 kron prostih pristojbin za nemški ..Studontenheim" v Ptuju. Pač redki in vzgledni dogodek, ki časti prav posebno vrlo pokojnico. Ne begajte ljudstva! Gotovi ljudje. '•I zmanjšujejo s tajhostnimi frazami mod neizobraženim ljudstvom naše uspehe in razširjajo poročila sovražnikov kot največjo ter najčistejšo resnico, /lasti v zadnjem času smo Opazovali to zahrbtno, ve le izd a-j a I s k o r a z š i r j e v a n j e p r e t i r a. n i h in i z m i š 1 j o n i h vesti. Gre se za goto-iuspehe na Uuskem, ki .jih seveda ruski poročevalci grozovito pretirajo. Slabo bi bilo, ako bi ne imeli poguma, te neuspehe priznati. Z V e 1 i k a n s k o p r e m o č j o je ruska armada zopet napravila naskok na naše in Fronte in dosegla mi dveh točkah uspehe, Zadnja poročila seveda že pravijo, da jo rusko prodiranje v s i a v ij e n o in da se bode stvar kmalu zopet obrnila. Tudi n e m š k e armado so že poseglo vmes in kozaški navali b o d c j o z a d u š e n i v pot o-k i h k r v i. Tembolj je tedaj obsojati bega-njo ljudstva, ki prinaša itak dovolj žrtev v fej grozni vojni. Opozarjamo naše somišljenike. da riaj se popolnoma za n a š i j o na naša uradna poročila, ki doslej niso nikdar vsebovala laži ali zavijala dejstva. Zasebna in sovražna poročila pač ne morejo biti morodajna. 1,'azširjevaloo lažnjivih in pretiranih vesti pa naj bi so takoj oblasti naznanilo, kajti ti kričači so nevarni kot špijoni. Tudi orožnike bi prosili, da naj poskušajo z največjo strogostjo za troti to razširjenje neresničnih vesti. Tako bode mogoče ljudstvu resnico podati Nabiranje starega papirja. Pred kratkim smo poročali, da je uvedlo namestniSfcvo veliko zbirko starega papirja na celem Štajerskem, kojo donesek bo stekal v namene vojne oskrbe. S tem podjetjem se ne bodo dobila samo velika sredstva za vred be blagostanja. ampak so bodo tudi priskrbeli' papirni industriji bogate zaloge staregg Maga za zopet no porabo. Za dober izid zbirke ni treba nikak-šnih dragocenih daril. Za podjetje, je treba. samo pridnega nabiranja prebivalstva, ki bo pri vztrajnem skupnem delovanju doneslo bogate sadove. Pri vsakem uradu, v vsaki trgovini ali pisarni, v vsakem posameznem gospodinjstvu je dovolj starega papirja, časnikov, dopisov, knjig, ki se ne rabijo in so končno uničijo. Vse to se naj shrani in izroči prihodnji zbirki. Ako bo vsak ravnal po tem načrtu, mora prinesti industrije. Zatorej pri-pravljajmo se skrbno za nabiranje papirja. Čas zbiranja se bo naznanil kar najhitreje. Najvišje cene za krompir. Ministerski ukaz z dne 12. maja je odredil, da morajo na podlagi ministerskega ukaza z dne 12. septem-I>i;i L916, drž. aak. St. 270, za, mesec maj veljavne najvišje cene za veletrgovino in nadrobno trgovino s krompirjem ostati od 1. junija t. 1. do nadaljno odredbe v veljavi kot najvišje cene. Zatorej znaša najvišja cona za nadrobno prodajo krompirja v ozemlju mestne Gradec od< 1. junija t. 1. do liadaljne odredbe lil vin. za kilogram. Z ozirom na osebne pri-bitke, ki so po krajevnih razmerah dostikrat različni, se je naročilo političnim okrajnim obla.stvom, da razglasijo po krajevni navadi za nadrobno prodajo krompirja v njihovem okraju od 1. junija t. 1. veljavne najvišje cene. 16-letni feldvebel iz Ptuja. Učenec ptujske firme W. Blanke, komaj 16-letni Ferdinand Oseh lag jo pred letom dni vstopil kot prostovoljni strelec v vrste naših zvestih bra-niteljev domovine. Bilo jo veselje videti mladega, krepkega dečka, kako je navdušen, na prsih avstrijske in nemške barve, hitel pod zastavo. Kakor čujemo, se je tudi kmalu odlikoval. „Sloveneu- piše nekdo o Osehhtgu med drug. sledeče: Radi njegove mladosti so ga pred letom dni komaj potrdili, Pa že v prvih 14 dneh je pokazal,toliko dušno in telesno sposobnost za vojaški poklic, da se je vso čudilo. Že prvi mesec je bil povišan v gefreiterja in korporala. Drugi mesec je postal zugsfiihrer. Nato je služil tri mesece kot naj-inteligentnejši p o d č a s t ni k v ce- lem polku. Tedaj jo prišlo pov Ij stbtnij'a I'kompanija tia bojišče. Ti dopolniti podčastniški zbor s i'el hauptman iznere za to mesto Oseh I a ga. Tako je postal v \i>. Io: Sedaj služi že 6 mesecev nepretrj it« vesel na bojijču. /a svoje vrli prel sovražnikom m za svojo a n že dvakrat pohvaljen od višjih | Njegova kompanija je vedno med Tako poroča ..Slovenec- i/. I.juh!' nas iz srca, da tudi la lisi priznaval junaštvo mladega leldvebla ' ' ta junaški lani .jo n a^š! Zato bi le j par napak poročila Ljubljanskega lista: mladi feldvebel se ne piše Ošlak. 0 s e h 1 a g. Vstopil je med prostovffl Ce v Ptuju; ki so potem na bojišč Kakor rečeno, bil jo preje fiskarsk in je kot tak stavil našega ,,Štajeria je bil vedno našega mišljenja in ko| „turner" navdušeni pristaš :■■ Vse se je prijazno od njega posli odhajal ' od nas, na prsih črno-rume] črno-rdi-če-ziato trakove. Pravi št; f a n t Je l a naš ( Isehlatr. Pretep. Poroča se nam:.lože; viničarski sin iz Varoje, so je dne 12j v Št. Vidu pri Ptuju pred gostil steritseha spri s posestniškim sinom Ani Seru ga iz Vareje. Lozinšek bil silovito na tla. vržen, da jo tno rano na glavi v bolnišnico oditi. > da ljudje niti zdaj v teh resni L časih m rejo odnehati od svojih surovih pretopovj piti in ver delati: Tatvina. Doslej neznani tatovi 30 mod opoludanskim odmorom v trgo^ t e n j a k & S c h o s t e, r i t s c h v j in ukradli okoli 1200 kron denarja. doslej ni pojasnjena. Napad. Hlapec Vincenc V i n ti i,š k o ve o bil je dno 12. t. m. na potuj od gostilne Ferle v Cirkovcah na posestnika Kovačičeka od ne nega vojaka Inez vsacega vzroka n; napadalec ga je težko z bajonetom desni roki in v prsih. Orožniki storilca. Kako podražijo žajfo. ..Grazei poroča: ..Gališki begunci, ki so Gradcu, kupovali so SchichtovJ množinah od ';., 'A ali I kilo. to pa ko je znašala cena za žajfo :r>'.i K kil, s stroški torej :i K 50 h pri oni k enem so nakupili prazne Schiehtove so potem napolnilt z žajfo. poslali ktS Ogrsko in od tam čez Dunaj zopet v (1 tukaj je medtem nastopilo pomanj zato so jo zamogli trgovcem po ti K 35 h in 0 K 50 h za eno kilo prodaj stroški in navadnim trgovskim do segla je tedaj žajfa ceno 7 kron, to» krat toliko, kolikor jo prvotno] 15-letna ubijalka. Iz VocklaH se poroča: 15-letna dekla Ana Ho imela s 50-letnim hlapcem Hermanom ij fler v gozdu ljubavni sestanek. Ko hlapec potem oditi, sunila mu je de| krat veliki kuhinjski nož v hrbet menda, da se bode starček takoj zgrj da ga bode zamogla potem lali Ali mož je zamogel vkljub težki VOcklabruck priti, kjer jo napravil m Deklina je po svojem napadu zbežala skrila v grmovju. Zvečer so jo on in sodniji izročili. Mlada zločinka f je hotela, hlapca le omamiti in jiotum Težki sum. 34-letna uradnica Km, T i- b o v e 1 j bila jo v Gradcu iz tležej nišnice v kazensko sodnijo oddana] jo, da je izvršila detomor. Hrabri Spodnji Štajerec. Gospod K s n i č, nemški štajerski rojak i/. Raji prevzel je prod 10 leti gostilno ..Zar krono- v Sarajevu. S svojo pridni poštenostjo je gostilno visoko dvi: ulje, zlasti Nemci, prav radi ■cd kratkim praznoval je svojo poroko. Ob rej priliki je svoto za vojno-oskrbovaliiu naga jo podpisal za četrto vojno kron. Njegov sin stoji na bo-Bitaino prisrčno vrlemu . domačinu ! - iša nadvojvoda za nemški „Schu!ver- ijski ..It. V'.'- poroča: 1/ bojišča ..Selmlvoreiir' svoto 280 K, zanj nabrala pri I. armadnem po- , IVi tej zhiivi udeležila sta se tudi osti nadvojvoda .1 o ž <• t' i' ' r- ■:• II ,- m :• i k !-' o i-. [ i na n d. Wni- ■ -. lili v teli darilih posebno j;i njegovega stremljenja. momor zaradi nesposobnosti, .Vb-ienii prišel je te dni v (i i t s c h i-ker seje liotel kol prostovoljec |d uvrstiti. Sprejeli ga pa niso. Iz fraled trga izvršil je Mohr samomor. lasil se je po 22 mesecih. O infanteristri i č n v Stranica.li pri K oiij i-r vorili i se j u že od srede avgusta 1914.1., •n padel. Vojaki, ki so prišli ipust, so celo pripovedovali, da ,. idil \ sovražnem ognju. Zdaj pa je i od Adamiča na njegovo svojce iz a, v kateri poroča, da se na-• vojni vjetnik v Rusiji in da je pola zdrav in čil. _orja Franc-Jožefa deželna gimnazija v ateljstvo cesarja Frane Jožefa de-\gimnazije v Ptuju nam poroča, da se ■liiiie izkušnje v I. razred za solili Hi 17 dne '28. j mi i j a 1016, 1» cenjeno občinstvo .opozarja. i 4. vojnega posojila na Štajerskem. Pod-ja na 4. vojno posojilo na Štajerskem ju po končnoveljavno zaključenih urad-itvali ena na o. vojno posojilo za R 00 milijonov kron. Na Štajersko od-ikroglo e n a č e trti n a od skupne četrtega nasproti tretjemu avstrij-einn posojilu, ki znaša približno ■BOBOV. 1'odpisanja hranilnic na Sfajer-nili vložnikov na 4. vojno posojilo pO milijonov kron, torej še 20 milico ko na 3. vojno posojilo. Prav dobro ■Ma ustanova poslovalnic: za podpi-po šolali in za podpisovanje vojaštva jšnji podružnici Anglo-avstrijske banke. n.ja v šolah so dosegla zelo znatno l milijonov kron. Sijajni uspeli podpi-•ia vojno posojilo na Štajerskem je od političnih oblastev urejenega ne- __ga nabiralnega delovanja ter globoko ■njenega domoljubnega smisla celega Bralstva, ki se je kakor že večkrat med kili. o k iste. I !• ((rada i je žajj : lajati :kom (k •ej dva k ostali r u c k1 ho tudi tukaj zopet sijajne obnese! Tatvine na polju in njivi. V zadnjem času zopet brezsramne tatvine na rili in poljih. Vsled vojnih razmer je se-|ogoče, postaviti povsod poljsko ču- Jivalstvo naj bi tedaj samo pazilo tdsebojno podpiralo, da se onemogoči teh laiav. \'saciga naj se brez Menja oblasti naznani! Pozor vinogradniki! V zadnji številki ,,šta-Ki objavili inzerat z navodilom za Ibakror. e paste ..Dos na" kot miza bakreni vitrijol. V ta inzerat se Bibog vtihoiajiila pomota. Počeno je lina iii tičneni navodilu, da pri Škrop- lislilaj nji/. bakreno pasto ..Mosna" ni treba apna. To je, kakor rečeno, po-1 ivdarjamo še posebej, da se mora »škropljenju z bakreno pasto r n e u t r a I i z i r a n j e pomešati apno. ker se drugače poganko, listje in Nevarni ljudje. Župniku P e t e r m a n n u ;: - VV <"> r t. h u na Koroškem ste dve i neki ročni voz ukradli. Ko se je župan ;ir banner na kole-.u v Celovec peljal, -i i voz, v cestne!,! jarku pa ■Bki z nekim možem. Ko jih je župan ji mož in ženska opsovala in ad i. Doiični mož je bil že O|)etovano Inorani nabiralec cunj Tomaž Se li a I- ■tžniki -o ga vjeli in deželni sodniji v Idali. nudil ii iziepati rani ila in s« bki vj navi, d oroi i a J: elne jnbu • Ka lostj lil, Kako se ljudstvo slepari. „Oatd. Rdscb.' piše: Znano je, da imajo veliko krivdo aa draginji p r e k u p č e v a I <• i. Značilen je sledeči slučaj : Neki prekupčevalec, kupil je od labrike žajfo. v Linzu en vagon žajfo in sicer meterski cent po 142 k r 0 n. Zdaj je šla žajfa akozj celo vrsto prekupčevalcev, ui«". da se je tekom štirih leibo.v oieterski cent v zadnjo roko v Uraden za 38Q kron prodal. .Med vsem tem prekupčevanjem ostala je seveda žajfa prav mirno v Linzu. Tudi sodnija se je pečala s tem slučajem, ali navijalce cen se ni moglo prijeti, kajti vsak prekupčevalec je i ! -;;:ee- svoj „iiu\ e: ji ■■!i - dobiček. Taki ,,KettenkšeHi- dajejo brez težave velike dobičke, ki jih mora ljudstvo plačati. Treba je le par pomočnikov imeli in ti s;- prav lahka dobijo. Danes kupi Samuel Svern in odda blago Koptsteinu, ta je prepusti Rosenzweigtt; ta zopet Mandoiju, ki ga končno trgovcu Woltgangu proda. Vsakdo vzel je le ..običajne" procente. \ endar pa ,je cena blaga na dvojno visočino ])oskočiia. I »rugokrat teče veriga zopet narobe od Mandolja k stenut. Skrajni čas je, da se to p r e k u p č e v a aj e temeljito iztrebi. Strela je udarila v stolp farne cerkve v Sv. U I r i k u pri Slov. Gradcu : raztrgala je cerkveno in stolpOVO streho, brez da bi zažgala. Ura se je vstavila, pa ni posebno poškodovana. — V Ž e'ta I i h pogorelo je vsled strele stanovalno in gospodarsko poslopje posestnika Simona C e c k. Pri požaru našla sta svojo smrt 14-letna hčerka in 6-letni sinček posestnika, medtem ko so najmlajšega otroka komaj rešili. Smrtna nezgoda. Iz 0 b e r d r a uburga na Koroškem poročajo: Na Oailborgu padel je posestnik Jakob B o h e n w a r t e r v gorovju 200 metrov globoko v- prepad. Mrtvega so prepeljali v Eeisaob. Nepoštena kupčija. V Rušah so aretirali in sodniji oddali lo-ietnoga kmeta .lurja V 6-s e I j k o. Mož je že pred petimi leti svojemu gospodarju mnogo lesa prodal. (1 nar pa porabil. Ukradene svotc znašajo 2453 kron. Obkradeni tat. Postopač Rudolf Mast-n a k vlomil je dne 4. t. m. pri posestniku Jožefu (iajšek v Lipovcu pri Grobel-nem ter ukrade! 1320 kron denarja, mesa in klobas. Potom je pijančeval v raznih gostilnah in se tako napil, da je na cesti obležal. Drugo jutro prišli so drugi postopači, so pijanega .\iastnaka preiskali in um denar pokradli. Orožniki so Mastnaka okrožni sodniji v Celju izročili. Ostale tatove pa se ni moglo dobiti. Lepa družba. Nabirale* cunj Jožef P črno t v Celovcu popival je z vlacugo Hermino Perkonig in njenim Ijubčekom Viljemom Pisci er v neki gostilni Pri temu mu je bilo 100 kron ukradenih. Čedni parček so zaradi te tatvine zaprli. Velika nesreča je umrljivost otrok poleti, kadar se sveže mleko hitro pokvari in kadar ubogi mali dojenčki ne morejo imeti zanesljive hrane. Vsaka previdna mati bode tedaj začasno napravila poskus, dati svojemu malemu Ijubčeku staroznauo Nestic'jovo mokoza otroke, ki jo mali izborim prebavijo in kije tudi prav peieni. Poskusna doza zastonj po: Nestle-družbi za moko za otroke. Dunaj 1.. Biber-strasse 4!ta. 216'2. Bodimo složni in vztrajajmo! Ces. kr. na-niestiiija nam piše: Silna borba, ki jo je vsilila naši državi zlobna nevo.ščijivosi sosednih držav in ki naj bi uničila našo bodočnost kot velevlast. je dovedla vsled vojaške izobrazbe in brezprimernega poguma naših hrabrih čet ži na vseh bojiščih do sijajnih zmag za našo pravično stvar in našim sovražnikom dokazala, da se moremo uspešno braniti tudi proti celemu svetu sovražnikov. Vendar še divja srditi boj, ker naši sovražniki, ki nas ne morejo premagati na bojišču, upajo, da. se jim bo posrečilo to. cesar de morejo doseči na n polju, na ta način, da nam zaprejo miš.-; vodovja in naše meje. da so nam prekinili vsak dovoz iz inozemstva. Zato nočejo državniki sovražnik, u, žel, ki so že. zdavr.o spoznali brezuspešnost poštenega boja. še ničesar vedeti o miru. zato se še vedno obo- tavljajo priznati ona neizpodbitna dejstva, ki jih dokažejo bojišča vsakomur, ki n" misli enostransko. Zato odklanjajo ravno sedaj vsako .....ŽnOst mira kraikoinalo od sebe. ker pričakujejo, da nas bo v času prehoda od stare k novi žetvi presenetilo od njih zaželjeno pomanjkanje na živilih in bomo mi. ki smo /. orožjem v roki ostali zmagovalci, vsled glada prisiljeni pasti na kolena, Kavno radi tega imejmo že rešilno zmago pred očrni ter podvojimo svoja prizadevanja, napnimi svoje moči do skrajnosti, da pokažemo tudi m tem polju, da je bil up naših sovragov ničoveu in bomo govorili na vseh črtah, na bojišču in V zaledju, zadnjo odločilno besedo mi. besedo. ki nam prinese trajen mir in možnost prostega neoviranega razvoja naše dežele? AJtoravno je neopravičena bojazen, da bi fMstale naše zalog,: živil pičle ali bi morda celo pošle, so vendar vsled zaprtijc po naših sovražnikih cene ravno za gospodarstvo najpotre mojših stvari tako poskočile, da jih mnogo revnejših obitelji več ne zmore. Tu je pa za nas največja nevarnost, Nikakor ne moremo pustiti dela naših bratov, ki so ravnota.ko kakor vsi drugi dosedaj z mirni v rod borili boj v zaledju, na cedilu, na veselje naših sovragov in v slabljenje poguma naših zmagovito prodirajoči!] trum. Zato je dolžnost vseh imovitih, vseb onih. ki razpolagajo črez zadostne dohodi«-, da stavijo vse na to. da se pomaga revnejšim slojem prebivalstva črez hudi čas draginje, črez nevarni prehod k novi žetvi. V mogočnem času. v katerem živimo in v katerem je kakor še nikoli prej najožji stik vseh državljanov prvi pogoj zmage, ne sme nucdo zaostati. Da je dana tudi manj imovitim prilika, pokazati svojo požrtvovabaosi in priskočiti na pomoč v stiski se naliajujočim bratom. je odredil namestnik grob ('larv unci Aldrin-gen, da bo v bodoče natisnjena na delu sladkornih izkaznic štajerska blaginjska znamka; tako opremljene se jih bo oddajalo za malenkostni znesek po 2 vinarja za komad. Vsakomur, kdor ne spa,da med. najpotrebnejše, jt' na ta način omogočeno s prostovoljno pa redno naklonitvijo pripomagati k zboljšanju gospodarskih razmer v stiski se nahajajoči!: sodržavljanov. Kdor more, naj jemlje za v s e pripadnike gospodinjstva sladkorne izkaznice z blaginjskimi znamkami, kdor si pa tega ne more dovoliti, naj vzame vsaj jedno plačljivo izkaznico. Ni kdo se pa naj popolnoma ne izključi od te prostovoljne davščine. Deset zapovedij za nebojevnike. »Dol. Novice- pišejo : Kdor ni v vojni, naj se iz-prašujo vsak dan v času groznega obiskovanja naše mogočne Avstrije: ..S čim naj tudi jaz koristim svoji domovini, ki sedim mimo doma, med tem ko so bojujejo moji sovrstniki in prelivajo kri za njo0" Da spoznaš svoje vojne dolžnosti kot nobojovnik si zapomni deset sledečih zapovedij ter jih vestno izpolnuj : 1. Bodi neomahljiv v trdem zaupanju na zmago pravične stvari svojega ljudstva in so potrudi, da tako sVoje prepričanje razodevaš tudi malosrčnim in dvomljivcem; ne rabi pa V ta namen nespametnega in pretiranega hvalisanja o zmagoslavju. ■2. Bodi si vsikdar svest, da moreš v času težke poskušnje najlepše koristiti sebi in v svoj dobiček, da posvetiš vso svoje moči in dobra dela za blagor domovine. — 3. Spominjaj se z radodarnimi rokami junaških naših ranjencev, ki so se bojevali za Tebe in prelivali kri za Tvoje ognjišče. — 4. Ne odteguj se, če se gre pomagati svojcem v vojni se nahajajočih bojevnikov, ki tipe doma bedo in pomanjkanje ter za nje radevolje skrbeti, kolikor Ti dopuščajo sredstva. - 5. Bodi pravičen in izpolnuj z lastnim zatajevanjem svoje dolžnosti napram onim, ki so z ozirom na imetje siabejši od Tebe in trpijo revščino. — G. Bodi prizanesljiv nasproti svojim dolžnikom v času splošnega vsestranskega pomanjkanja, posebno če vidiš, da ima dolžnik dobrovoljo, nikakor pa potrebnih sredstev. — 7. Ne izkoriščaj bede svojega bližnjega in ne išči osebnega dobička pri revnih. Kdor v takšnem času hrepeni po obogateiiju. ta ravna nečastno in stori krivico in zločin svoji domovini. -8. ('pusti pri sebi in pri svojih vsako noči- — (5 mernosfc in razkoSnosI v obleki in v hrani, dokler trpi »totisoSpro Tvojih sobratbv po-manjkanje in nadloge. — 9. Ravnaj in postopaj ■/. vjetniki svojih sovražnikov tako. kakor želiš, da bi si' ravnalo s tvojim bra-toin-vjetnikoio v rokah sovražnika. - 10. Ne veruj nobenim vojnim poročilom razveii cuiiiii. ki so pol 1'ji'iiH od poklicanega vojnega urada. Naše 8lavno vojno vodstvo Te ne bode nalagalo. Z hvaležnostjo in ne s pretiranim ponosom sprejmi vsak vojni uspeh naše armade NepovoljiiO vojno poročilo, ali velika nesreča, ki bi Te morda zadela z bridko izgubo svojca, sorodnika in prijatelja, prenašaj s potrpežljivostjo in pogumom ter z ndanostjo v voljo Najvišjega. Ruska ofenziva. ") ^W/h PoloryiL:^^ (remenez Sa'sslat* ^S^»ej Pro s h wow J°Km Zitr russischen Ofren<-,ivi> Z ozirom na uradna poročila prinašamo mali zemljevid krajev, ki so posebno prizadeti od ruske nove ofenzive. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. ■omii ,. zvezdic s., letni /dico (*) so živinski pomenijo leln ,-;:, se.inu i dvem sejme se i m i 2 zvezdi. iziuim «n. (•' a v Brežicah (svinjski , okr. Slovenska Bistrica; . Lipnica. Dne 17. junij sojeni); v Poličanah* v (tabersdorfu**, okr Dne 18. junija v Liezenu. Dne H', junija, v Št. Florijanu na I.alJnitzi**. okr. Lom"; v SdchaW.**, okr. hir-stenfeld; v Gradeu (a porabno živino). i >ne '20. j u n i j a v Radgoni** ; v Ormožu (svinjski sejem); v Ptuju (sejem s konji in žrebefci). Dne 21. junij a v Puohu**, okr. Weiz; v Studenicih**, okr. Maribor; pri sv. Tomažu**, okr. Ormož; v Šmarju pri Jelšah*; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejeni); v Tmenem (svinjski sejem'), okr. Kozje: v Gradcu (s klavno živino v Ptuju (svinjski sejem). Dne '22. junija v Sevnioi**; v Šoštanju**; v Cerkvonjaku**, okr. Sv. Lenart v Siov. gor.: v Steinlmchu, okr. Fiirstenfeid; pri št. Jurju**, okr. Celje. ! )ne 28. junij a v Rogatcu (svinjski sejem); v Gradcu (s klavno živino). Dne "24. j unij a v Podsredi**, okr. Kozje; v Stainzu**; v Stralleggu, okr. Birkfold; pri Št. Rupextu**, okr. Weiz; v Hartbergu am Lebing'-'*, okr. Haitberg; pri Sv. Lenartu v Slov. gor.**; pri Št. .ianžu na Dravskem pblju**, okr. Ptuj; v Fiirstenfeldu**; v Kivch-bachn**; v Hieflau, okr. Eisenerz; v Waldu, okr. Mautem; v Konjicah**; v Ljubnem, okr. Gornjigracl; v Brežicah (svinjski sejem); v Laškem**. Pomnoženjereje koz. Veliko zmanjšanje števila naše goveje živine, katero je neizogibno povzročila potreba vojaške uprave, se more poravnati le polagoma s tem, da se zaredi več živine; utemeljen je strah, da bo vedno manj mleka za preskrbo, ako se ne ukrenejo naredbe, ki so potrebne vs!cd danih razmer, da se odstrani ta'< škodljiv vpliv aprovizacijc. K temu spada tudi pomnoženje reje koz, kolikor to ni združeno morda s prevelikim oškodovanjem gozdnih nasadov. S to omejitvijo se mora pa reja koz najnujneje priporočati, ker nudi kozje mleko edino enakovredno nadomestilo za krav:c mleko, V tem oziru se tudi reja koz zelo izplača, ker daje koza v primeri s telesno težo dvakrat toliko mleka kakor krava. Kozje mleko je bogato na lahko prebavnih redilnih snoveh in zatorej posebno primerno za otroke. Ker je koza malokdaj tuberkolozna, se lahko brez. strahu trživa surovo kozje mleko. Neprijeten okus kozjega mleka s-; lahko z brani s tem, da hleve dobro zračimo, da se molze kolikor mogoče na prostem, in da skrbno pazimo na snago pri molžnji in pri shranjevanju mleka. Ako redi r,o koze, nimamo samo dovolj mleka za lastno gospodinjstvo, ampak oddajamo vsaj del drugim rodbinam in s tem dosežemo vsaj majhen postranski zaslužek in prispevamo k prehrani prebivalstva, četudi v majhni meri. Posebno pa se priporoča rediti koze malim posestnikom, ker koza zahteva glede hrane posebno malo. Najmanjša in najmanj vredna krmila, ki sicer ostanejo b cz koristi, se lahko porabjo pri reji koz ; posebno sedaj pri sveži zelenjavi ne bo prehranitev te žival nikjer delali težave. Koza se zadovoljuje tudi s kislo travo in z drevesnim listjem, ona najde hrano c-rlo na najbolj strmih rebrih, in marsikateri še neizrabljeni odpadki se lahko koristno porabijo za krmlj-nje koz. Seveda sedanji težavni ■ as ne pripušča zasledovati gotovih ciljev glede reje; rediti ko e smotreno bo mogoče šele v mirovnem času. Sedaj je treba le po mož-nosli pomnožiti število, da se doseže kakor mogoče hitro primerni koristni donos'. Zatorej se naj prebivalstvu ob vsaki dani priliki živo predo'ujejo koristi, ki jih daja kozjereja. Pri tem je seveda treba ljudstvo opozarjati na to, da se gozdni nasad: vslcd pomnožene reje koz na noben način ne smejo poškodovati in da se morajo prestopki v tem oziru s polno strogostjo zakona kaznovati. Zbiranje konjske in dlake rogate živine. Po poročilu c. in kr. vojnega ministerstva z dne 23. marca 1916, št. 23 537. namerava kralj. og. vojno-oskbni urad uvesti akcijo, ki ima namen zbirati dlako konj in rogate živine. Ker se d i taka dlaka p irabljati za izdelovanje klobučevine in pride tudi v poštev kot primes za izdelovanje konjskih koc (gurj), je nabiranje dlake konj in robate živine z ozirom na veliko potrebo takih izdelkov pri pomanjkanju drugih surovin ne samo zaželjeno, ampak tudi nekaka zapov d potrebe. C. k. poljedelsko ministerstvo je prisiljeno z ozirom na to, da nabiranje posameznim posestnikom ne povzroča nikakih znatnih stroškov in nikakega posebnega dela, in da mire ta akcija vsekakor prispe ati za pripravljenost armade, naložiti živinskim posestnikom nabiranje živinske dlake kot dolžnost. Cena take dlake na bazi >tovarniško oprana« znaša sedaj za 100 kg SO do 120 K. Nabrano dlako je treba oddati prj nabiralnicah, ki se naj ustanovijo (občinski uradi, poljedelske zadruge). Sprejemala se bode dlaka samo iz takih gospodarstev, v katerih v kritičnem času ni bilo nobene kuge, ki bi se prenesla na zadevno vrsto žival j, in se tudi ni pojavil sic r noben sumljiv primer bolezni ali smrti nobene živali te vrste. Dlaka iz gospodar tev, pri katerih ni dan ta predpogoj, bi se mogle sprejemati le tedaj, če to označi dotični uradni ž vin »dravnik po tozadevnih živinozdravniško policijskih predpisih kot dopu tno. Nabirajte papir. »Berliner Tagblatt« vsebuje sledeči oklic: Med tem, ko je v sovražnih deželah pomanjkanje papirja že dalje Jasa vedno večje, je bilo, kakor piše vojni odbo' za nemško papirno stroko, nemškim izdelova nicam papirja do sedaj še brez velikih težav mogoče pokriti domačo potrebo papirja S?daj se pa mora tudi pri nas računati z omejitvijo izdelovanja papirja. V oni meri, v kateri se manjšajo zaloge glavnih surovin izdelovanja j.apirja, namreč lesovina (oblici), sta-ničnina, slamnate snovi, cunjaste polsnovi, je povpraševanje po starem papirju in papirjev ih odpadkih vedno večje, ki istotako služijo za izdelovanje papirja in lepenk. Te snovisotembolj poskoči e v vrednosti, ker se je uvoz teh snovi iz inozemstva skoro popolnoma ustavil (1913 skoraj '/,,' milijona stotov). in ker so mnogi cunjarji morali nehati z nabiranjem vsled poklica, zaradi pomanjkanja volil itd. — in kcv se tudi papirjevi odpadki letos mnogokrat rabijo za napolnjevanje okopnih vreč in slam-njakov (slamnatih vreč) na bojišču. Pr teh okolnostih je naša dolžnost, da nabiramo stari papir. V gospodinjstvih pod streho, v kletah, v trgovinah in uradih, povsod leži več ali manj starega papirja, čestokrat brez pomena, dostikrat kot nadležna šara. To vse se mora zopet porabiti za izdelovanje papirja in lepenk. Ne sežigajte nobenih starih časopisov, brošur, sklejenih kartonov itd. Ne mečite papirja med smeti I V domoljubno korist je treba nabirati te predmete in jih imeti pripravljene za odje-manje. Vojni odbor za nemško papirno stroko se bo v teh dneh po posebnem pododboru posvetoval o tem, kako se naj to pobiranje najhitreje vrši. Zadnji telegrami. C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. K.-B. Dunaj, 15. junija. Rusko bojišče. Južno od Bojane in severno od Černovica odbile so naše čete ruske napade. Zgoraj Černovica preprečil je naš topovski ogenj poskus Bolnic-.. Slaba fico me |iOujcM'!n p P?] Oliv UČ lik;: i h. e< i i i I odpravi. ". franke idec, 14. : Ilir v brz ra a JCOH 0 Dlinen Nr. »j sp: hsTop since prehoda nasprotnika čez Pruth. Sovražnik j Horodenka-Snysiin zapadno le malo preti Pri Wisnowczyku se je skrajno ljuto borile.] kakor severno-zapadno od Radoma in Kri bili so vsi ruski napadi zavrnjeni. V južno in zapadno od Lučka je položaj menjen. Pri Lukaczy stopila je na ubeh i konjenica v boj. Wed železnico Rovvno-I Kolki trudil se je sovražnik na mnogih] pod vporabo novih divizij, da bi izsilil | čez Stochod-Styr-oddelek. Bil je [povsod | vržen in imel težke izgube. Italijani bojišče. Včeraj popoldne so pričeli ljuti artilj. boj proti doberdobski planoti] riškemu mostičju. Ponoči so sledili sovražil napadi, ki so že večinoma zavrnjeni. Na t fronti je sovražnik nadaljeval svoje brez« napade proti našim postojankam. Naši lel obmetali kolodvore od Verone in Paduei batni. Nemško poročilo. K.-B. Berlin, 15. junija. Nobeni dogodki. Hudi ruski napadi bili so glai vrnjeni. Ogrski ministerski predsednik o ruski K.-B. Budimpešta, 14. .junija.j sterski predsednik grof T i s z a hočeT čotku seje zbornico o položaju na podučiti. Omenil je, da so si v ofenzH Italiji, o kateri no more govoriti, kil še naprej, našo armade nevenljive pridobile. Ministerski predsednik spoij je potem z besedami velikega občufll /, m a g e n o m S k e m omarice pn gleškemu brodovju in je dejal nadalje sedanjem državne zbornice se je zaC velikanska ofenziva Rusov. ni dokončana. Ta ofenziva prinesla na dveh tačkah bistvene uspehe. Nje^ men ni, da bi te dogodke zatajil in : smatral bi za razžaljenje ogrskega ako bi neprijetno vest prikrival. Ali odkritosti in v polni zavesti svoje nosti zamore zbornici zagotoviti, da i z nespremenjenim junaštvom, vztrajna odločnostjo za zmago bolj nadaljujejoJ večji del fronte je v nafti rot pravilo se je vse potrebne odredbe, tal se lahko upa, da ostanejo i sedanji naj dogodki le m i m o g r o d o č a e p i z < da se zamore imeti polno zaupanje V I zmago. Posledice nemške zmage na morju, K.-B. Amsterdam, 14.junija. velikega sunila dohajajočih poročil; gleška admiraliteta v At oceanu nahajajočim so angleškim bojnij nikom naročila, da se naj t a k g 1 i j o v r n e j o. Poleg tega so dd Indijskem morju in v Srednjem morjii hajajoči vojni parniki povelje, da tal 1 o v i c o svojih p o s a d k v A u pošljejo. To odredbe se spravlja zvezo s pomorsko bitko pred Skagej kateri je imelo angleško brodovjo na. moštvu in brodovju. Ob priliki novega prosimo cenjene odjemalce, da naj tal stalo svojo naročnino poravnajo, ker bL moralo drugače list vstaviti. Gotovo j^H 'aJ" kraji arej „Štajerc" danes ne samo najboljši in najobš več tudi najcenejši tednik za priprl na Štajerskem in Koroškem. Ved zastopal ljudstvo, zato pa prosimo, da tudi odjema njemu svoje dolžnosti izpolnijo. Bleibur idvajanju ra podi — 7 — I Mwm dirilft za hirmo dobite nar bolje pri znani f. ur ^MDnnaj, IV., Margarelheiibtr. 27/51. Katalogi zastonj. jllhfcrwt, uajiol kuhano jedi in hitro vživanje ima kot vtmotenje prebavo. To so odpravi s FeHorjevimi želodec ^^HfiiaJiarbara-krojfijicaini / zn. ^Elsa^-brogljice-. So HDoma neškodljivo prebavno sredstvi, okrepčajo žc-ijajo milo ter nimajo nobenega Škodljivega postran-^b. 6 ikalljic stane franko 4 K 40 h, 12 škalljic franuo ^^■o pristne pri lekarnariu K. V. Feller, Stubica „Elsa"-f 'Hrvatsko)- Zamore se obenem naroČiti Kollorjev bole- Ifljajofi nihiliioki ^senčni fluid /. zu. ..Elsa -iluid 12 t*lt*- H&b stane 6 kron. (fb) Loterijske številke. [dec, 7. maja 1910: 48, 11. <;<). -20. H. maja 1910: 21, 10, •>, 51, 80. 00. 1(12 cm iz židc fevčetvoi-ozvnzi [jezikih, v sredi or za fotografij o, it K 2-50 za bs Otto Neumann, ial bei Prag [Ur. 130 52. 2 *- ^Krepekjičenec^ šej| takoj sprejme v pekovsko obrt. Prednost imajo tisti, ki so seže učili te obrti. Naslov: A. Cizej, pekovski mojster, Ljubljana, Zalokaijeva ulica št. 11. o« a učenci ttkoj sprejmejo Salzer, ilor. Gothestrafie |!r. 19. «6 [Dekla jaiaiii pridna, se le pri g. trgovcu, pri Ptuju, a; \\wm ojake zava- sprejinejo. l;i in ugod- Sigoji. Vpra.ša ali Irko pri ijiK-iii uradu sga in sirotin- fiaklada v Ptuju, Tski samostan. ma pridna iiiiHiisia na ra-[gre tudi kot natakarica. ribe pod Maria ESlivnica pri Mariboru. 252 Izborno belo Tino * kakor tudi velefini hruškin in jaboljčni mošt iz Stainza se odda v večji množini pri G. Kaiser, Policane. Franz Schonlieb tovarna orožja in izdeloval-nica finih pnik, B • r o v 1 j o na Koroškem Direktni nakupni'vir za modeme lovske puške Reparalure, prenaredbe, strokovnjaško, zla-sti nove cevi z nedoseženo sigurnostjo strela in nova kopita najcentje. 168 Uustrovani cenik brez stroškov. Sprejme se proti dobremu plačilu (proviziji) pošten in zanesljiv HtORfalK S* slovenskega in nekaj nemškega jezika vešč, pri ekspertni tvrdki Karie Lach, Oberrann Nr. 35 b. Pettau. 250 v vseh trgovinah in trafikah (itajerc"-Schweden.) priporočljiva domača sredstva. kapijice za okrep Sanje krvi prot B ia bledičnosti (Bleichsuchtt itd; steklenica 2 K Sta laprsa in pijuče. stekl. 1-60, K vel. stekl. 240 K " l :eiki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje krvi'a 80 Caj proti gihtu 1'50 K. — Balzam za giht, ude Ihte stiki. 150 K; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. Sebmiki živinski prašek a 150 K. Prašek proti krvi v živalski vodi a K 1 60 — Izvirni strut ■^■be, miši, ščurke a K 150. Razposiljalev L, Herbst, apotika Bleiburg na Koroškem. 49 Po dosedanjih izkušnjah je pri rabi „Bosna-paste" kot nadomestilo za bakreni vitrijol neobhodno potrebno, da se primeša apno v svrho nevtraliziranja, ker se drugače poganke, listje in grozdje sežge. V navodilu, ki je bilo v zadnjem „Štajercu" objavljeno, se je vtihotapila pomota. Apna se torej mora na vsak. način dodati. V Ptuju, 14. junija 1916. Okrajni odbor ptujski Jos. Ornig, 348 načelnik. Perutnino kokoši za peči in pražiti, race in gosi no v dnevni dobavi od 10 fcucatov naprej proti povzetju sta l n o kupuj©. Najcenejše in naj-sigurnejSe ponudbe s ceno pod „Primaware 214a" na Kienreichs Annonzenbiiro. Gradec, SackstraBe 4. (Wohnung- nnd Dienstvermittlung) 101 službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje trse vrste posredovanja najhitreje. "189 Vprašanja in pojasnila V mestni stražnici (rotovž) Razglas. ilia. iiiiiiii obrestuje od 1. julija 1916 naprej vloge po i\ odstotkov. 249 Ravnateljstvo. Ljudska kopeij mestnega kopališča t Ptuju. |^ | Čas za kopanju ob delavnikih od 12.1 do 8. ure popoldne (blagajna je od I 12. do 1. ur* zaprta]; ob nedeljah in i prainikik od 11. do II. ur« dspoldn«. j 1 kopeli z vroflim zrakom, psro „Br» ljubo C — 70 Meščanska parna žaga, Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in piinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur "' v porabo. msss Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. zdravi giht, (Hrvatsko). Poizvedbe s prospektom zastonj po direkciji • X • 179 isms. Zdrava kri! 233 Kri je splošna redrlra tekočina, iz katere si potegne truplo svoje ro-dilne snovi. Ai.o kri nima zjidostno redilnih snovi, potem se organi oslabijo, in tako nastane na ta način cela vrsta bo czni, bi nam otežujejo ž vljenje. To hudo verigo se mora pretrgati in to je :c v eni točki mogifce, marveč v izrrji krvi, v izboljšanju krvi. i'o letu dolgem .-indiju spisal sem knjigo, v kateri pokažem, kako m na kak na in se In in soke izboljša, izrejo dvigne, bole ni pri preči ia odpraviti zamore. Popolnoma zastonj "TPflf pošljem ta vredni spis vsakomur, ki piše! Tudi podam vsakomur pr liko, se o teiti prepričati, na kateri način je to mogoče, brez da bi se izdalo zato le en vinar! Pišite pa takoj! Expedicija Opern-apoteke, Budapest VI., oddelek 473. Itole (Zimmerses po 3"—, 5"—, 6"— kron se dobijo v SLAWITSCH & HELLER trgovina v Ptuju. «• se dobi v vseh špecerijskih trgovinah. — Generalno zastopstvo za ptujski okraj Radioaktiviteta 44*7 voltov! ■ ■■■■■ AiaiHBBBlE ■ ■■ ^■■■»■HBRIl na Hrvatskem. kkratoi 37""!" C. Visoki zdravunl vpliv pri ženskih boleznih, reumi, gihfcu, išias. Postaja rSutinske Toplice" (Zagorjanska železnica, pošta Kače. Sezija od 1. maja do 1. ok-trobra. Natan&neja pojasnita daje radi kopeljska uprava. eden pri Ptuju, drugi pri Slov. Bistrici, oba v najboljšem stanju, lepi arnefikanski Krstu nasadi, dobro obrestovanje, se le zaradi bolezni prodasta. Vnašanja na upravništvo 245 tega lista. *» Ponudbe na: „Postfach 27, Gradec. 2i3 w Ptuju flinsijlstl ii Jgjiihiiail Npriporočata izvrstne Sirs.nj »tjoi, WS """ "NrfflBirSl (NShmaschinen) po sled' I Sinner A ročna moiina K W"~ Singer A .... K 80-- 7V DCrkopp-Singer . K T-J - W~ Durkopp-Ringscbifi za Šivilje ....... K 13" - Durkopp-Zentralbobbin za Šivilje.....K l»- Durkopp-RingschiK z« krojače......K II*- OTrtopp Zentralbobbin mit verwnkbarera Oberleil, Luzuuusstatlnnjt..............K f&>—1»V- purkopp-Zvliiider-Elastik za čevljarje ...... K W0'~l\y- Hinwva A..................K ,2(r— Minerva C za krojače in Čevljarja........K 160 — H<-we C za kroja :oke (ri'.a) Pn/8imo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker lollcluOfi je le tistim iuaua, kateri imajo našiee »1 »as. Cenik brezplaeso, Če imate go vej" živino vsake vrste, teleta in tudi svinje, debele za špeh in prolenke, posebno za klanje, kapi po najboljših cenah in takij izplača, ker potrebujem meso za ces fer vojaške bolnišnice Sterntal. Cenj. prodajalci, o&znanite vsi, kateri imate živad, prcdajalcn Johan Heller, legit, od c. kr. okraj. glav. v Ptnjn, mesar na Bregu pri Ptuju. 220 Darilna garnitura za obstoji h puh dobro idočc anker-rementoar-ur-\ srebro imH. B-litna garancija, 1 panc-r-*eržica s privt-sfccm, l pr