TT A r^i T" A V ^ TTV A 1 |i| «< v 2^-dirijenih državah s- life fl ■ /1 |%| /1 ■ ^ ■ M ■ B A JTL w Tnrk, X. T. od F«*b. 18, 1911. am -"tqafrru by Um Act or Octofcw «, m". V vojaškem oziru vodi generalni štab Nemčijo, a v' |M>liti<'n«'m Ktnislu ustvarjajo publicisti nemško ]>olitiko. Pamflet je govorniški oder v deželi. Progresivni ali napredni politiki ter publicisti izjavljajo na isti način: ! Naj vrši generalni *>tab vojevanje, dočiin bomo mi razmišljali o naših političnih problemih. Nobena vlad« ni še nikdar vojevala vojt^ z manjšim utrn tavanjem od strani civilnih strategov m civilnih kritikov. Ce bi generalni štab izvajal isto popustljivost ter >»i >e ne vmešaval v civilne zadeve, bi bil najbolj priljubi J« na orirani/icija v Nemčiji. Cenzura pa je dvorezen n »••, kat**rega militarist i nočejo pustiti iz rok ter ga vča-, sili tudi — zlorabijo. Nobena administrativna aroganea ne seže tako glo-\ - k <» v i-rea ljudi kot vojaška tiskovna cenzura razprav glede politike. Ta cenzura ponižuje ter ustrahuje in po->1« diea tega bo. da se bo v slučaja, da bo le generalni štab vihtel ta meč dosti dolgo, bolj pospešilo stvar nemške de-; mokracije kot bi bilo to mogoče s pomočjo kakega druge-1 ga sredstva. Pri tem pa se pojavi uganka, da vlada včasih visoko uosi jJavo pred časopisjem, doc i m je na drugi strani zelo tolerantna proti piscem painfletov ter javnim govornikom. Ona sicer kaznuje odkrita dejanja, vendar pa kot vse kaže n«' spoznava, da je stalno pisano in govorjeno izčrpavanje kake ideje bolj uspešno in nevarno kot pa so po-' samezna odkrita dejanja. ti Sedanja demokratična in sooijalističua nova grupa-j eiia je vsled tega bolj direktno delo publicistov kot pa politikov. Danes je najti v Nemčiji tri može, ki imajo več upli-va na napredno misel v deželi kot pa katerikoli cesar, kralj ali minister. Ti možje so: Meineke, Troelseh in Max Weber. Štiri vodilne točke v nj«h stališču, kot jih je določil Meineke. so naslednje: J Prvič popolno ločenje tako v mirovnih kot v vojnih časih cesarske politične uprave Jer vojaškega vodstvo vojaškega stroja. Drugič demokratizacija pruskega deželnega zbora,1 s čemur se bo doseglo, da bosta Prusija in Nemčija živeli j v isti politični atmosferi. Tretjič ne sme biti nikakih Punskih vojn z Anglijo I po Um vojni ..... ~ Četrtič obširne soeijalne odredbe za zavarovanje na-1 roda proti kapitalističnemu izrabljanju. Ta program Meinckeja in novih liberalcev bi ne pomenil ničesar v zvezi s sedanjo Nemčijo, če bi se ne zgradilo stroja za izvršenje vsega tega. Ta stroj se že gradi in njegov temelj je sedanja večina v nemškem državnem zboru. S * Ta ve čina, dasiravno deloma, obstoječa iz katoliških soeijalistov. — ki pravilno rečeno ne pripadajo novemu velikemu levemu krilu — je kljub temu predhodnik ter jedro elementov, ki polagoma, a neustavljivo demokrati-zirajo in socijaliziraji celi nemški politični aparat. Ti elementi tvorijo to, kar je znano med nemškimi intelektualci kot "novi liberalizem", katerega je treba o-stro ločiti od stare narodno-liberalne stranke. Če bi se narodno liberalna stranka poslužila prilike, ki se ji je nudila pred vojno, bi mogoče ne prišlo do nobene vojne. Če bi se velika liberalna skupina, sedaj tako iz-ra/ita, organizirala pred vojno, bi se veliko demokratično levo krilo, — obstoječe iz progresivnih vseh barv, iz demokratov. zmernih socijalistov in unijonistov, — združilo v eno veliko stranko, ki bi predstavljala resnično bistvo političnega in kulturnega modernizma. Ta koalieija. ki bi. če bi se jo stvorilo pred desetimi leti, mogoče izpreiuenila tek svetovne zgodovine, je sedaj na tem. da se oživotvori neodvisno od narodnih liberalcev. To je najbolj pomembno dejstvo v Nemčiji. Ce je sploh mogoča kaka rešitev za Nemčijo, leži slednja v tej prihajajoči koaliciji. Sedanja večina nemškega deželnega zbora je njen predhodnik in ta večina je že tako mogočna, da bi kabinet HertlLng-Kuehhnann ne mogel živeti niti en clan — brez njene podpore. Možje na čelu vlade so dosti premeteni ter uvideva-jo, da ne more nobena stvar preprečiti demokracije in so-ci jalizma. ki dobivata vedno bolj trdne korenike v življenju nemškega naroda ter vedno v večji meri uplivata na ■'Vi'iiije cia iiOj.it»iexAftga m socijaineiza stroja. Imi'jr...... * j. t. « , v - ^ v . » ' v eon, da bodo v slučaju ce bo šla vojna naprej Se , vJ " Mjjr * Avstrija zahteva mir. AVSTRIJSKI PLEBISCIT BO PRISILIL BOB. — MNENJA RAZNIH AVSTRIJSKIH IN NEMŠKIH LISTOV. — RAZDOR MKD AVSTRIJO IN NEMČIJO NARA&&L ■ - Tru« trati* Lati on filed with th« post nun« ter at New York. N\- T on F»b lf [ 1->18. a* required by the Act of October 0, Amsterdam. N-izozewsko, 17. februarja. — Prepad meti Avstrijo! in Nemčijo zgrudi mirovnega vprasauja se vttlno boij širi. Le malo! je dvoma, da Avstrija odkritosrčno želi miru. V resnici se nahaja.' na stalis'u. ko iij*-iia potreba in nezadovoljnost naroda zahteva mir.1 Nemčija pa je še vedno pod kontrolo vojaške stranke, ki zahteva zmagoslavni mir. Toda ta stranka dobiva vedno svarila od nem-j škega, kakor tudi od avstrijskega časopisja; časopisi kažejo na ne-1 varnost politik*-, katero zasleduje vojaška stranka. Pred nedavnim časom je rek!a "Frankfurter Zeituiiff": Postalo je boij jasuo, da avstrijski narodi, v polovičnem sogla-' >ju z vlado in tudi avstrijski Nemci niso nagnjeni na to, da bi na-' dalje vali vojno dokler je t-ntenta voljna skleniti mir na podlagi spo-i razuma in da smatrajo osvoboditev od imperjalistov kot svoj vojni cilji Ta dogodek se nagiba bolj in bolj in iikljuene narodnosti v demokratično mednarodnost. Od tega ne smemo obrnili svojega pogleda, ali pa je Nemčija vi nevarnosti da bo osamljena, kajti, ako bi se mi narekovali z mečem,' bi pomenilo nadaljevanje militarizma. Nič ni vstvarilo v odnošajih med Nemčijo iu Avstrijo toliko predsodkov kot delovanje hi obnašanje neinske "patriotične stranke". ' K temu pa se doda je dunajska "Freie PreK^se'': "Celokupno prebivalstvo želi mir; mir brez aneksij in brez vojne odškodnine. Plebiscit v mirovnem vprašanju bi pokazal edinstvo | v^eii slojev prebivalstva. Delavec trpi, srednji stan izginja v revščini, vxt- prebivalstvo je potrto v žalosti in bedi, melanholičen duh visi ?iad celo državo in želja po mini je v slehernem srcu."' Berlinski Vorv\aerts" svari vlado in pravi; "Mišljenje avstrijskega, tudi nemškega, prebivalstva se obra-J ca proti javnim in tajnim aueksijskim faktorjem nemške politike, i Govori se, da je Černin izjavil, da se je Avstro-Ogrska umaknila od tako imenovane avstrijske rešitve poljskega vprašanja. Zaradi tega se Avstro-Ogrska iz ljubezni do miru resnično odpove vsem idejam i o razširjenju moči; nikdar ne bo podpirala mirovnih pogajanj, kare bi razburjale take ideje od druge strani." Dunajski dopisnik berlinskega Tageblatta piše o stavki, ki je izbruhnila v Avstriji v januarju: "Avstrijski narodi, med njimi tudi nemški delavci v deželi in najširše mase srednjega stanu se nočejo več boriti z? cilje,- ki gredo fez'mejo jasno očrtanega miru brez aneksi j in vojne odškodnine". Dr. Lederer dokazuje, kako težko bo za viado preskrbeti za narod večje zaloge živeža, kajti "viri, ki se morejo dobiti med se-j daj iii pričetkoan letošnje žetve" — do katerega časa je še osem meeeeev — "so izvanredno omejeni. Vlada ne more napolniti delavskih želodcev, kajti nima potrebnih zalog. Ako 6e bodo delarei o-mejili samo na vpitje, po kruhu, tedaj bo vlada brez.moči." Poročilo končuje: "V Berlinu bi bilo dobro, ako bi se temu gibanju posvetila vsa pozornost. Akotudi bo končana stavka, bo vendar ostala izvanredno delikatna situacija. Narod bo zdržal toliko časa, dokler je potrebiu, za obrambo, toda ne bo zdržal, da se vresničijo osvajalni cilji, %k oziraje se na to, kako so naemljeni. Ako nemško armadmo poveljstvo in nemška politika noče doživeti presenečenja, tedaj ne tonejo na najbližjem mestu kazati teh nazorcyv, proti katerim je ta stavka dala izraza." -OOO-- Iz Washlngtona, -—OOO ----- True translation filed with the poet master at Sew York, N. Y. oc Feb. 18, 1918, as required by the Act of October «. 1917. Washington, D. C^ 17. febr. — in zdaj je čas. ko morajo vsi de-Nocoj je rzvršervalni odbor Amc- lavci spoznati veliko važnost svo riean Federation of La/borr po 7- jega vsakdanjega dela, jwavi de-dnevni seji podal izjavo, po kateri klar&eija in končuje z besedami: ameriško delavstvo odobruje voj-( "Dajte delavcem vredno mene cilje, kakor jih je zaičrtal pred- sto, da morejo živeti, čuvajte jih sednik Wilson in s tem priznava prot: razmeram, da morajo pt v a na vsakem kraju, ki je bil zavzet potom orožja od Srbije. Ar-' mada se je tega poslužila v veli-' kem obsegu. Javna poslopja, kot Ipraljeva palača,' gledališče, poslopje narodne skupščine in ministrstva so bila oropana v tako velikem obsegu, da so ostale samo gole stene." Vojne vesti Trne translation filed wltfa Dm post master at New York. N. T. on Feb. II. 1318, aa required .by the Act eC OotOber «, lflT. London, Anglija, 17. februarja, Naše patrole so pripeljale ne^aj n-jetnikov po nočnih spopadih Mve-rozapadtno od HargicourtS. 4, Razun so\Tažnega artil«riincega streljanja v bližini Paaecfctodsele ni važnih dogodkov, ds bi sso njih poročalo.. . J Nemci proti boljševikom. --OOO- NEMCI ZBIRAJO ČETE. — VELIKA STAVKA V VABSAVI. — POLJAKI PROTI NEMCEM. — NEMCI BODO PODPIRALI UKRAJINO PROTI BOLJŠEVIKOM — RUSIJA NE IZPUS11 UJETNIKOV. — AVSTRIJA SE NOČE BORITI PROTI RUSOM. — VAROVALA BO UKRAJINSKO ŽITO. — DANES POTEČE PREMIRJE MED RUSUO IN CENTRALNIMI DRŽAVAMI. CKHJ True translation filed with the post master at Xew Tork. V. Y. on Feb. 18, 1918, aa required by the Act of Octntw>r 6, 1917 Amsterdam, 17. februarja. — Berlinsko poročilo listu "Tjid" pravi, da se nemške čete že zbirajo v Ukrajini z namenom, da napadejo boljševike in prihodnji teden bo v Berlinu izdana izjava, ki bo napovedala dejansko vojevanje proti boljševikom v severni Rusiji. Nemška javnost je pripravljena za boj centralnih držav z boljševiki. % "Norddeutsche Zeitung" ostro obsoja boljševiško postopanje v Finski, Estoniji in Litvinski ter pravi, da so finski zastopniki v Berlinu storili vse, da se Nemčija zavzame za Finsko. Dunajsko poročilo na "Berliner Tageblntt" naznanja, da bo mogoče potrebno, da bodo centralne države morale poslati Ukrajini pomoč, da se zavaruje izmenjava potrebščin. • .Grof Čemin pa je v Berlinu pojasnil, da se avstrijske čete ne smejo uporabljati proti Rusiji, da bi podpirale kako politiko, katere Avstrija ni odobrila, temveč samo v samoobrambne svrhe proti roparskim tolpam. Dunajska brzojavka poroča iz zanesljivega vira, da Avstro-Ogrska ne bo prizadeta, ako Nemčija obnovi operacije proti Rusiji. V tej zadevi je prišlo med centralnimi držvami do popolnega sporazuma. Dunajski poročevalec lista "Yossische Zeitung" piše, da je imel pogovor s turškim ministrskim predsednikom Talaat pašo, ki niu je rekel, da Rusija razorožuje v Kavkazu ter izpraznuje del Armenije, katero so Rusi zasedli. Bolgarska je obnovila diplomaticne zveze z Rusijo. Zaradi važnih dogodkov zadnjih dni je ruska vlada preklicala odlok glede vojaških in civilnih vojnih ujetnikov. Nastalo je zelo važno vprašanje, ako je pod sedanjimi pogoji primerno, da ostane nemška komisija v Pe-trogradu. Berlin, 17. februarja. — Oficjelno se poroča, da so komisarji, ki zastopajo centralne države, včeraj odpotovali iz Petrograda in so prekoračili nemško mejo danes zjutraj. Berlin, 17. februarja. — Po oficjelni izjavi, katero je danes izdal nemški glavni stan, poteče jutri opoldne premirje, ki je bilo nekaj tednov v veljavi med ruskimi in centralnimi armadami. Poročilo se glasi: -t- Vzhodno bojišče. Na veliki ruski fronti poteče ju-i tri opoldne premirje. — Petrograd, 17. februarja. — Po celem mestu je v teku zločinsko streljanje po noči in po dnevi; navadno pa potem, ko se stemni;. Streljanje in ropanje se je sinoči razširilo od Voznesenskega Prospekta mimo katedrale ; sv. Izaka do Galernaje ulice, kjer so vdrli v privatna sta-! novanja in so jih oropali; vroči boji so se vršili med rdečo gardo in roparji. Ranjence so spravili v bolnišnice. Izmed šestih oboroženih mož, ki so vstrelili blagajnika ilustrovanega lista "Neva", ko se je vračal s pošt-jnega urada z 20 tisoč rublji, so bili trije aretirani. Njihov avtomobil, na katerega so vojaki streljali, se je vstavil pred neko luknjo na cesti na Nevskem Prospektu in Morskaja cesti, nakar jso skočili ven in zbežali. Nek vojak,'ki jih je hotel aretirati, je bil vstreljen in bil takoj mrtev. Ropar je nato zbežal na neko dvorišče, vojaki 1 pa so ga našli v neki veži in so ga vstrelili ter vrgli v ka-, nal. ^ "tj Medtem je ljudstvo linčalo šoferja in vojaki so \ je-,li tretjega roparja. Postavili so ga ob steni, da bi ga v-, strelili, toda nek mornar ga je s samokresom vstrelil. Nato So vojaki truplo prebodli z bajoneti in so ga potem vrgli v kanal. Trije ostali roparji so pobegnili. Petrograd, 17. februarja. — Tekom bojev, ki so trajali celo nož, v kateri so roparski vojaki oropali trgovine z zlatnino in vinske kleti, je bilo ubitih okoli sto oseb. V Petrogradu se nahaja okoli 40 tisoč avstrijskih in nemških vojnih ujetnikov, katere so izpustili del a viski in vojaški delegati po mnajših mestih, ter zaradi nemirov nimajo stanovanj in bodo morali prenesti mnogo pomanjkanja. ' - - - Gorenji dve brzojavki sta prva direktna poročila iz Petrograda od 6. februarja. «BBgaeBBg8g , . ______L> Artilerijski boj* so ponoči nekoli- ski boji naraščali. V majhnih In-kn oživeli v flfcoiitri Chavigiion fanterijdkih spopadih blizu Ch* vzhodno od Rheimsa in v Champa- risy in južno od Marcoinsr je bn» i R^e. Nemki napadTzhodno od \ zajetih nekaj ujetnikov. berive ni imel uspeha. j Blizu Tahure in Ripcnt na J Nenštto, 17. februarja J vzhodnem, bregu Modele ter pri IV Flandri* m J*tok m arterij- Stmd*m m boji oživeli "GLAS NARODA" OkradM D*Oy.) OWMd Ud pabll*b*d by th** ILO VENIO PUBLISHING COMPANY 4 a tttrportdoA. t MK^H I/)T1H tUNKPIK, Twawrn ma«-* uf Hq»io**s or the corporation and iddrnan of »bor« officer^ « CV»rf 1»ndt nrrr«* Borough -»f llaobarran New T«cfc City. N T ta prt« '■*-<■ fej« t lat m Ameriko Za eelo leto a mesto New York $500 te C«m >Arti»i*A' Izhaja r*ak dan IzvwaiiJtl nedelj In prazntfco*_ L A S NARODA" rTfli« of tu* > iMad mrj daj exrrpf Snndaya and BoUdiyi Rvtacilptl«« jeeriy $3.50. t*uf4<4 brv* |K*t|>ii« la owtMiostl «• ot* prtubtvjejv Itnar uaj «e Uajn*v«>ll j-rfiljarl po — Money Order m iiMMMrM k raja urla hitreje aajdemo naslovnika_ UofMuo la [xWHIjatvani naredite ta naalov: •GLAS NARODA" možnem delu. <'itali ste morda potrdilni dokaz njih namena v pretil* kajzerja napram poslaniku Oerardu: — Amerika bi boljše storila, če bi pazila na to, kar se bo zgodilo po tej vojni. V Braziliji, Chile in Venezueli so mi nemški trgovci, s katerimi sem se sestal tekom mojih potovanj, odkrito zaupali namene Nemčije "glede nekega dne", ko bodo ustanovili ** prek morsko Nemčijo** v Južni Ameriki. N< k lovec slonov iz Hamburga mi je pred številnimi l« ti v iin jah dolenjega Siama zaupal, da ^'prihaja dan. ko N»-m treba prositi za dovoljenje Anglije. Fraiin ;.!i Siama za j>rosti lov v Siamu in na Malajskem arhi|H'lagu". N« k ča-tfiik mi jt* v velikem glavnem stanu v severni Franciji tiek«ič koncem razgovora glede vprašanja, kam vodi vojna glavne vojskujoče se, — Anglijo, Francijo in NVm - rekel, da •• k svetovni moči ali popolnemu poraza. Nemčija noče nikakih polovičnih uspehov". Nemška zmnea bi takoj spravila v nevarnost vse pni . j je, žit katere smo se sploh kdaj borili: — za princip prt M.-ustne m času. V sobot o dne 2. Voniarja je inelo mladeniško Iruštvo "Nada" maškeradno ve-elico v Standard dvorani, v ne-leljo 3. februarja pa je priredilo ?enisko dmštvo Kraljica Maj niha [fSKJ. dramatično predstavo v ^erkveni dvorani; nato pa zopet '*est dni dela in skrbi, v soboto ?večer pa seveda delo itn skrbi na a pa tukajšnji igralci niso rav-io trdih glav za učenje v drama-Uki, je najboljši doktfz, da, ko je -ojak Anton Šimenc, ki je imel ilogo soproga, obolel in bil operiran za slepičem dne 8. februarja, je rojak Jožef Jeraj »prejel njegovo ulogo m je tudi dobro iz ^r-j ai, posebno če ae vpoiteva, da je lm«i samo dva dni časa mm učenje. Ba se vrs4no po g—ti dan, ka-J [terega s^ nekateri veselijo kakor i prihoda svetovnega cirkusa. pro-| s:m, g. urednik, da mi tudi v ta'< I namen odmerite nekoliko prost o-1 jra v Vašem cenjt-nem listu. To je dan letne cerkvene seje; takrat je' dan kreganja in psovanja, kakor dan 2ti. decembra pretepanja. l'r-I vič smo se pt»ki€*gali radi pok«»j»a-Iišča; eiii «a želijo na severni strani mesta, nekateri na južni. Precej jih pa sili na zahodno stran, in tam je v resnici precej lep prostor in pripraven v ta namen. Na vzhodno stran mesta pa do sedaj še ni nikdo predlagal, ker tamkaj je Mic-higrjnsko je/ero. Za vodo pa ne maramo Sloven i drugače, da je prekuhana in vs?-j bnje nekaj odstotkov alkohola. Nazadnje smo prišli do zaključka, da se še počaka s pokopališkem do leta 1919; do tega easa pa tipamo, da že bomo edini iu složni. Drugič — slovenska šola i Lansko leto je še nekako slo, ker lani smo še samo podpisovali, koliko bo kdo dal, seveda letos bo pa treba seči v žep in v. dokazati, j da njegov podpis velja kot gotov deuar, zato pa sedaj pravimo, da je ni treba. Za predmet kreganja in psova-nja pa so si vzeli letos na muho tukajšnjega župnika Be v. Jakoba ( Vine, pa največ rudi tega, ker je j baje premalo pobožen, če že ne za j vse, pa vsaj za nekatere*, ki bi ra-j di imeli popoldanske pobožnosti ob nedeljah kar po dvakrat. Pre-' misliti pa je treba, da še Bog v ne-| besih ne more vstreči vsem lju-J dem. In kdor misli, da bo njegov naslednik vstregel vsem ljudem, če nas ta župnik zapusti v teku dveh tednov, kakor se je izrazil, se presneto moti. kar nam bo naj-j boljše pokazaia bodočnost. Sedaj pa omenim nekoliko jugoslovanski shod. ki se je vršil dne 20. januarja v cerkveni dvo-' rani. Govorili so Anton Grdkia. Rudolf Trošt in Pavel Šclmeller v smislu Jugoslovanskega Narodnega Združenja in razlagali njega namen ter korist za nas Slovenec tukaj in v stari "domovini. Nazadnje se je volil odbor in kolikor je meni znano, am je vpisalo ta večer nad 50 članov. Dne 12. februarja zvečer smo imeli zopet jugoslovanski sestanek v cerkveni dvorani s sledečim 'programom: Razvitje zastave ! Service Flag) ; vsaka zvezda jznači enega slovenskega ali l»r-t vat.skega fanta v Stric Samovi ar-• madi in ta zastava bo vihrabi iz zvonika slovenske cerkve ter javno kazala, da se tudi slovenski in hrvatski fantje, do sedaj 48 po [številu, borijo pod zastavo Združenih držav za demokracijo in (svobodo vseh narodov. Med raz-j vitjem zastave so peli otroci aine-; riški himni "Mv Country"' in I'' Star Spangled Banner'Nato I je nastopil glavni govornik dr. 'Bogunjil Vošnjak, član Jugoslo- ! v ilirskega odbora v Londontt. V i - - iSvogera govoru je nas spominjal i na slavna predsednika Abrahama 1 Lincolna in George Washingtona iter, sedanjega predsednika A Vil sona in njegovo poslanico, katera je velikega pomena tudi za Jugoslovane. Govoril* je tudi o delovanju Jugoslovanskega odbora v Londonu in o Jugoslaviji, tako da njegov govor se pač i e more prištevati med strankarske. Drugi govornik je bil Rudolf Trošt. Govoril je o slovenski pesmi in s svojim humorjem povzročil precej smeha po dvorani Nastopil je tudi pri mešanem pevskem zboru. Nazadnje pa treba pohvaliti vdeležnike obeh teh shodov aa njih dostojno obnašanje, kar je želeti tudi vnaprej, pa naj bo govornik ta ali oni, ali kakršnegasi-koli verskega ali političnega prepričanja, pustiti se ga mora pri miru, dokler govori, in kadar je gotov, pa naj vsak zase sodi, če se strinja s tem, kar je slišal, ali ne: in če se mu adi primemo, se lahko priglasi k besedi ter pove kot mož. kar je namenjen. S tem bomo veliko bolj pokazali, kakor pa z raznimi medklici in ropota-njem, da smo Slovenci kulturen narod, ki se lahko sam vlada, združen z ostalimi Jugoslovani, bret vseh kraljev in cesarjev. Poročevalec. Racine, Wis. Te dni je bil tukaj v Racine rojak iz Chicaga t?r prenočil dve noči v Merchants Hotelu, zaradi česar sem pa jaz zelo žalosten, da Iga nisem videl, ker sem že spal Naslednjo neg je prišel o pol eni ter se podal v zelo neljub raago-i vor, kar sta ud nočni kletk in Mr.' Iz Californije je prišla vest Med mnogoštevilnimi dopisi, katere dobivajo tovarnarji JL'VITO TABLET dauzadnem od svojih odjemalcev, zasluži posebno pažnjo dopis g. Stiirana Magja. lOOO E. ISth St.. Los Cal., kar dokazuje, da Jl'VITO TABLETE iia daljnem zapadu ]M>znajo in vživajo. "Pošljem vam v pri!opi 2 dolarja za dre škatlji Jl'VITO TABLET; zelo so dobre, po zavžitku treh tablet se mi je želodec popravil, zato jih želim 5e nadalje vživaii." JUYITO TABLETE, to je iz eistih naravnih zdravilnih trav sestavljeno zdravilo, nobenih opojnih, narkotičnih ali tirujoeili snovi: izvanreduo dobro delujejo v slučaju slabih živcev, ledic in želodčnih bolezni, mrzlice, splošno slabosti, neprebave, slabega teka. glavobola. Ena ikatlja JllTTO TABLET za 1 dolar, sest škatelj za S dolarjev, pripori *Vno lOe. več kamivrkoli posije Jl'VITO LABORATORY. Sooth HtU Branch 5. Pittsburgh, Pa. N'a željo počlji-mo tudi vzorec zastonj Jackson naslednji daj: pripovedo-jvala o njegovem slabem obnašanju in govorjenju. Rekel je. da bo zapustil Ameriko, kakorhitro mu bo le mogoče, ter da je skrajni caS; da se zmaže iz Amerike, ako hoče še živeti. Obenem se je pa hvahi. koliko zaslužijo vojaki v Avstriji, kar pa jaz ne potrjujem. Hvalil se je tudi. koliko je zaslužil tam in da se mu je vedno bo-i Ije godilo tam, kakor pa tukaj in je še proklinjal Ameriko. Jai/. mu pa tem potom svetujem, da drugič, kadar še pride v mesto Racine, naj ne pride v Merchants Hotel, ker Mr. Jackson se j je zakleJ, da, kadar ga vidi v hiši, bo v petih minutah luknji. !V registracijsko knjigo je zapisal svoje ime Max Rudolph, kar pa meni ni znano, da bi bilo tako ime na slovenski zemlji, odkar so vrane črne postale. Prav ve»el sem. ako vidim Slovenca in tudi r;id mu postrežem, kolikor je v moji 'moči, ampak takim pa ne. Rekel je, da je 10 let v Ameriki in da še nima niti prvega papirja. Res, ničvredne! mora biti'in tudi nikoli ne bo nič boljši, ako bo tako govoril napram naši novi domovini. Spal je v sobi št. IG in ob i. uri zjutraj je ixlšel zopet na-prej. j Torn potom pa prosim in opozarjam rojaka, da jezik za zobe, ako hoče, da še en Čas na prostem živi. Jiaz sem v mestu Racine štiri i | HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem . Id popravljam po najnižjih cenah, a delo tn>ežuo in zanesljivo. V popravo za □esljivo vsakdo p«51je, ker. sem že nad 18 let tukaj v tem poslu - in sedaj * svojeaj lasiiieni domu. "Y. !>opratfo vza mom kranjske kakor vse dru^e Uarmu a i k«' Stare kupim ali sprejmeta v za mena JOHN WENZEL, ^ KM7 East 62nd St, Cleveland. Ohio Jaz Krave ar jev Jože in Janklev Jože bi rada izvedela za svoja dva prijatelja JOSIPA PEKO, podomače Šebretov z Vrhtreb-nje, Dolenjisko, in JANEZA ZUPANČIČ', podomače Adame iz Hinavca. Prosiva rojake, čc kdo ve, kje senahajata, naj nama blagovoli naz nauki, ali pa če sama čitata, ju prosiva, naj nama kaj pčk,t^., kako se kaj imata, ker se že nismo veliko let videli. Pišite na naslov: Joseph Gore ali pa Joseph Janke!, Box 155, Coketon. W. Va. (16-19—2) ZASTONJ FARME NE DAJEMO, POCENI PRODAJAMO, V slovenskih kolonijah v državah Ohio, Pennsylvania in Tennessee ▼ bližini mest Cleveland, Youngstown, Erie in Pittsburgh. Zemlja neiščiščena po $4.00 za aker ca desetletna odplačila. Imamo tudi farme z blagom ▼ najem. Vožnje strdike vračamo kupcem. Pišite po n>vj katalog na: R. T Hurdle Land Co , S349 iKt Mh *L, CimUad, O. . . -- ,. SeS-- . , . . uifi W. Sa S. Dr. John H. Fin'.ey, vzgojni ko-mišner države New York, je izdal proklainacijo* namenjeno vsem načelnikom in predstojnikom vsel šol v tej državi. Proklamaeija se tiče kupovanj varčevalnih in vojno-va-reevalnil i^namk. /'V tem mesecu, ko slavimo sp<> min dveh največjih Amerikancev je vlada izdala oklic glede varčt vanja, v katerem poziva vse v dt-želi, naj kupujejo varčevalm znamke. Kampanja gletle vojno-varčeval nih znamk, služi dvema namene ma: prvič je njen namen preski beti vlado z denarjem, drugi in oien je pa učenje varčevanja. Po ziv je tudi izdan na tak oz van ''Junior Red Cross" s posebn< pripombo, naj se vrši agitacija me Lineolnovim in "Washingtonovin rojstnim dnem. Odbor za vojno varčevanje j-prepričan, da se bo oba program, istočasno z uspehom izvedlo in si cer brez vsakega spora, dokler za sledujeta oba programa isti cil. Jaz upam, da bo 22. febr.. to je n rojstni dan našega prvega pret. sednika, vsak šolar v naši drža\ imel najmanj eno varčevaln znamko, katero bo kupil s svojim lastnimi prihranki, da bo im» vsak učitelj ali učiteljica eno al več vojno-varčevalnih znamk; d bo vsaka izmeti 10,000 šol >rod; jala vojno-varčevalne znake. Vo j n o- v a re e v a 1 ni urad lioče d< seči, da bi se po vseh šolah navdi sevalo deco za varčevanje -.n kn povanje varčevalnih znamk. I pam, da bo ta moj nasvet sprej« v vsaki šoli. Vsaka naših šol, nt; bo odločilen del velike domač varčevalne armade, katera pom?; sra naši armadi na bojišču. New York State Commisioner of Education. John H. Finley, Velike podmorske operacije. Tnie translation filed with the poet master at New York, X. V. on Feb. la, l»i», ad required by the Act of October 6, 11*17. London, Anglija, 17. februarja. Največje nemške operacije s pod-niorskimi čolni se pričakujejo v dobi oL! aprila do junija, kakor se je izrazila neka zelo visoka mornariška avtoriteta. Pričakuje se, da bo porabila tako s.avljene su- mesece in med samimi Amerikan-f-i, pa še nikdar mi ni nihče žal-besede rekel, dasiramo sem tudi jaz Slovenec. Pozdrav! Frank Novak, Vrhničan. | - - ' ---.-- per-podmorske čobie. Dasiravno so se vdeležili operacij podmorski čolni kot "Deutseh-and", se vendar domneva, da največje nemške podmorske sile Ae liso bile na delu, z iradi tepja se more domnevati, da se bodo taki podmorski Čolni vdeležili spomlad-ae ofenzive. Organsko življenje v snegu. Sneg ima tako svojo floro kot avno, to je svoje rastline in svoje .vali. Rastlinstvo je zastopano po uajhnih organizmih iz družine jiorskih trav, ki ponavadi povzro-ajo znani fenomen "krvavega nega" kot pa j** večkrat opaziti polarnih okrajih ali pa v viso-vih gorah. Neka antarktična ek-pedicija je našla razširila polja "zenelegi. snega", ki ga je proizvedla druga vrsta majhnih rast-Ln. — Scientific American pa opisuje udi priproste oblike živalskega življenja, ki daje snegu rdečo bar vo. V Alpah in Andah se je našlo kupe snega ki je bil rdeč od neke »'rste majhnih polžev, katere je uogoče razločiti le z mikn^ko->om. Charcot ekspedicija je našla neg, ki je bil rdeč vsled navzoč-losti majhnih pajkov. V Nemčiji se rabi Lrraz ' Schnee-vurrn' za ličinko nekega hrošča :atero je pogosto najti v snegu, "eliko vr»t takih hroščev je pona-adi najti na ledenikih. Prof dr. Mullin i j Zdravnik - špecja.list za Slovence. 41 1 - 4th Avenue, nasproti pošte i Pittsburgh, Pa. ^^^^^^^^^^ Ji .pi tltr. I K'CNA PREISKAVA z x-žark» Star In ukuS'-n tdravnlk z *>--l«tno prakso Zdravi naglo In vse bolarnl Po sebno izkušnjo Imam v zdravljenju taj nlh moiklh bolezni Ozdravim vonko It-zer;, katere je lut*m zdraviti Najboljia zdravila Iz Evrope, Amerike In ostalih delov sveta Nizke cene in nasveti zastonj Točna preiskava in popolnoma zajam iena Prldilt- k meni. pomae&l viirn bon v r*-sn1fM ItI men« zdravi veliko it^-r:lo Slovene««. Zaravim točno v?« rr.oiVe in icn-■Ve boloztii. Uradne *trm: od ». ziutraj do S. tv*t«tf ob nad•! lah vanm od 10 dn I ur* ont«' Javni notar in tolmač. Kompetentnega notarja in previdnega tolmača potrebujejo naši rojaki skoraj vsaki dan. Dober nasvet Vaiii lahko prihrani | miiogo nepotrebnih stroškov; pravo in nepristransko tolmačenje Vas lahko reši iz neprijetne zadrege. Anton Zbetsnik, SLOVENSKI JAVNI NOTAR IN TOLMAČ soba 102 Bake well Bldg. Cor. Diamond in Grant Sta., Pittabnrgh, Pa. Telefon Court 3459 (Nasproti Court housa.) j KRASNA PONUDBA. \ \ Doctor Sloan slavni Specialist X-£arkov nndl svojo službo vsem ^ | bolnikom In s tem da priliko vsem onim. ki so bili neuHpefino zdravljeni ^ | od drugih sdravnikov ln potrošili velike svote denarja ne da bi dosegli p | kake uspehe | fe^ Ne plačajte za ne- j J? uspešno zdravljenje. ^ ! P^^^^S^Jl^^L fik Moj urad ima vse moderne ^ i ^ priprave za popolno preiska- p j ^vr /^to vo in zdravljenje vseh dolgo- ^ | (r J' trajnih bolezni. Moj namen , 4 R^a "H WOI * ^ en 83113 vas bo pre- j ! »P* ^ ^ n fi pričaL Ne čakajte svojega j ..ll^* yySJ^.v^r—zdravnika, da vas pnsti in 2 I 'J---- P°šlJe k meni, pridite sami. j j tf v^ je ozdraviti vsakega bolnika ^ j POSEBNO NAZNANILO. ( Jas hočem Vade zaupanje. Jaz hočem, da se z Vami pomenim o rseo J | težavah v vašem lastnem jeziku. Zapomnite, da jat nisem navaden J | sdravulk, ampak Specialist z več let skušnje v zdravljenju bolezni kot j | Je VaSa, take. ki so drugi opustili, čimdalje ste bili bolni in čimbolj j | komplicirana je Vafia bolezen, tembolje volim, ker Jaz želim storiti S | kar so drugI poskusili, pa niso mogli st iriti Jaz nečem niti centa v&Aegm 5 | težko zasluženega denarja, dokler Vam ne pokažem kaj znam narediti € | NI Vam potrebno izgubiti delavni čas ln zdravljenje Je prijetno bres 2 | vsakih bolečin; torej različno od vseh drugih. Jaz nedeljah od 9M S ■uno do 1. popoldne. p GLAS NAHODA, 18. FEBR. 1913 Deset dni ustaje v Moskvi. t ei \ ča>u revolucije bojževikov v Petrogradu, ki je do-ivedlu do »tnnoplavljenja provizoričue vlade, kateri je lia-eeloval Keren s ki. je bila tudi Moskva pozorišce težkih po uličnih bojev. tekom katerih je bilo ubitih več sto prebi-valev, uničenih veliko število hiž. doeim so bila zgodovinska poslopja Kremlja preluknjena od izstrelkov, katere -- je prvotno pripravilo za uporabo proti Nemcem. Nobeno popolno poročilo o nemirih ni sprva dosh* v *vet, kar je pripisovati ustavljenju časopisov in *'Jutro Rusije" z dne 21. novembra, katerega kopija je dospela sedaj v to dželo, je prvo priobčilo splošen pregled, dan za dnem. od 7. do 17. novembra, iz katerega pregleda si človek lahko ustvari sliko revolucije v drugem ruskem glavnem mestu. Predpriprave. Novica o ustaji boljsevikov in o strmoglavljenju pro-vizorične \lade v Petrogradu je dospela v Moskvo dne 7. novembra. Delegati delavcev in vojakov, to je stranka boljsevikov in zastopniki občinskega sveta, pod kojega praporom so se zbrale proti-boljševiške sile, so vsak zase takoj storili korake za oživotvorenje organizacije, poton katere naj bi s«- ta ali ona stranka polastila kontrole % Moskvi. Odposlanci teh dveh sovražnih sil so s«* zbrali prvi v palači generalnega governerja. drugi pa v poslopju ob r-inskega sveta. Obe stranki pa sta jasno čutili, da je kr vav spopad neizogiben. Bolj še viški element, ki je kontroliral sovjet delega tov dela vrv in vojakov, je z veliko večino uveljavil reso 1 učijo, potom katere naj se imerruje vojaški revolucjo nami komitej, ki naj bi posloval v harmoniji z novin boljseviškim režimom v Petrogradu. K«»mit«*j jr takoj izdal povelje, s katerim se je po /v.iio n i« >> kovsko posadko, naj bo pripravljena za akcijo v-ak tivnutek in naj se pokori le poveljem vojaškega re volucjotiAi*nega komiteja. "Komitej javnega varstva." \.-i^.rotita stranka, zbrana v poslopju občinskegr \ t't;i. !< jvljnli temu. da ji j«* manjkalo fizične sile pi*i na m op u proti «Vtam vojaškega revolucionarnega komiteja orjjjinizit\»lile boljš« vikov sprejele politiko akcije in dne 7. in 8 novembra —» uspešno zasedle Kremelj, poštne in brzoja\ ne urad«- ter vprizorile oster napad na straže pred občinsko Dumo. Resnični boji pa se s tem Še niso pričeli. Obe stranki sta zbirali svoje sile za bitko. t ">v. u liUJ witi. tli«.- pvat auat.T at New Tork, N. T. on Feb. zoper garje, kraste, USej. slani tok, spahke, luskine in razdražl**. Cena 50 centov. SeverafS Balsam of Life »severov Življenski balzam > splošno krepilo in zdravilo zoper jetrne ueprilike, neprebavnost, dolgotriijuo zabasanost in _>žko prebavo. Cena 85 centov. Severa'S Nervoton uspeSua pomoi1 pri du- ievnt i«otrtoftti. nespečnosti, živčnih onemoglostih. histeriji in nervoznonti. Cena $1.23. Severa's Gothard Oil is^verovo Gothard-steo oljdobro mazilo ali liniment za r^vniatlzem, nevral-gijo, izvinenje. cxlrge. otekline, otekle žleze, bolečine, krče. okorelost, posledice revmatiztna ali pa kos tu ice. Cena 30 in 00 eentuv. Several Medicated Skin Soap »sererovo zdravimo miio za kožo i čisto, antiseptično kožno milo, za lobanjo, las*- In obraz. Izvrstno za otreško kopelj in za umivanje lobanje, las- ln kože. Cena 25 centov. ! bra. Obenem je brzojavil vrhovni poveljnik na zapadni | EVouti, da se bliža Moskvi kavalenja in sicer na pomoč'] proti boljševikom... \\ Zavzetje Kremlja od strani vladnih čet ter njih us-p pesni nastop v drugih delih mesta, je dovedel boljševikej' io tega, da so pričeli z mirovnimi pogajanji s komitejem j za javno varnost. Slednji je predložil zahteve za predajo; belega Vojaškega revolucjonamega komiteja, člane ko- i miteja in vdeležence naj bi se stavilo pred vojno sodišče j! in svet delegatov delavcev in vojakov naj bi izročil vse' »rožje. I Vprašanje razpusta boljševiških polkov naj bi rešili, vojaški štab: dogovor za premirje naj bi sklenile vojaške! ublasti in voditelji boljsevikov morajo priznati, da se na-! Liaja cela avtoriteta v mestu v rokah občinske Dume alij >l»inčskega sveta. , I 1 TI I » ' ' ' f ' j i'"' Neposredna in popolna predaja. Na te zahteve komiteja za javno varnost so odgovo-j rili tine 11. novembra z jutra j boljševiki z zahtevo za ne-i posredno in popolno predajo. V slučaju odklonitve te zali eve so zapretili, tla bodo pričeli bombardirati poslopje »bčinske Dume. Pri objavi teh zahtev na prebivalstvo je komitej za javno varnost izjavil, da se bo boril naprej z vso eneržijo proti boljševiškim ustašem in da se že bli-l žajo Moskvi čete s fronte, ki bodo zadušile, ust a jo. Ta ojačenja pa niso dospela in uspeh tekom dneva je i bil na strani boljševiških čet, ki so se polastile tvornice j smodnik, železniških postaj ter poštno-brzojavnih u-i ni do v in ki so se proti večeru bližale središču mesta. Ostri boji tekom dneva, ki so imeli za posledico veli-j ■\o število ubitih ter razdejanje velikega števila hiš, sol iovedli do uspešnih pogajanj za premirje štiriindvajsetih j ir, ki naj bi ugasnilo ob polnoči dne 13. novembra. Tako revolucjonarni komitej kot oni za javno var-lost naj bi se razpustilo. Nadalje naj bi se razpustilo Be-V in Rdeče garde ter stavilo moskovsko posadko pod av-oriteto poveljnika moskovskega vojaškega okraja, ka-ereinu naj bi pomagal vojaški svetovalec. Obsedno stanje v Moskvi. Nask-dnjega jutra je poveljnik moskovskega voja >kega oktaja, ki je stopil na stran proti-bol jševiškega ko miteja /a javno varnost, proglasil za Moskvo obsedno stanje, pozval vse čete. verne revoluciji in provizorični vladi, naj pridejo Moskvi na pomoč ttr ob sedmih zvečer istega dne stavil vojaškemu revolucjonarnemu komiteju ultimatum, v katerem je zahteval takojšni razpust komiteja ter izpraznjen je Kremlja od boljševiških čet, ki »o ga bile zasedle. Na ta ultimat um >e niso ozirali boljševiki, ki so tekom celega dne praznili arzenale ter puškarne ter delil orožje med svoje pristaše. V oni no< i je tekla prva kri, ko je namreč neki odde-iek boljsevikov streljal iz zasede na stražo, k\ je varova-poslopje občinskega sveta. Državljanska vojna, ki se je f tem pričela, je imela trajati več dni ter veljati na tisoče življenj. Barikade in t&kopi na trgih. Tekom «-e!e noči na 9. november ni se vršili spopadi med četami boljsevikov ter onimi komitelja za javno var-i.ost. T* /k«> streljanje s topovi je bilo čuti iz okraja Ar-i»at. Kaii'.nadn se je pove<"ala proti jutru ter M' je nada-lj. valo / n jo tekom celega dne 10. novembra. Krog poldne istega dne j«- prav posebno narasla. i Mc->tt>* ulic* in eeste so bile izpremeujene v vojaška taborišča iu pobie ho bile oboroženih patrol, barikad in zakopov. katere se je izkopalo na gotovih trgih. Splošna stavka, k at » i o je proglasil komitej Imljše.vikov, je ustavila vsi. trgo%*itio in ekonomsko življenje, ustavila obratovanje cestnih železnic ter zaprla vse prodajalne, vklju-eiio pekarne in grocerije. Normalno življenje na cestah je seveda popolnoma: prenehalo. Kreiuelj so za vseli tekom dneva z naskokom kadeti* in lojalne vladne čete in boljše viška garnizija se je vda! la. Druge tioljšcviške čete pa so se razpršile po celem mestu ter nadaljevale z boji Raiveseijive novice s fronte/ Istega večera, to je na večer dne 10. novembra, je do-Itil komitej za javno varnost razveseljive novice s fronte, kajti vrhovni poveljnik je brzojavil da je odposlal brigado gard, da »tre usta jo boljsevikov, obenem z artile-njot katere čete bodp dospele v Moskvo dne 12. novem-' i........ nar 11 ilTililairmiili ifcmi 11 ...... « . . . . x .• >Iove ostrejše sovražnosti. Kmalu pa se j izkazalo, da so porabili boljševiki čas jogajanj za to, da so spravili na lice mesta nova ojače-lja in municijo in pričele so se nove ostrejše sovražnosti, i ci so trajale do popoldne dne 15. novembra. Po dobi intenzivnega vojevanja, tekom katere so bi-i Aleksijeva vojaška šola, telefonski urad in poslopje ojaŠker>a štaba izpostavljeni neprestanemu obstrel je valju težke artilerije, so boljševiki tekom popoldne dne 14. lovembra zasedli prvoimenovana poslopja ter bili zmagoviti tudi v drugih okrajih mesta. Število mrtvili in ranjenih je bilo presenetljivo veli-'vo, mnogo hiš v mestu je gorelo in plenjenja so se vršila različnih delih mesta. Hupremacija boljševiškega komiteja. i Ob pohioči dne 14. novembra se je vršilo zborovanje strankarskih organizacij, ki so ponudile svoje posredovanje obema strankama. Tozadevni napori so imeli za posledico dogovor, s ka-erim se je dejanski priznavalo supreinaeijo boljševiškega vojaškega revolucjonarnega komiteja, s č^mur je ko-nitej za javno varnost prenehal obstajati ter se je razpustilo njega Belo gardo, ki je tudi predala svoje orožje. Ob sedmi uri zvečer, dne 15. novembra so sovražno->ti formalno prenehale in -državljanska vojna v Moskvi je bila končana. Dva dni pozneje je vojaški revolucjonarni komitej zapečatil svoje prevzetje vrhovne oblasti s tem, da je iz-lal ukaz, potom katerega se je razpustilo občinsko Dumo radi nje delovanja proti Sovjetu delegatov delavcev in vojakov. Pregled škode in raxdej&nja. Poročilo časopisa se končuje4 s pregledom škode ini razdejanja na javnih in privatnih poslopjih Moskve. Zgodovinsko poslopje občinske Dume. dasiravno ne popolnoma razdejano, je vendar zelo trpelo vsled obstreljevanja. Akademija za godbo, komorno-gledišče in dekliška visoka šola so bile popolnoma razdejane in stara cerkev Borisa je izgubila svoj zvonik. »Slavni moskovski Kremelj je bil središče brezobzir-i uili bojev ter je zelo močno trpel. Krasni Beklemisev stolp je tvoril cilj za številne gra-j nate in le velik kup nagromadenega kamenja znači me-j sto, kjer je preje stal. Malo je tudi ostalo o Spaski stolpu. Tretji stolp, Ku- j tafija. je bil tudi močno poškodovan. Nikolski vrata so: se skoro porušila in veliki ikon na vrhu vrat je bil uni-j cen. -ooo- t ZAVEDEN SLOVENEC. ____ Pred kratkim siuo poročali v li*tu. da je pisal Ust Minnesota in War", o našem zaslužnem rojaka Rev. Frances Jagru, *da je nem ško-katofički duhoven. Mi tmo trospoda javno vprašali- če je čital do-mčjdo stvar in ee &e strinja s lakiin pisanjem. Te dni nam je pa Rev. Jager odgovoril, da je poslal listu *Miune-sata in War* popravek ter pristavlja, da je bil najbrže žrtev kakih! nemških spletk, kajti stara re«ni«a je, da hočejo Nemci vsakega za-i -Iužue^a moža imeti za svojega m mn; Če ni druga«tJ> tudi ime pre-j krste kot se je igrodilo v Japrovein silučajn. Rojaku, na katerega mora biti ponosua slovenska javnost t Ameriki, čestitamo, da se je s tako vnemo wrrwl pravično rtvar Pišite po cenik Severovih zdravil. Severova družinska zdravila so na protla.j f»o vseh ltrkaruah. uko jih ne dobite pri vaš^m lekarnarju, obrnite *e na nas. Ali vedno se prepričajte in vprašajte nftjprvo pri vaV*m lekarnarju. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, Iowa. testom od strani nemških oblasti deport irajo Belpi.ice- V zadnjih tednih so Nemci odi*-. ?i:!li i z Ltekereu, v vzhodni Flan-»Iriji. 271.K) katerhn so Ukazali vojaška dfia ;iu zapadni fronti. Iz zakladniškega urada. fa WS.S. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT HRANI IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE STRICU S AMU. On jih potreba je sedaj 1 Vi jih boste potrebovali po vojni KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDRUŽE NIH DRŽAV. Nosijo štiri odstotno obresti, plafr ljive n« četrt lete. Lahko pričnete S PETINDVAJSETIMI CENTI, ee kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vaš poštar, vaš bankir, vaš časopis in številno drugih prodajalnih a-gentur vam bo povedalo vse glede teh znamk. Oglejte si jih! TO JE VAŠA DOLŽNOST. TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE. TO BO IZVOJEVALO VOJNO Vojno-varčevalne znamke in Slovenci. Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravuo-sedaj z nakupovanjem vojno-vardevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vslod napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla nedržav-Ijanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj. Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katere bo mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.12, \sak prihodnji mesec do konca decembra!918, bodo stale po en cent več; iste bomo prilepovali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je naertan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku pet let, to je dne L januarja 1923, bo izplačala zakladnica v Washingtonu, ali pa katerakoli l>ošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves polepljo ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00. Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40. bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi df-nnr, ga bo zanjo dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved. po preteku desetih dni s približno 3% obresti, najsibode na katerikoli pošti v Združenih državah. Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke žirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikor mogoče nabavijo pri naši tvrdki, da potem laliko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga no bili našli nikjer na svetu. Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiicn v polni meri. v korist samim sebi. iu slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in 6krbi brez zaslužka, toda z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči. Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosno l.a-ložiti. kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po svoji moči. Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke. Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalnc znamke hraniti pri nas. in v takem slučaju se nam naj pošlje poleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo. Vsako namočilo naj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil znamke. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY TVRDKA FRANK SAKSER 82 CORTLAHDT STREET, HEW YORK, H. Y. m S žišati . - J,v Robertson odstopil. I < True translation TUed with the post I u»r».«t.-r at N«w York. N. T. on Feb. U'lN us r-e^uired by the Act of October «. 1»17. London, Anglija, 16. februarja. Ko je bilo objavljeno, da je odstopil general Sir William Robertson šef angleškega generalnega štaba. o. da bi nastala splošna zmešnjava ee bi se to zgodilo. London, Anglija, 17. februarja Odstop generala Sir Williama Ro j bertsona kot načelnik angleškega J kraljevega štaba, je zopet, povzro-i čil politično krizo v Londonu. Nekateri HsSti zatrjujejo, da ni j Sir William resigniral, ampak, do j je bil odpuščen. Nekateri pravijo, da je šel pre-! daleč, ter da je hotel izsiliti ne-ikako vojaško nadvlado, ki bi bila j nekako nasi>ro^je kabinetu. Stališče ministrskega predsedci-! ka Llovd Georga je baje zelo oma-;jano. Nekateri časopisi gretlo eelo ta-1 ku daleč, da pra.,i. is- ljaj pM, Ji lave in bleak lj»& o. ki je Mu blizu A p« i olio vera oltarja n ni « lti?a:eiM »f\ >uil« ? zemlj 1 p.oil n< ».-a V> ilAlil 1 v ;, te. m. \pojf njeno na/uj. kakor vzmetno »mro. kakor i* p ' k. s kat«*rejra uaU*a .Mn«»£*>kr;t* stui velel sesti modelu "rt zeiii.j ..t telil mn uk:*iu;c, naj ni i obrne nrbet m iztegne roke t -r noge sebe. V tej poziciji »e j" pokazala slUi'ieta hrbta -utna* ki je poftaiala olja v jtL. in je milila v bedrdt ter je bila si L«'-na lepo \zbočeui \avi. mu fori. ki limiti v s^Hi življenju IxtdoeoMti. i 1'rcdi si iu pa je čloVt-iko tel' /.real« duie in '»ta Kar obožujemo v človeškem u-j- - v ve ji meri kot njeKo-* '» tuko kj 1 o i iika »njegov notranji* plamen ki ea preme«? kot da veliki umetnik: lahko zadovoljijo k tela, da sn -pretili rok. n, uli i/a'iii, u.n • " 1" * ' 1,1 ' ' Jim J« potrebna eolo pri slikanjn ali r»z ! buren ju pi.dob, >e zde i>opol- : t lotu a brv m!i d«t>evuih preten-*ij in ki naj * no zadovoljujejo Kadar iuo*lelira (Io'nt kipar kakršnokoli «t«tnof nio:.» najprej trdno zamisliti njeno glavno gibanje; potem pa mora do k one a svoj« trn i*lih preti v ne m ull^tui pred očmi skupno idejo, da ji neprestano lahko priliigoduje in pravilno ! / njo M»aja manjše detajle svoje-ura dela. To pa -m- nt d;'k Izvršiti brez velikega napora misli. I\> mojem muenju ni pravila, ki bi lahko zabr«nilo kiparju ustvariti .unotv«»r po njegovi la«t nt volji. Vra kaj je pa? za'o. če j« to *.kn'ptura hI i pa literatura, lito 'la «»» .»'••iii.Ntvu tlopad' in inu kcrrrti Slikarstvo, sta*%>tnra. literatura. glaaba «o m veliko bliže, kakor m- *plos:i<. mialu W lira /rajo čustva elovrik© pre.1 obiljem narav«>. Razlikujejo se WB9 v vi knL s katerimi se IV pa Mi^.rira kipar veleti na čina -v«, j if a le I a impr.ni je, ki jih navadno napravijo Hterama ali ffia«b.aa ue« .. zakaj aaj bi se pat radi t etra prepirali ' Neki pub lioist je nedavno kritizirai moje j ga Viet i Tja ilmrt v Pabm Rovalu. ta m' je izrazil da to ni skulptu ! ra, ampak muzika. Ln je nairuo ------------------ - ----------- ,m.m e- na Beethovnovo siuit'onyo. Ua bi' bil le iuiel prav! Ne trdim pa. Jjie, iz ka t - rila prihaja do gotovega sklepa. Njene os. be delujejo in ona nam ka/«- njihovih »b-jatij.( r.-Lrofi ki jih ustvarja, si -iedej drug 7.i drugim in s u-m j:teijo| "♦-r no > v to®"ko pomembni, v ko Lzhor ao važni za razvoj iutrige. !*' polnotaa drugače pa je v u-j p iaMjajo,"ih umetnostih. Vedno; pr« ustavljajo samo eno fazo ene-; ga Nam.-.a d--j«i\ja. Z to grešijo imcda Njikarji in kt|sorji. ki si to • '- "krat izpibojujejo svojo sao\ • pisateljih. 1'ruetnik, ki ]«roiz-j vaja odlomek pow-sti. mc»ra biti prepričan da jo vseiu znan ostati l i k Nt i Njegovo tlelo se mor i | opirati na literatovo; nikakor ne 1 ji i - p sctOMovaJeii Kazimir ju l>c a\ gn« -u. lalvardova otroka, pri ! • :ta t.-Niii. k h?bi mc»ramo vedeti.■ • ■ i j nas t a prizor zanima, da i-« < i v.-? pre^tojomthuednijka. da •>Ta zaprta \ jeei ter da vstopijo z par .lipov ol uzurpalorja na-jo»j moriI«*i, tla ju umore. hi v izposodi Delaeroix. ta /a katerega lui m«>rate o-pro^titi, tia imenujem takoj po r.i lo po\ prt-čn *in Deiaroehe-w pri livronu snov 7a svojo '' Nautrage tf- d«m duan" m nam k?iže na raz-burkanem morju win, v k ate remi segajo mornarji v klobuk po ko-j ipirja moramo, ee ii»*a popolni * et idi j«- Ddarcfieova N-Iika - •-vrta, ker ta "oln res kaž»- te mor->k*Mte'eiu» valove, ker lakota iu k rajna -ila tragično kK*;ia obra /e jH«uosre< eaieev, k« r je že a. nn* -:i« furijoznega kolorita m/" t'' ekakš*-n tilt a* rmtnmm tU* a» mivki la pr«ia?« vaafco bolno oaabo a X-iartd brasplatm ao mm 0UM pett« ari mjmm rtrmvlll. Vmcsc K kdo ta k*U Vm }» «1t»tO, al kafc* 4ola« al* i« (mM: »rtifiu k tmmm vattkMM t»alaliwa Ib pokafttt mm. to Vm mtrnrm Ali imate V^ ' prii^ost, mM **m— totari . 8 ' ' I »tfco. O »pnfatia aaa. ..t L . ^n^ntTaTI nmtmtrmrnt Km« H - t^jE*1 jr. tai-ki. A« ntkOe m Haam. «u»oboi. a* ! J. U I taka lap* pet prtj»9 NaifM kn J / i \1| I <»• Mnkn moikla ft*a*o» 1« to««« fEe I T vi kmMi. m»mmm 0»H*m. ^ ^^JST^SujT ZA IliM.ii X-ZARKOV SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJI AKO STE BOLNI. rrtatt* taaaj la 0««tlto a* a»*aa*0 »rkmU pa taa l;>a€tanatm *, »et« i>ii. T«Ml mm, Taaa prav« >ul»a>n ta »k* nortt« oadrantl NJ*ot ucy«b la Mar gte. J« p*Mtea mmmtmm pniiktn ta c^aclk ai«to4. k» tarifa aa portotoja ▼ rmmkmm Hjmifl rmaueai atroft. totam J* nabraJ a wmmh dtler mta, rrorijo najpopei Mjfe ta Ma4 ▼ tmmm aKti. Tukaj atorat« aaitl asaopo (udodtlofli alrajai ki doestejc. mj mudm, ka m drago al rmC ixwnapalo. Jm mno, kaka |a Tak balaaaa. ako aCbraentk bajte, da f omdrartitva. m bodala prepričali, kakor ktr ▼aa pribita aArantt. aa ata aa pata majjanja Is atalnaaa adravja. Kdravntk aa «ar> t ji <»fi taCko prlaluftaaapa iararla. ako elata doaecU popaloapa napaka. m »rt Umi la pev«J%* mam erojo boiaa«a prt vata« ta aaapo« DOCTOR COWDR1CK, Specialist upravičnejše prespovedi. smete po vsej praviei očitati povprečneiem. ). j .nvojo vrednost in pomagajo očarati fbeinstvo; pi-va umetoiikova skrb a mora biti to. da zna oblikovati žive muskulature. Vse drugi. |>»»str;a»ska stvar. N«. irJslite. da so moje zadnje besede v protlsltA'ju z od i in. kar sem bil prej dejal. 1 IV pravim, da s*e ktpar lahko omeji na to la predstavi drhteče, živo meso. da "bi se bogvekako za«*lablja] v snov, s tetn ne trdim, da izključujem misel iz njegovega d«-la; če prarvim. da s» lahko pf. .nbolov. nočem ret'-i. dn n i! pristaš nmetnosfti. ki nima duševni- globine l*o ]>rav>-ei rečeno pa vse hle-ja i» vse simbol. j <»'ilii;e m položitji •-lovešk*'ga bitja izražajo potrebne enioeije iijegove duše. Telo izraža vedno dnha. čjgtr posodo tvori. Iu onemu. kj zna gbxbti. nudi nagos; najbogatejši pomen. V veličastve-n< n ritmu k«»ntur spoznava velik kipar, kak Frdijas. pokojno har-iiioiujo. ki jo je izlila eez \"so na-ravo božja modrost; miren toxw. v dobrem ravnotežju, blesteč v - li in graeiji. mn lahko /Jutja nje r. vs mogoernem razumu, ki vlavia svet. | l>ep jM-j-a/ ne gane samo z ve' ali manj prijetnimi vtisi, ki jih daje, tt-m^eč piedvsem z idejami, ki jili zbuja. Linij*.- in barve, kij ii-i vidimo na njem. ne ganejo že| same po ,-ebi. temvee z globokim -niisloii ki je ž njimi K]»ojen. V Nilh letali dreves, v opredelkih ob-/.' ria vidijo v* liki pejsažisti. Co-ti. l'u>'pi, Kuvsdaeli, T«-odorji Rouss'- au f aiehljajoee se ali resne misii, drzne ali bojazljive, rniro-Ijubne ali grozeče, ki odgovarjajo njihovemu duševsienui ustroju. | I mejnik, ki prekipevr čustva, n« more obrazovati ničesar, kar • >i tic bilo taksno, kakršen je> oti * ^ N«-j naravi sluti veliko, svoji podobno zavest. Ni ž-v^čega. orga - j nizoaa. ni mrtveca objekta, ni ov'-| laka na nebu m zeleneče bilke na livfldu ki nru ne bi izdajala skriv-| nosti olbreainejni sili, skrit i v j vseh stvareh. j tflejte največja -iela vse umet-j Te »sti. V^*a njihova lepota izvira iz m bili. iz inteneije, ki so njihovi Ntvariteiji mislili, da so jo odkrili v vetooljstvu. Zakaj so noše goteške katedrale tako lepe? Ker vidimo v vseh podobah iz življenja, v človečkih kipih, kraseeili njihove portale, in celo v rasUiiiskiii zvitkih, cvetočih na njihovih kapkelili. pečat ; ne 1 mike ljubezni. Naši ljubki srednjeveški podobarji so videli pu\sod blesteti neskončno dobroto. In v svoji naivni prikupljivo-sti so okrasili z odsevom dobrohotnosti eelo obraze svojih demo-| nov, ki so jih obdarili z ljubeznivo zlob no« t jo in z nekakšnim dihom sorodnosti z angeli. Poglejte katerokoli sliko velikega mojstra, na primer Tiči j ana, Reinbrandta. Pri vseh Tieijanovih gospodih Oi-Bzite ponosno eneržijo, ki jo je brezdvomno tudi sam imeL Njegove bogate nage žene se dajo o-bože\~ati kakor božanstva, gotova si svojega gospodstva. Njegovi pejsaži. ekrašeni z veličastnimi drevesi in obliti z zmagoslavnimi so ločnim i zahodi, niso nič manj vzvišeni od njegovih oseb. Zaaj je vladal nad vso naravo aristokratski pongs.: in to je bila ne «uisel njegov«^ Pismo slovenskega vojaka. GLAS NAEQDA. 16- FEB&. l^lb Alcatraz Island, Cal. i To pot žetim popisati nekatere j posebnosti iz tukajšnjega voja- < škega življenja. Vstajamo zjutraj i ob pol sedmi uri. Potem se hitro umijemo, oblečemo in vsak svojo 3 posteljo posteljemo ter pod njo in okoli nje pometeauo. Kateri voja- j ki ne spadajo v Q. M. C\, morajo < biti navzoči vsako jutro ob tri če- ] trt na sedem zunaj pri "roll call*' in tam aie kličejo imena vseh raz- • ven unih na straži. Izvzeti so tudi vsi tisti, ki so prejšnji dan oziroma večer naznanili, na jih n«- bo navzočih pri prihodnjem *"roli eall \ Ob četrt na osem zakJBče trobentač k zajutreku. nakar nastane pravcati naval v jedilno so-bo. kjer ie že vse na. mizah pripravljeno ; treba je le sesti ter začeti j usti. Kakorhitro se v sedemo, se začne tako kričanje, da bi člo-»ek skoro oglušiL Ob takem di- , r^-ndaju se večkrat sj»omnim j>ri-zoiov s goriškega satinega ozirt«-ma zeliščnega trga. kjer so spo-mladnji čas branjevko tako vpile in ponujale šo v jeibasih rastoči •esen. da so bile v obraze kar za- . bikle. Tako tudi mi \yyeiiio kar križem: "Please, pass eofi'ee. milk, biscuits, meat*' itd., ker tu- i kaj iti navade, da bi med jedjo segali kar z onega konca mize na -dragega in grede zraven sebe sedečemu v krožnik rokave poma-kali. Zato mora vsak prositi, ali l»olje rečeno, radi velikega šuma kričati da se mu da. kar ni ravno pred njim. Tukaj bi videli, s kuksniin te-k«.m je vojak obdarjen! Niti sledu ni o kakšnih želodčnih boleznih. Pred par dtievi so l ile med . drugim za kosilo klobasice (pa 11 & ; kranjske) tako imenovane "hot ( dop> . ali slov *.-xisko rečeaio: ^ gorki psi. Zraven mene sedeč , mlad vojak Filip In ec je snedel , osem takih "trorkih psičkov", ka- j Tt-rt j«- ]>re.j vsakega tiobro z mn- . stardom namazal, da niso preveč evil ili. Ko jih je tako hitro eden . za drugim po grlu pogan j al, pa je na\sezadnje se vedno vpil. ak«> je kaj "hot dogs". Mislil sem , si Nam p *i s«.'bi: To jc dobro, da j ni treba več nobenega Filipinskega otočja zavojt-vati. kajti v tem , slučaju 1.1 kmalu šli vsi "hof . dogs" z mačkami vred k vrauu. Kar nas je pri delu zaposlenih. ( d"-axiio aedetn ur na dan; namreč < zjutraj od osme do poldvanajste. , ti V-no opoldne je kosilo, nakar smo prosti do ene popokbie, jv» tem pa sj>et delamo do pol j>*-te. nakar je konec z delom za tisti , dan. j Ub petih je večerja. ileid pravzaprav ni treba de- 1 lati. ker ra to imajo kaznjence za- ' poslcne; pa vendar vedno kaj po- < malem pilim iu razbijam, zalo mi < čas hitreje mine, pa tudi kaznj~n- : ceni s tem malo po. 11 or eni. Izmed teh kaznjencev je eden s Indijanec iz rodu Oaeida. še mlad fant. Le ta se pokori radi neke : ljubimske afere. Htidil je namreč nekemu poročniku "v škodo", ne j vpoštevaječ postave bledolični-kov. katera pravi. Pusti drugih ] "s«juaw" pri miru. t Zaprt je ruKaj tudi mlad S-rb,' ki je bil. kakor mi je sam povedal, v vojni do poraza Srbije, na-kat je potem prišel v Rusijo in v rusko armado. Ker so ga pa mi-j slili spet v boj ua romunsko fronto poslati, jim je ušel m pred enim lotom dospel v Združene isai in spec de/ertiral. j>a so ga ujeli -:-1 Drugo vrsta ponosa kaže- nttgr- bančeni in okajeni obraz starih rokodelcev, ki jih je slikal Hern brandt; žlahtni njegove ukajene stropov« in njegova majhna okna z okroglimi sir mi; razsvetljuj«-z nepričakovano krasoto njegove kmetske in preproge pejsaže; po-1 veličuje slamnate strehe, ki jih njegova igla tako rada reže v bakru. L*_* p i pogum skromziih bitij, svetost vsakdanjih, a s pobožno ljubeznijo ljubljenih stvari, veličina skromnosti je, kar vredno krasi 111 polni njegovo risbo. » In tako živahoa m globoka je misei velikih umetnikov, da: se kaže irven A sake sno\"i. Ni ji treba celotne figure, da se lahko izrazi. Vzemite poljuben fragment kakšnega umotvora in spoznate v njem avtorjevo dušo. Primerjaj-| te, ee hočete, roke v Tieijanovih j in Resnbrandtovih portretih. Ti-j cijanova roka je gospodenteina; Bembrandtova je skromna in po-' gnmrta. V tem majhnem delu slike vidite ves ideal teh dveh. mojstrov. * * * ----pri&odujiš.) in pripeljali semkaj, od kcxler mu pa ne lxi lahko uiti, ker je okoli otok a malo preširoka in globoka vda. j Sploh so tukaj vojaki različnih narodnosti, le Slovenca, kolikor j t meni znano, ni raz ven mene nobenega. V San Franciscu se vidi vedno d aKti zavezniških vojakov. posebno Angležev je dosti. Le-ti se včasih tako liapijejo kot "mucke". • Nekateri nari vojaki ,>e radi tega močno jeze, čc£: vojaki naših zaveznikov dobijo alkoholnih pijač, kolikor si poželijo, mi pa v v lastni deželi moramo suha grla okoli nositi. začetka sem s.'-ba salamensko plačati, iuaire': 10 centov za mali kozarček. Nek ve-čer po obisku kino-gledališča sem spet s prav razbeljenim grlom zavil v naj bližnjo gostiluo, želeč kuj mokrega, pa mi pravi točaj, da mi kot vojaku ne sme ničesar prodati. Ves ogorčen sem se nato obrnil in od>el s trdnim sklepom v srcu, da napovem za časa moje tojaščiue vseiu saloonerjem neizprosen bojkot, katerega tudi prav trdno držbn. kajti od takrat niso saloonerji 1 tnene ve«' groŽa dobili. Drugače sc pa vse lejnj naprej suče in sem prav zadovoljen. Nikdar bi se prej ne bil mislil, da mi bo vojaški stan tako izvrstno pri-jal. Saj pa tudi uživamo vse n-dobnosti. kakoršnih si more vojak le v najboljših okolščinaJi želeti. Najbolj mi pa dopada vsestranski red in snaga. Imamo moderne kope! ji "shower baths", kjer -»e lahko vsak sleherni daai umije in okopi jc. Ko sem bil se pri zrak o plovnem oddelku, sem inoral najmanj vsak drtigi dan svoje perilo prati T ukaj narn tega ni treba, k»ir imamo veliko parno pralnico, v k at eri se sleherni da^i v tednu raz/von nedelj in praznikov opere po več tisoč komadov raznega j»c-rila. Za n:alo svoto fiO centov na mesee m: operejo A-se. ila-si po šljem vsak teden \7>—20 kosov v perilo. Ko sem zadnjič v dopisu apeliral na slovenska dekleta, da se naj včasih spomnijo s kakšno krr.nj-Nko klobaso svojih "sive*-thai tel čkov". s. je takoj odzvala neka ' krasna hči planin" iz planinske ga raja Forest City, Pa. Ne bom vam nadrobno pripovedoval, kaj j»- bilo v onem zavitku, katerega mi je poslala, le toliko omenim, j da sc je nekaj ljubeznivega drža i lo. Oni plan in k i sem iz srca hva ltižen, a obenem želim da bi jo' tudi druge v Forest Citv bivajoče "gozdne vile" posnemale. Moj oiidi bivajoči prijatelj rloe Koti-1 cut mi je celo pristnih primorskih salam obljubil, kar zna sam tako izvrstno napraviti, o čemur sem se že dostikrat prepričal. Vreme imamo nadvse krasno; kakor pravijo tukaj dalj bivajoči, že ni bilo dolgo tako lep* ziitie, Ze več kot mesec i ar je v. By golly, kdo bi si bil mislil, da se imajo nok art eri Izmed njih tako imenitno. Ako ne bo treba prevee vstopnine plačati, se jim znam čez čas pridružiti Dasi ne znam potice napraviti, še manj tako, ki bi se vlekla, zato sem pa pravi mojster v kuhanju polente, katero bom prav dobro s spehom in sirom odrgnil, da se bo na milje daleč vlekla. Še nekaj bi rad omeniL Pred uedolgim časom sem eital v nekem angleškem dnevniku o izključe-nju osmih vojakov k nase armade. Eden je bil Nemec, sedem pa označenih kot "Austrians", med temi tudi neki Novak. Izrazili so se, da želijo Avstriji zmago. Kakor se vidi, se je nekaterim prav v mozek prirastla ljubezen do sužnosti. Niti v teh kritičnih časih ne morejo jezika brzdati. Naša vlada je veliko predobra do takih nesramnežev. 1 Naj bo dovolj za danes, pa še drugič kaj, ko bo kaj posebnega. ^ Ob koncu pozdravljam vse izaredne Slovence in Slovenke, kakor tudi vse slovenske vojake v službi Strica Sama, katerim v srcu res preveva duh demokracije; posebno >pa pozdravljam pevce in pevke ter .vse moje prijatelje in pri (51 ^pl^rafes g) Jugoslovanska Kaioi. Jednofa m. —ta Ustanovljea^. 1«U — Inkorponrana leta 190a Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MinAEL ROVANŠEK. Bx 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Boz 106 Pearl Ave., Lorain Ohio. Tajnik: JOSEPH PISIILER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BKOZICII. Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLo Snlida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAIIEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE. Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. M" So. Chicago, 111. IVAN VABOGA, 5126 Natrona AUey, Pittsburgh, Pa POROTNINI: GREGOR J. PORENTA. Box 176, Black Diamond Wa-h LEONARD SLABODNIK, FJv, Minn., Box 480. JOHN R UPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., Dulntb, M'nu MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 60"». Chicago. 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Clivei?:nd, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi "lunarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednole, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov bo-Ja oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA'. jateljice v Fores: City. Pa., t-.-r kličem vsem skupaj krepki: N.; zdar? Karol Kovačič. ti. M. C. A J ca t raz Island. <'.-.! Rada bi izvcdeia za naslov svojega bratranca -JANEZA K« >-Zi'I^-J. Nahaja -e pri vojakih. Pisal mi je zadnjikrat, da kam da mora, tega mi ni omenil in še t idi 2d a j ne \eu!. kje je. Zato bi rav rada videla, ako eita te vrstice, da mi blagovoli piliti, ali če kateri e.iuj.-nih rojakov ve, kje se nahaja. : da mi sporoči, za kar se že via j prej zahvaljujem. Uaieiijt-ai n.-j j" prej nahajal v Ilerminic. i Westmoreland Co.. Pa. ,M"i slov je: Mary Obiak. l'»"l W. 1 21. Plaee, Ciiicaizo. { (16-19—2) Ušesa farmer je v. Rekord U. S. M. nue Corps ka žejo. da se zavrro- j>et. mladičev z iležele radi slabega š.uha proti enemu, ki j»- bil vzgojen v mestu. Popular Science Monthly domneva. da mir, ki vlad«« ua deželi, slabi živce v uaesih, do«'i m jih ropot v mestih ohrani vedno napete in močne. Pozor, rojaki v ujetništvu v Rusiji in Italiji! Jaz !.t rad izv.-del za -voja dva bratu LOUTS A in FRANKA ŠTEP.I-U. Doma iz Iške male vasi pri 1211 n« !\ au JnI; •;!!», t ž»* ni man noben -za ix»ročila o njih. zato prosim one, ki kaj .t io, tla m: por*nrajo. če pa samr čiiala. naj se ojilas:T:t na t; .1 n:i-l*«v. Anton Steblaj. P. <». lW>x K'y, Minn.. I* S - rn-a ] - o-_J ^^^ P bi C I 3rj' jrt'Jf'MI 4 Prva Ui e»!ina njort-nska ^ 8||;i j; !i|ijl tr-urliut. ki ima v zalogi vaa- IpMs^JV j korrftito buiio opra\' kakor: ^." 1 peri. kiihir.jskr omare, «i<4>re ^^ - Tnrte linoleum, pralite Nt roj* na v**iiM> nttjč. brez truda ln H^^HvVn^^S'xammle. Noroporofenha pri-'IflBBMBBKvu I: - p«>ručamo tmjnovejv p«*stelje. za novorojene pa najboljši' ^^^ torieke. Nadalje iiuauto r,i7 Dovrstoe karpete. dreaarje. mixe. rakarjr itd. Kadaj zap»i«ti- Paeb!'.. prodaj naju pohištvo. Kaviar pnie> v Pueblo. Irapi pri na^ svoje pohištvo. Slo^ecjeai in Hrvatom se topic- priporočamo. Imamo tajali j« Heme Svoji k svojim : TOMSICK & FRANZ, Ustnika BED CLIFF 1TKMTIKC 10^ S. Inioo Ave, Pueblo. Colo. Oddaljeni le block oi Union D^p«) 1 Veliki vojni atlas j Tojsknjooh se evropskih držav in pa ko- | lonijskife posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov, CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. , VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE- ' DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, ' CENA $3.00. \ } ' \ ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL- 1 f MACUE Z MEJO AVSTR0-06RSKE Z ITALUO. — 1 f CENA JE 25 CENTOV. i Naročila in denar pošljite na: i ■ i i Slovenk Publishing Company! i I I \ 82 Cortl&ndt Street, New York, N. Y. Kako je žena naičila cesarstvo. ........ t — Odgovornost uničenje ruske monarhije, — pra-Bnt'ki zakrinkani zgodovinar, — je treba pripisovati ca-■ji Aleksandri Feodorovni, katero imenuje isti zgodo- ■ iar "najbolj u^odepolno izmed vseh soprog ruskih via-; reenih moi in eden najbolj nesrečnih vladarjev. I>iM-a mu j< bila nairprotna od prvega dne ko je zasedel Jevtol. NajU»lj nesrečni dan njegove eksistence j)a je bil le gov - jK>nK*ni dan. Carinja Aleksandra je prinesla v |ego\<» življenje le zadrege in spore ter je .jila zli duh, I ga je zavedel v propast. IV v o leto njegove vlade je poteklo dosti mirno, kajti I or je se vedno žaloval. Mladi suveren je vodil mimo I I vije nje iu splošno občinstvo ^a je zelo malo videlo. Pričela je krožiti vest. da odbija mlada carinja vsa-j |'ga vsled svoje ledene osabnosti. Kmalu se je pričela na-! le širiti jmj svetu vest. da je postalo razmerje med obeta ruskima carin jama. to je ženo carja in njegovo faia-i Irjo — zelo nap* to. Aleksandra nima daru, da bi se pri-l [ubila ali da bi le vzbujala simpatije. Kmalu je postalo; Lanu, da je bilo zelo težko občevati m jo. X jen značaj je l»il robat in nasilen in s sto jo nei>o-; f*» dno okolieo jt- ]iosto|>ala na tako prezirljiv način, da! h postalo težko nači Tiilado damo, ki bi sprejela dotedaj! < k> zai^ljeno mesto osebne strežnice carin je. i I O1« n. 'vi priliki s > je vršil v palači privaten Loncert. lai al carskega dvora se je približal earinji z besedami; — Vedno je bila navada ob takih svečanih večerih, it «..• je fkovabilo tudi dame spremstva. = Popolnoma nepotrebno! — se je glasil nemilost-}1. ii odgovor. — Lahko odprejo svoja vrata ter posluša i o 'od bo iz svojiii sob. jI; ... II Taka ženska je malo obljubljala izkazati se kot uspe-, na družica. Zvt^toha pa je glasom istega kroničarja eden t lajbolj značilnih znakov prejšnjega carja. Ko se je poro- c 'ii, je pripadalo njegovo srce izključno njegovi ženi. Ker \ e tnko ljubil svoji« ženo, ji je tudi slepo zaupal ter imel i-oko mnenje o njeni razsodnosti, vsled česar je prišel ? »olagoma i>opolnorna juhI njen upliv. I'e je bilo kaj, je bil žalosten radi njenih histeričnih! uipadov, ki s«> se vedno hitreje ponavljali. Ti napadi so »ili strašno orožje v rokah earinje in to orožje je ona U|»o- l abljala brezobzirno, da izsili svojo voljo. Pi>ee nrisprotuje splošnemu nmenju, da ni Nikolaji >remeten človek. j < N jezova največja napaka — pravi on — je po- j nanj kanje močne volje ter zaupanja v samega sebe. — , ^ sled tega je bil tudi omahljiv v svoj ili sklepih ter ni rno- , jel izpiliti uveljavljenja svojih želja. Njegovo prvo mnenje jo vedno pravilno in pravilna i udi njegova prva odločitev. < e bi bil bolj samosvoj v j ivo jih sklepih, bi vse poteklo gladko. i < arinja pa se je vmešavala v vsako stvar. Njen up-iv je postajal vedno večji, dokler ni več poznal nikakili j noja. Tekom zadnjih let je bila ona vsemogočna vlada- y j iea usod Rusije. Ker je veroval v njeno višjo modrost in integriteto,'. Iii padlo Nikolaju nikdar v glavo, da dežela, kateri je bil ; i»n vladar, ne zaupa njej in da se protivi njeni vladi. |i • • • Štiri hčerke so se zajx>redoma rodile carski dvojici, 'arinja je pričela ob upa vat L Njeno razburjenje ob takih | irilikali je bilo tako veliko, da je vzbujalo resne skrbi in »ni kroj; nje si niti niso upali povedati, kakšnega spola je novorojeno dete. j Neizmerna želja, da da «Luu življenje je postala lije-la fiksna ideja in poslužila se je vsake vrste sredstev, da rodi sina in dediča za ruski prestol. Poskusilo se je vsako stvar. Okultizem je imel večino privlačno silo za carja in njegovo ženo in spirituals stične seie so se neprestano vršile v Carskem selu ali pa v pala-*i velikega kneza Nikolaja na Italijanski cesti. Dasiravno se je držalo te seje strogo tajno, je vendar i-edel vsakdo zanje iu krožile so najbolj raznovrstne veku o teh sejah. V poletju leta 11)03 se je vršila v samostanu v Sarovu' alovesnost kanonizacije sv. Seragima in ear in carinja sta le vdele/ila vseh procesij. Pri tem se je prosilo Boga. naj lin ear ju iu earinji zaželjnega dediča in siua. Navzoč je bil tudi zloglasni Razputin, ki je bil v j L ne m času navaden potepu&ki menih, ki se jih imenuje v i ■ iusiji "starce". Slišalo se ga je, kako je prorokoval zbra-liim množicam, da se bo kmalu izvršilo novo čudo in da lla bo še pred letom dni rojen dolgo pričakovani dedič. Care vid Aleksij je bil rojen dne 30. julija 1904. Do rojstva svojega sina se je carinja še nekoliko za-Kiržcvala. Tedaj pa se je uveljavila na način, kot ni še nik-llar preje jk »skusila uveljaviti se. Pro 11 svoji tašči je zavzela odločno stališče in razdor ■iied obema ženskama se je neizmerno razširil. — Nobena Itvar ni mogla omajati carja v njegovi nežni ljubezni do Inatere. Tesne simpatije, ki so obstajale med njim in nje-Igpvimi sestrami, pa so počasi pričele ginevati in vezi prijateljstva z nekaterimi sorodniki se je pretrgalo. Carinja je prinesla spor med posamezne člane nje-Ijove družine. Stopila je med njega in vse one. ki jih je Ereje ljubil in odtujila ga je popolnoma od njegovih so-Irodnikov. • * • Nekako krog leta 1906 je postalo vedenje earinje Čudno in značilno. Nikdar se ni prikazala v javnosti. Privatne avdijence je le nevoljno dovolila in le v najbolj nntTifh siučaiih. ■ * SpMdfflft m dvpru & .odpravilo. Lg tesnejži dvor- BIVŠI RUSKI CAS ni kroin so jo videli in pričele so krožiti vsakovrstne pri-, če. Nekatein so govorih, da je iz strahu pred tem. da bij postala debela, vzela proti nasvetu zdravnika neke me-i ilicine proti debelosti in da je bila posledica tega — po-j polno uničenje živcev. Drugi so govorili, da trpi na nervoznem lišaju. Tretji pa so izjavljali, da je žrtc-v nevrotične srčne bolezni in da v gotovih časih ne more trpeti v svoji navzočnosti več kot eno osebo. Nekateri pa so končno mislili, da je enostavno — blazna! • * * < 'arinja se je pričela živahno zanimati za — cerkvene zadeve iu njena pobožnost se je pričela počasi izprenin i jat i v fanatizem. Pričela je kazati značilno nagnenje d<» — romarjev in menihov. Razputina j«- takrat pridobil zase škof Theofanos, carski družinski spovednik. Dosegel je odločilen uspeh in ko se je poročalo njem. da je v posesti čudovite hipnotične sile, je govoril škof o njem s carinjo ter ga privedel v njeno navzočnost. Carinja je občutila v njegovi navzočnosti blagodejen učinek glede svojih živcev. Tako se je pričel upliv, ki je pozneje stalno vodil carinjo in potom nje tudi carja kot njih kflteečnemu padcu. Carmja Aleksandra j«' trdri j vr- — jela v svetost Rasputina m nj^aa vera v sil > njegove molitve ni po-znala mkakia meja. — < uIh je po- uj vest o njegovem prorokovanjn ob'ul zemeljskih ostankih Si-rafina j;j in njenega duha se je polagoma o- k prijela i leja, da je življenje Ra- i| >putina zvezano z onim njent-^ra. » vina. eareviea. Sam Gospod fra je j poslal na dvor, da varuje eksisten-j j 0 o dečka ter zapotovi srečo jego- | vik >tarišev. Ra»pntin je postal j uaopoeiio orodje v rokah onih, ki | mj želeli dohiti oblast n:iil earinjo.. ] Neprestana navzočnost tega pri-j j prostega uiuiika ^r«*di najbolj ek-1 -k.uzivnik dvomih krogov je bila i •] za večino dvorjanov prava ruora.j A Admiral Xilov je nekoč svaiii eai- i ja pr<^d vedno naraščajočim neza- i' dovoljstvoan, ki pa je povzročala ,< 1 navzočnost tega meniha. ! — Boljše en Rasputin kot pa de- | set historičnih, — se je glfecO |j ,e;ovor Nikolaja. 4 • • i i • Tudi carmja je »dobivala svarila | •rlede njene vedno naraščajoče ne ] popularnosti, katero jo *>iio pripi- j I s ova t i navzočnosti in upiivu Ita j ; -»putina. a ona ni posvečala tem i svarilom nikake pozorno^ii. — Pe-j trograd in aristokracija naj bo -»m le vzlovoljena, — se je frlasilj njen argument. — Onadva še ni-j sta Rusija. V provincah sta car inj njegova družina zelo popularna in ! kmetje ^e postavljajo s tem/ da živi eden njih razreda v nasi ne- ] '.posredni bližini. \ tem ožini p» je napačno tolmačila niski značaj — Kmetje imeli naočno zavest razlike med njimi samimi ter carjem in zavest da more Batjuiko varati eden iz njih srede, mnžik dvomljive preteklosti, je znižala v njih očeh veličino suverenstva ter škodovala njih čustvom lojalnosti in re-,! špekta. — Tekom prvih dni vojne, — pravi pisatelj, y je prišel trenn tek, ko bi si Nikolaj prido- biti ljubezen in spoštovanje raske-. ga naroda. — Celo carinja bi si lahko zopet pridobila ljubezen po-■ daaiikov svojega moža. Domoljub-' .'je je polnilo vsa srca in narod je h»il pripravljen odpustiti pretolkla m P"*?«* toBC« is«e Ast-l Sfer. ' iiSšifeišf'. , ,AXaSfflpSiie S LOVENSKO-AMER1K ANSKI za leto 1918. • j Razen koledarskega dela ima fte sledečo vsebino: Pesem. * | Normalni potek ruske revolucije. Važen zgodovinski dokument. | Rusija. Fopolen pregled svetovne vojne. I Nemški cilji in Rusija. Praznik v Petelinji vast I Padec rodbine Romanovcev. Prag. I Prednost brzojava. Problem Alzacije-Lotarinike. | Pesem jetnikov. Ukradeno pismo. I Kozaki in njih vojska. Red. . w * I Litvinski kmetje. Veliki dobitek. ' I Nevidna poslanica. Razno o otrocih. ' | Buchara. Doživljaj francoskega fturaalieta. I Čudne pogrebne določbe. Venizelos. | Album. O postanku koledarja. I Krščanska svatba pri Kafrih. Nemški napadi s plinom. | Večni koledar. Živali in aeroplani. * I Petelinji boji Ruska revolucija. I Nekaj za gospodinje. Program ruske socijalistične stranke. \ Bala. Aforizmi. I OglasL Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soike fronte. Stane 35 centov.____| Naroča se pri: "" ^ Slovenic Publishing Company j 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK CITY, N. Y. ti krog prestola, željan braniti ji ljubljeno in sveto Rusijo pred so-; I vraž enim i Nemci. t Le par dni je poteklo in vsi lju- ii d je v Rusiji so prišli do prepri-;: • an ja. da te«;a domoljubnega raz- i \ prVloženja ne dele vsi v Rusiji. • i'roniknilo je, da se carinja. Nem- < ka po rodu, ne navdušuje za voj-.] no. Avtor teh izvajanj navaja naslednjo anekdoto, ki je v dotič-nem času splošno krožila po Rusiji ] in ki je zelo nazorna glede sploš-j. uega utiša: j — Prav gotovo ne vem, — je re- ! ke! ma i rarevič proti nekemu svo-1 jemu prijatelju, — na kateri stra- j ni sem. Kadar so Rusi tepeni, je, j^apa slabe volje. Kadar pa so Nemci tepeni, joka mama! Po dveh mesecih vojne se je splošuo govorilo, da si je carinja na vse nat-Lne prizadevala ter u-porabila vso svojo moč, da dovede do sprave med kajzerjem in carjem in zagotovi na ta način separaten mir. — Naenkrat se je razkrilo dejstvo, da v sreu še vedno pripada Nemčiji hi Ja goji tajno j.vo proti Angliji, dasiravno je bila vzgojena v slednji deželi. Tudi Rasputin ni prav nič prikrival svojih pacifistični nagnenj. kajti vsakemu je zagotavljal, da i bi biia pooa^jšana vojna pogin Rusije. Najintimnejša prijateljica earinje, Mme. Virubov, je sledila naziranju meniha in tako je postala cela dvorana kamarila. ki je ob-! dajala carja in carinjo \ ozkem | in ekskluzivnem krogu, prenasicc-1 ; na in prt-pojena 7. Nemčiji prijaz • i nimi čustvi. Okolica carja je po-1 j stala na Ta način predmet naj-i I ostrejše kritike: grof Fredericks} grof Benckendorff. baron, Meven-j dorff, general von Gnrnvvald, baron Eloi-nragen Daehme. baron! jKorff, grof Nieroth, — vsi ti so [Nemci. Isto stvar je biio opaziti : v armadi. Z vseh strani je bilo čuti ostre pritožbe v tem oziru. 1 Nezadovoljstvo pa je dospelo do viška, ko je stal prt-d sodnim dvorom general JSnhomlinov, prejšni vojni minister, katerega se je žeijnost earinje je našla svojegJi - izr.cza v poskusu, da kaznuje mo-j riU-e Rasputhia in s tem je carinja .'•»tamo -rja]a seme razdora in so-. j vrašlva me0-1' protra. Naravnost presenetljive .(povesti se je širijo gU\k- njenega , vetlenja i>ri obiskih v vojnih bolni' t cah. Ko je stopila v kak oddelek, je i. prepovedovaljao zmajala z slavo in c njen reportoar vprašanj je bil L vedno do pičiee isti. — V kateri :bitki ste bili ranjeni? — V katerem delu telesa? — Ali vas je ze-lo bolelo? — Ob neki priliki se je [ za vršil zelo mučen prizor. Neki a vojak je pričel na podrobno razla- gati, na kak način so pognali sovražnika v beg. — Kateri polk je bil to! — je vprašala carinja. — Hesenski, veličanstvo! — Hesenčani ne beže nikdar pred sovražniki, — je pripomnila ruska carinja, bleda od jeze, nakar je odšla ven iz bolniškega oddelka, kjer je bil vsakdo potrt in presenečen do skrajnosti. * * * Konec Romanovcev je definitiv-no prišel, ko se je car Nikolaj, po tem ko je podpisal dokument, r katerim se je odpovedal zase m za sina prestolu, vrnil sam v Carsko-ie Selo potem ko se je bil poslovil od svojih častnikov. V našle 1-njem je opisan prizor, ki je sledil in kot gu opisuje pisce teh izvajanj : — V trenutku, ko se je v.ak u-stavil, je car hitro stopil iz svojega voza in z roko ob čepici v {"*. zdrav, je molče in hitro odkorakal proti avtomobilu, ki je čakal na:ij. Ko je dosj>el v palačo, je takoj hitel k earinji. Slednja se mu je vrgla na prsi ter vzkliknila: — Odpusti mi*. Odpusti mi! Bila sem jaz, ki sem te spravila v nesreča. Kavalirski car pa ni hotel ni 'e. sar slišati o tem. a jo je nas pro* 10 potolažil z zagotovilom: — Edinole name pade vsa krivda. — Poroča pa se. da je to ponižno razpoloženje duha earinje od ti-laj že izginilo in da Aleksandra Keodorovne Nedaj v angleškem je-; ziku očita svojemu možu, da se je ! prekmalu udal. Nikolaj II. je ^vin obvestil svojega majhnega -ina glede izprem»-mbe, ki se je izvršila ' glede njegovi bodočih izgledov ter ' tudi povedal dečku, da on. njegov I oče, ni vee car. Ko je cul to. se je • pričel carevič bridko jokati ter j'-1 konečno dostavil: *l — In tudi jaz ae bom nikdar 1 ear! — I SLOVENEC f? i Ima t zalogi Colombia gramo 1 fone. Sloven, ke. Hrvatska lt> ! sploh t vseh jezikih Columbia pkKrC. e Diamante, zlatnina, ure. n rt- 1 brnina Id sploh kar iellte t zlat (lini ali gramofonih in ploftftih. Cenike pošiljamo brezplačno. IVAN PAJK, Jeweler ft Columbia Grapbopho-e I ne Dept. ;i Chestnut St., Conemauch. Pa. L- ^ tiLAS NARODA, 1ST *'&BR. lal^ ;—^ tpljl SLOV. DELAVSKA ig^ PODPORNA ZVEZA L' * -.« % ,r.s dr.t lc> ivf^t:« ^jj^Lg^l^ Inkorporirsoa 22. »prils 1909 v diža- i Per.n. Sedež: Conemaugh, Pa. (iLUM l/RADMKl: 1*1*0* :»cHiauch. Pa. 1 pum Lfc.u -k : I RANK PAVI « )V<1«\ jij Malo -irrmt, <'oui-ui*ugto. Pa. 2 P««i. tajuik: ANORKJ V1I>RICH. Mai:i Mhrt, l-aimaugh, Pa. liiagajaik: JOSIP ŽKJ.E. KOK: IT U- i Ik t. ta«»i .-iI« »SIP I'KTKKNLI.. lun ;<.. Wllioek, Pa. 1 NIKOLAJ ti'V>i; 1 «;rab Sf Naiun-v Hill, N. 8. Pittii- tttr*b Pa. i i.adauruik: ni\ OfcnALlJ. L. |27tn M . * 'levies*!, >fhiMlatHliiik p^ruC. .«il*»ra : MARTIN «»BKRŽAN\ B*«t 7M, L-uSt MLatrai, Kan« 1. porutmk IliANT " KKOp^K, R. 11». .!. Bo* 146, Fort Smith, Ar k. 1 p.-rw»uik: J OH IP «iOI>»B, I'J1« Ha. 14th Kt , Springfield, IU. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr lOvip V. < i it Ali K K, MS LL «>tik> St., littMbilA Pa 1 KAD M) GLASILO: "til Jih NARODA". tC Cortiaodt MitH, New Voil* City. IVu>*ua «!ru-t»a, oziroma ujili uru«tuikl, u.Judao prošrnl, pošiljati .lojii«* narivr,(«t na ctavDeso tajnika in uikot^ir drup^-gii. Itenar naj m» polije t*liao i*.tom Ptwtiiili, Fxj>restU». ail Baueuili denarnih ii;t.kiiiuW, nikakor |Nt ne |>.»t>>tr privatnih eekur. Naitaziiioie naj se I .liajo Bia N« vak, rmnuisnjrli lw»po*lt Bank, Cooemaotrh, Pa., in t ku i.u -:i'v|J»-u<* ;< i j »jo t me»«>eiiliB pnrofiiloai ua naslov gl. tajnika. V kio^ju, da opazijo »IruiTvenl tajniki pri poročilih slavnega taj-tika kake p<>ril.nJnV T»»f»n»vi. IZ URADA PREDSEDNIKA SDPZ. Jvmiuj »«r*t ultiwcv je ptKek Lo, ko mno *e rHraii glavm odborniki Hl«»v. iJt-1. Podp. Zreze iu l>!ov. Fodp. Dr. Sv. Barbare v City, I'a. ^Mtjutik id. odl>or«v je bil »kuciLa v namenu z druženju ob* a otg«oiwi||* raku>j ob ravrtku M-Manka gl.' • «»«ii»4»r»>v je !*i /»kopana iM*il drl« ftn h vja. I'»ih* **> I m j pri- uj». .. J. .j ,»«»kii/: .!«"». aa sir.o oiv att./i ako ravno jhho bili a ^t<»!i*ke«;a značaju. ^ , t« »1 oau*» Uuo prvi ter tudi uikj--rabi.ittiiM« v T>-MOei n«s!o: V »drtt-j reijj^i j* I BPL. 1 Sobr«t i«* »ti n*i »*, pa uikar. »r milile da it vne urediti, j ko sta /dru/ali iiarbait- in SOFZ Ne: lloei.iuo »dovati i* uapr« t da —• /dribimo š»«* / druži ni limi ••c*aniz!»ctja-| liii, katere »o bile pi-ijria3«ue ca *dje, m iraveu tega bomo -lali. da it kaka nova pri -L<-ta/v, Jxtj jih iniaijM itak prevoo T » Ik • T. januarja 1918 je bilo p:»dovoij^ nj.- /a 7 tiv'.^ie oWh orgaiuarajcij poti t.'uai « t Sl>I'Z. ter / iactiu.' d: 1 u Vili izvoljeni pot-ou. si»i"Mie^a gla*o\ an ja obeh or^a , nizaeij jI. odt»eri za združeno or teauuaeijo SDTZ. Potom ur\»>litve! b»i »voljen oPZ. Sobrat;«* in M*»e*tre! Ne born ^e itieer vaoi rohvalje%al xa pom:!, kattrri bo prei*ej te/a\-n._jši za i»e-danjo organi/a.-ijo, kot miu ira izrini prej. dokler je or^anizai.ija SDPZ. a«uia poslovala, v »wia njeni Mlruietiju pa je elaoov in < I an i c vto kot poiovnea več. Raz nove ee, da bo te>žavnej«i po^el za mene, kakor tudi ze v&e ostale jrl odbornike 8DPZ. Torrj, »Mjbratje, delo, katerega Mno do dane^ napravili * zdru^' nju aiov. p<>dp. <»rgatjizaejj. mora biti v »ptožno zadovil poprej zavarovan ««urornu lan Si>PZ. SPDSB. v Kdruieitju m »eaj»*nih dveh ortra nizii«'ij boiu iiiiei manj /m plače- ; vati na mesec 36 centov. To naj 1 rakuna samo za enega člana. . Kar pa 1 ■ imela gl. blagajn* v. ii «.tž.*-iiijii koristi, pa "ne na- l tajucnu upi-avai, »aj mora le v«ak ; j član nekoliko presoditi, da TISO- , CAKE \\aka 3 tJi 4 leta, od in do i k#.uveneij. \ K'»t s. ai ]ir**j omenil, se bom •Hili^-i! rt v»io tako voditi delo šc j z;- nad a Ii 10 edruž-enje z drugimi , p ^ ornimi «*lov. orga-1 . • .ii ?>-r p< /Mjal g-i. urad . :• iU»* tii Uu.h (»rgn»u/a»rij, da se »i J rtu. i jo v naš d -loki<»g združe-i i. in tu v najkrajšem čnau. Prej i ko >♦• na laljiiu /dritženjje iz'"i>i. t« ta I »olj«- za. na,^nira«Mje. j AjH urain v splošnem na čuiii-vii w!i orgJluLcaeij. kukor uikIS na j'osami'spue glavne odboro, da 0 združenja ^uj vei obnxlilo, fH> č**m hrepeni član- že več let. I verjeli sem to ' rej, da iiiuo pot, da čim prej pridemo skupaj. • Zadnji' čase sem prejel več pi-r. oziroma vpra&mj od članov - Iruzevalniti organizacij, kuj jt 1 adruž'.Hijem. Povptaševanje je postalo zl o zdrttzeuxju od zadnje združevalne konference. t E Ker pa vzame preveč dela hi stroškov, da bi v^ikemu posebej odgovarjal, naj omenim za danes, dč ae moreai nič vgurnega poro-.•.;ti. )\ «.pli>siii-ro apeliram, dt naj sl vsak informira, pri svojih , prrpr. >•/ gl. odborili za \^sako po-idrobtioi£t t-leie združenja, ke/ mc i je težko oiiuo'arja'i za dru-I g" organiza -ije v prilog «imie-i .J a, >e celo ^ko član nLs. m Lsiih.-Naj ^e »-menim elaostv-u. da s v- lujiai zdruienjeja smo uapra-j iz 'i veh um Lih organizacij J - --nu -/rvauiiieijo, katera šteje i»Ktog 11,0"U članov, ui organiza-' e jnt trpaat, N* primerno solveut-. kot ^aiilevft .0 država Peam-1 svlvania. \ tt^u. Ki se uisic ulaai do-' v f .j ^avarovM.i, i;aate priliko se r varovati, ii. vsi d>ti, kateri pi, uooeitem podpornem 1 d''u.-tvu. imate povol ttie .pogoje za pi i*' »p kr.t nikjer dmgod. Za - ako pc>ja«D3ft» s- otxnute na dru- • - »*»te od i h> rnike, kjer se nahaja • diMfetvo; kjr j»a diiistvi ni. obi i»:te m- u .?1. tajnika SDPZ.. ki • vam bo takoj vse oojasnil in od- • govoril, kako v-»t;:noviti novo 1 druStvo. i So^ratsko vas po^drmlja John Protttor, pmi^ednik SdJi'Z. !Dr. J. V. GRAHEK j edini slovenski zdravnik v Pennsylvania j MS M. Ohio Bi-, M. S, Pittaborgh, Pa j SOJAX3, HA&OČAJTB 01 UA "GLAS KiKtOA" Mjsrmbn swvwot morvwxr v warnram ratftVAi 't J. » fV^ U» rt^Ah Ji lf.SSl.je Ifcr nrASU* * ^ I^nfc • I Krosnjar | I ROMAN YL AMEKIČKEGA ŽIVLJENJA. i D'i] paLBEDlL J. T. LQj £ b t _____— V .- h (Xadau je vanje,'. I 3 — Dober dan, Peter — je rekla s treM>eim glasern. \ x .Ti-tnik je planil presenečen kvišku. š — Gotfpa Morton 1 — je vzkliknil ia ji poljubil kot mramor be- 0 rcriio. — Vrjemite mi.... — Zdaj ni prišla k v-m gosrw Morton, pač pa Pavlina — «ra je ^ »r -kinila in solze so se ji pojavile v očeh. — Jaz vem v\>e, kar mi 'amorete reci, vem tudi, da me ne »uiatrate več za spo-sobno soču- * Lvov at i z vami---toda razmere so se predrugačile. — Predno »•»ste zapustili to sobo, boste gotovo dnigače sodili o meni, kot so-l;»e ^ixlaj. — Le sedite in če dovolite, bom tudi jaz .sedla k vam. " Primaknila je stol k njegovemu iu začela govoriti, pri čemur ' . j je neprestano gledala v oči: — Zaupati mi morate, Peter, pepudnoma zaupati. — Kaj ne, da I > nem to zahtevati od vas* — Gotovo ste bili presenečeni, kaj ne, ko ite me videli tukaj kot ženo bogatega farmerja. — In da sem potato to kar sem, ste vi zwkrivili. Peter. — Da bi jaz zakrivil? — je vzkliknil začudeno. . — Da, Peitr, to je čisto navadna zgodba. — Povedala vam bom ae, od kraja do konea. To varn je že znano, kaj ne, da sem prišla . Ameriko in sicer v New York /. d>ko svojo prijateljico. — Da, to ste mi pravili. ; — Ko sva dospeli s prijateljieo v mesto New York, sva na svoje j uj j več je začudenje izvedeli, da so sorodniki odpotovali nekain v no- j ranjost dežele. — Najbolj -va Ijili žalostni za-st ran tega. ker nisva i rede!: niti natančnega n*u>io\a. dr? bi jim sporočili o prihodu. — S} rijateljico sva začeli šivati. — Zaslužili sva toliko, da sva se lahko i 'OHfeno preživeli. — Po preteku nekaj mesecev je dobila prijateljica j lučajno v nekem časopisu naslov svojega braia. Silile me je, naj bi! )'!potovuia žn j4. toda meni se je v velikem intstii bolj do padlo kot) >n na kmetih in vsled tega je sama «.dptovala. j Ker sama nisem mogla plačevati najetega stanovanja, >eui imela?, reč o, da sem dobila prenočišče in hrano v nekem dobrem hotelu. — 1 ozneje sem postala v neki trgovini modi»i.ka. .\ny:leščine nisem zna a mnogi* ker sem pa imela dobra ušfc>a iu ker sem se v vseh prostiih trah bavila s eitanjem, sem si kmalo prisvojila toliko znanja, da sem 'e mogla z vsakim človekom pogovoriti o navadnih stvareh. Kot vam je že znano, gospod Peter, sem že kot mlada deklice strašno rada plesala. In ni me sram. če vam priznam, da je ples r*. tdaj moja edina strast. — Nekoč sem rekla neki prijateljici, da bi Ua raja plesat. Ona mi je zatem poved ida, da je v New Torku veliko okalov, kjer se pleše dan in noč. Zmenili sva se, da bo prišla pome in la bova šii plesat. i Kro;r o»ine ure zvečer sem biia že ua plesišču. — Sedela sein na, "telju v kotu ter imenitno zabav.la. Naenkrat je prišel k meni nek! •lovk. bil j. še miad in blaziran, sklonil se je k meni ter mi za šepetal! ,:ikaj ua tf'io. Rr.-sii' bj!e tako grde, da lui je kri zastala v* žilah 111 da sem . lanila > klopi kot da bi me bila vpieila kača. Možki *ve pa ni tega čisto nič prestrašil. Se boij porogljivo sc je j lasmehnil iu u»i pričel znova prigovarjati. Ker mi ni kazalo drugega, seni .^e zatekla & svoji prijateljici, ki! jtc je bila privedla ua ples. O11 je bil takoj za iu« uoj in je vprašal mojo prijateljieo: — Kora. ali ste vi privedli seboj to inačico? ! — Nikar >e gii ue bojte — mi je zaaepetala prijateljica — gospod j •i včasih res malo preveč predrzne, toda denar ima iu to je glavna] stvar. . . Tedaj »cai pa v ^vojo največjo grozv spoznala, v kaki družbi -se '; uiliajain. — Vzela sem svoj plašč ter stekla proti vracom. Pri vsa ! keiu koraku, ki sem napravila, ^e mi je zdelo, da se bom zgradila j iiatla. i Dospevši do vrat. sem se naslonila v kot ter pričela bridko jokati. — Zam.! se ni nihče brigal, kajti ravno tedaj je bila zasvirala godba poskočnieo in vsi pari so se vrteli pap arketu. Naenkrat sem pa zaslišala poleg sebe miren, globok glus; — Pojdite z menoj ,otrok. Pogledala sem ni opazila pred seboj starega sivolasega gospoda. Njegov obraz jc bil tako dobroten, njegove besede tako nežne in to-itižilne, da sem ruu brez obotavljanja podala roko. — Domov bi rada, gospod, domov. — Proaim vas, kakor Boga! as prosim, spremite me do liišinik vrat. — Ne bojte se. — Pri meni boste v dobrem varstvu. — Do mojega stanovanja ne smete iti z menoj, če ste res poate-t-i. ;>premite me samo po stopnicah na cesto. — J^a cesti je gotovo kak voz, ki me bo odvedel domov. —» Ne bojte se, dragi otrok, zgodilo se bo kakor Želite. — Bodi-pa tako prijazni in pojdite z menoj za par trenutkov v sosednjo self-. — Tam bova čisto sama. Mislite si, da je vaš oče pri vas. — Meni lahko popolnoma zaupate. Mahoma je izginil iz mojega srca ves strah. — Sla sem za njim kakor ovca. Pozneje me je začei vpraševati o mojih razauerah. koliko časa sem že v Ameriki, odkod sem doma in kako sem prišla na ple-s. Povedala sem mu vse, karkoli je hoiel vedeti. — Torej vi nimate tukaj nobenega sot o iulka in sploh nobene o-! s- be, katero bi mogli ljubiti? — Ne, — sem odvrnila. — In ko sem mu povedala, kje stanujem! iu kuj delam me je spremil do kočije, plačal voznika ter se ločil od j mene. t Naslednjega popoldne so me poklicali iz trgovine, češ, da želi! £ menoj govoriti ne& gospod. Bil je stari gospod, £ katerim sem se seznanila na plesn. Prosili ue je, naj grem, z njim na izprehod, eeJ, da mora na vsak način govoriti z menoj. — Povejte gospodinji — je rekel, — da i*em vaš stric. — Oh. kaj bi dal, če bi me nazivali s tem imenom! Sla sem žnjim iu priznati moram, da iz same radovednosti. — V nek*, sladščičami na Broadwayu mi je povedal, da preživi večji del pitleiju v \>w Vorku iu da je že sit življenja po hotelih. — Pri^ta-* il jt\ da bi rad imel domačijo, kjer bi mogel udobno iir zadovoljno živeti. — Y' - kra* je že poizvedoval po kaki osebi, ki bi hotela «?ta-novati pri njem, toda dosedaj je bilo vse njegovo poizvedovanje brezuspešno. Zatem me je vprašal, če hočem postati njegova nečakinja ter sta-jnovati v njegovi hiši. — To je samo za čas mojega bivanja v New Yorku — je rekel. •— Ako se vam bo uopadlo, lahko odidete pozaveje z menoj na jug. -Jaz fce nisem velik obotavljala, ker sem bila prepričana, da zlobntb namenov in da ue namerav* z menoj ničeaar slabega. In kmalu bem j»s prepričala, da je res tako. — Mr. Morton je hotel imeti *-amo veselo družabnico, ki bi ga razvedrila v samotnih urah, ki bi mu včasih kaj brala ali pa pela. Posedal mi je tudi. da ima na svoji farmi hčerko, ki je pa nekako čudno žalostna in melanholična ter »e resno boji za njeno rdravje. — Meseca septembra aem odpotovala žujirn na jug in se seznanila % njegovo hčerko Alico, ki se mi je tako priljubila in sva kmalo postali veliki prijateljici. — Ko sva se vrniia v New York, ne je nekega dne naravnost vprašal, g« hočem arm ugled prod svetom. I — ' (Dalje pnKbfliijic) . ' glas nahoda, is. febr. lais Farme! Postanite neodvisen v življenju s tem. da kupite eno naših farm v Ohio. Farme so priporočane iu imajo posebne udobnosti od vlade. Farmer j i so neodvisni v dobrih in slabih časih; poljske pridelke se proda za dobre cene vsak čas. Pišite ali nas pa obiščite še danes. Mi imamo farme vseh velikosti in [ vsake vrste in z veseljem vam pošljemo seznam istih. THE DENES & DEBQLI0 COMPANY, 700 Marshall Bldg.. Cleveland. O. ROJAKI NAROČAJTE SR NA "GliAS NARODA". NAJVEČJI SLO-VENSKI DNEVNIK V ZDR. DR& Rojake v ruskem ujetništvu prosim. ako kdo kaj natančnega ve za m o joga očeta FRAN J A ŠE-I^ALJ. ki je bil zaposlen v Rusiji v šumi pri d o ga h pred iz-bruhoin vojne, toda . pravi naslov »le vem, kje jc bil. Od tistega časa nič več n»k vem o njem. Mislim, da je tudi zarobljen . Doma je iz Prezida na Hrvatskem. Prosim ce-njene rojaki. /••» kdo ve, da naznani njegov naslov, če pa slučajno sam Čita ta oglas, naj se javi-svoji sedaj 01110/eni hčeri na' sledeči naslov: Sirs. Ivka MIhe-] lleh. Coatopa. Aln.. N. America.} (38-20— __ _ STATE DEPARTMENT OF | LABOa BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION tč i ti našel jenee iu jim pornag* Splošni nasveti, pojaznila in po noč saatonj. V vseh jesdkih. Po jasnils. kako postati državljan It! i o državljanskih pravicah. Pridite ali pilite I • j ; Jwyorfki nrad: 230 Fifth Av* Urad v Buffalo: 70-1 D. S. Morgan Building. !-----: lDr. Koler : I SLOVUM54K1 ZDRAVNIK 11 ^38 P^ftn Ave.. Pittsburgh. P> ^j^a® Dr Kol®r cm) jtigyBf**: ■tftrejai itovelMk1 j \ rdravnlk, ipaadja JjB&ESjg . ¥ Ust t Plttsbursbi> u S«-letn. pni«o t sdravlj* I ^Pr^^J) nju vm«h aoikl) bolcAiil. KMtrri[»U«o> - ^^Jfc 1 ■ IW1'*krrl adraTl • |b •◦Tinm ki aa j« isum«! dr. prof Brllch. Ča Imata moaolje ali mehurčke po telemi. ▼ grlu. Izpadanj« laa bole«ne v kastah, prldita in taEteUl v&m Dota kri. Na Čakajte, kar ta bolezen m a oaieae. Vse molke bolezni zdravim 90 okraj-•acl metodi. Sakor bltro opazite, da ram prenehuje zdravje, ne ezkafte, ttmveč pridite ta Jaa raa .a bo* i zopet povrnlL Hydrocele all vodno kilo ozdraTts ) v SC urah in zlcer brez operacija J Boleztil mehurja, ki povzročijo bo ledine t krila In hrbtu In vftazlh tndi pri Fofftanja vode, oadraTtm s goto natjo. Ravmatlaatn, trganj«, baMIn«. a tekli-:«, »rbaiioo, ftkrcfl« In drua« ksin« bolezni, Id nastanejo vsl«d ne e iste krt« ozdravim ▼ prstke m Cas-tu .ti potrebno leteti. U redne ure: vsakdan od S. are sjs tr»J do t. sveder; v petkih o« I. aja t rej Co S. popoldn«; ob n«dtijab oŠ ft ZjutrsJ do S popoldne. S pofto ne dalaa. — Pridite osebne — Ne pozabite tzae »n ttsvilkol ' T.wyi^, wmr mnlka oseb« NAZNANILO » - j Cenjenim rojakom v Chicago in ! tpioh v državi Dliuois naznanjs-j inc, da jih bo v kratkem obiskal i nai tutopoik Mr. Janko Flsiko, ki je pooblattm prejemati otroi-, nino sa "Glas Naroda" m isdajati t tosadema potrdila. On j« prsd Isti i f s večkrat prepotoval države, v . katerih so naij rojaki aasdjesd is i je povsod dobro poanaa. Upati je i da mu bodo fit rojaki t vseh osi 1 lik sa roka, j osebno k ker Ima »nt 1 si js— im Mb, Bad bi izvedel za LLZ1 BABICK.' j Doma je iz fare Zagorje ob Savi 1 in biva že nad 10 let v St. Louis | Mo. Imam ji poročati nekaj' veznega radi moje ranjke žene.1 S Torej prosim cenjene rojake, c če kateri zna za nje naslov, naj 1 mi ga naznani, za kar bom zelo f hvaležen, aii se mi naj sama a ogle si na iiiilov; i I art in Kiju- t čevšek, R. F. p. 7. i?ox 21. 1 Johnstov.il, Pa. IC-I1*—2 ; --h Rad bi izvedel za naslov svojega' prijatelja M A K K A BAJ L'K «loma j- iz Hadoviee št. 12 pri 1 Metliki 11a Dolenjskem, Ja^'! imam tukaj za njega nekaj važ-; nih reči, 011 sam že ve, kaj. Za- prosim eeujeue rojake, če ! kuo ve za njegov naslov, da mi :'a naznani, ali pa ee noče izgu-!' biti t »-h svojih reči, naj s»* mi' -aut javi na ta naslov: Mark! liavuek. P. O. Box 302, Jerome,' Soiiiersci Co.. Pa. il8-2«j—2 1 ----) Uada bi izvedela za naslov JKR-XEJA ZDRAVJE. On je moj bratranec. Doma je iz va^i L.i perje pri Turjaku. Nahaja se , baje nekje v državi Colorado.) Prosim ga. da -se mi oglasi, ali pa ee ,';do izmed rojakov ve za r. j ego v ltcslov, naj mi blagovoli 1 naznaniti. — Mrs. Anna Tekav-čič (rojtrna Markovič), \4'.'A E. 41. »t„ Cleveland. Ohio. (je.io—.o'i Rad bi izvedel za naslov svojega bratranca JOSIPA IIR ABAK. | podomače Andre je etov iz .Tc*l-| sati na Primorskem, nadalje za' TV A NO H RAB AR m ANTONA1 FROI.L. doma istotam. L'e kdo j izmed rojakov ve za kojega izmed imenovanih, naj go mi na-j znani, ali se ljubše mi bo. ako' se sami oglasijo. Pred šestimi leti sva bila z bratrancem sku-{ [ paj v Portlandu, Oregon. Jaz sem Zorman. podomače Stipov.t Moj naslov je: Joseph Hrabar,' Page Lumber Co., Eagle Gorge, ! Wash. (16-19—2) '_ ——— mr MORNARICA -w w i s c E w DELAVCE. Mornariea potrebuje delavci Sprejemajo se tudi taki, ki so bfl draftani. Mornarica nudi držal Ijanom ugodno priliko, da vstl pijo za čas vojne. PotrebujenH večje število mož za popravil aeroplanov. rabimo graditelje čoi nov. delavce v tovarni in žičarnl za popravila strojev in tesarji i (carpenters). To je nujni puziv za zelo važni ; delo. Plača je dobra; daje se hr J ! na. obleka iu stanovanje; pole« I tega Se državna zavarovalnina d| 110 tisoč dolarjev. ; Ako si izvežban v enem izme^ teli poslov, pojdi takoj ua naJ hli/.jo naborno komisijo v ZdriJ j ženili državah, ali pa na: 225 West 42nd St., 1 U. 3. S. Recruit, Union Square, New York City, ali pa 115 Flatbush Avenue, 1 Brooklyn, N. Y. Zelo v«s potrebujemo. Idite ta hoj. Storite to še danes. Ako st< bili draftani. prinesite pismo sv o jega krajevnega urada. (IG—2 Rojaki narofajtr ne na TiIm Naro rkr, največji Nlovrnski dnevnik v Zdri? trnih driarah. I........DbLORE N z '!''! S Jaa >em edini alovensko tov«- | 1 I rod iperialiat moSklb bolasai v J j S Plttzbanbulgi f I JT^ •j § / ** 1 > |r Dradne ara: ouovno od s. da- | i fe poldxte do & aro avefer. V pet f .! K klb od 0. dopoldne do 2. popol I " S V nedeljo od 10 dop do 2. popol | g DR. LORENZ. " S ftpedallst aeo61dh MnzL '9144 Peu Ave, n. nadet, aa iUm, 3 , g PittBbnrfh, Pa ) wxmmwmmQmmtmmmommm SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah nasa potrdila za denarne po;Siljatve, z številka mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera amo, jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Saks ar. ^^^ Gubert Giu&oppe SomWe Frank T No" 323085 No. 330721 oartol J. »r f , No. 330733 Kaatelic John Sinčič John Bear Dan. No'44708 No. 330762 No. 260638 _ Kovač Frank Spaniček Rozi Besens Mary Mias No. 260641 N0. 328894 No. 330062 LenarSiS Josip fitarčevie Johana L^o No- 44555 No. 331070 f No. 26058^ Merkun Anton Tahler Anna IBN?WW2™ N°* 331355 No. 328896 No. -b0o81 Mikolich John (^„1- Braun Mary XT ooooe„ Lbarle* I No. 260643 No* 323252 No. 330351 Dolar Valentin Cswa3d Joe ^ Ivan No. 330036 No. 260621 No. 260647 Grgurič Blaž Fintar Turk Jernej No. 260573 No. 330843 No. 329741 MODERNO UREJ ENa Tiskarna Glas Naroda fflSHB VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE TO NIZKIH CENAH, »•t DELO OKUSNO. * • * IZVRŠUJE PREVODE Y DRUGE JEZIKE. • • • UNIJSKO ORGANIZIRANA. p • « • *• * ~ f i POSEBNOST SO: | DRUŠTVENA PRAVILA« OKROŽNICE — PAMTLETE, CENIKI L T. D. vsa naroČila poSljits nas Sfnm PuMishins Co., _88 Cortlandt St., Mew York. If. Y_