176 Šolska kronika • 1–2 • 2019
zgodovine, predvsem ga je zanimalo starejše obdobje. Pisal je v Dom in svet, Ka-
toliški obzornik, Čas, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, Carniolo, Časopis 
za zgodovino in narodopisje, Zbornik Matice slovenske in Mohorjev koledar.
Najbolj znano njegovo delo je Zgodovina slovenskega naroda, ki je izhajala v 
šestih zvezkih med letoma 1910 in 1916.
Za zgodovino šolstva sta pomembni njegovi razpravi Šola pri sv. Nikolaju in 
ljubljansko nižje šolstvo po reformacijski dobi ter Vzgoja in izobrazba duhovščine 
na Slovenskem v srednjem veku.
Umrl je 1. novembra 1922 v Ljubljani.
Tatjana Hojan
Alfonz Levičnik – 150
Rojen je bil 28. julija 1869 v Planini pri Rakeku. Bogoslovje je študiral v Lju-
bljani in bil posvečen leta 1892, leta 1905 pa je promoviral v Gradcu za doktorja 
teologije. Služboval je krajši čas kot kaplan, škofijski tajnik, pomožni učitelj in 
suplent, učitelj verouka in nazadnje kot profesor verouka na I. državni gimnaziji 
v Ljubljani. Tu je služboval od leta 1904 do upokojitve leta 1926. 
Napisal je nekaj učbenikov tako Zgodbe sv. pisma novega zakona za srednje 
šole leta 1924, Zgodbe sv. pisma starega zakona za srednje šole leta 1926, Zgodbe 
sv. pisma za srednje šole leta 1931 in njen dodatek Črtice iz zgodovine katoliške 
cerkve leta 1932 ter Lavretanske šmarnice za leto 1956. 
Bil je soavtor knjige Liturgija ali sveti obredi pri vnanji službi božji: za gi-
mnazialno, realno in sploh odraslo mladino, I. in II. del, leta 1896 in pri knjigah 
Josip Volca Zgodbe sv. pisma. 
Napisal je več člankov v revijah Slovenski učitelj, Dom in svet in Čas. Slo-
venski učitelj je bil več let tudi glasilo Katehetskega društva in v njem je pisal 
o delu tega društva. V Domu in svetu je napisal več življenjepisov svetnikov in 
duhovnikov, prav tako tudi v publikaciji Družbe sv. Mohorja Življenje svetnikov 
leta 1928 in 1934.
Umrl je 6. marca 1966 v Kranju.
Tatjana Hojan
Josip Novak – 150
Rojen je bil 29. decembra 1869 v Ljubljani. Poučeval je na Dobrovi, v Brezovici 
in Idriji. Od leta 1911 do 1918 je bil okrajni šolski nadzornik za slovenske, od leta 1918 
do upokojitve 1924 pa tudi za nemške šole kočevskega okraja. Po njegovih napotkih 
so se preuredile nemške šole v tem okraju v popolnoma slovenske ali pa v slovenske 
z nemškimi vzporednicami. Ustanovljenih pa je bilo tudi nekaj novih šol. 
Pedagoške članke je objavljal v reviji Učiteljski tovariš in Slovenski učitelj. 
Pri slednji je bil med letoma 1908 in 1912 tudi sourednik. Pisal je o metodiki po-