prho CA
^ domovini
Leto XII.
V Ljubljani, dne 27. februarja 1936.
štev. 9.
VISOKO ČSL. ODLIKOVANJE SLOVENSKEGA NOVINARJA. Češkoslovaški konzul v Ljubljani, g. Minovsky, je nedavno izročil znanemu slovenskemu novinarju, publicistu in književniku, Andreju Gabrščku, visoko češkoslovaško odlikovanje, red Belega leva IIL stopnje, s katerim ga je odlikovala bratska češkoslovaška re-pnblika v znak priznanja in zahvale za njegovo 50 letno delovanje na polju jugoslovensko-češkoslova-škega zbiižanja. Visoko odlikovanje, ki ga je bil deležen starosta slovenskih novinarjev, je eden izmed zadnjih aktov, ki ga je izvršil odstopivši prvi prezident ČSR, dr. T. G. Masarjk, ki obenem dokazuje, da je vedno imel v mislih one svoje soborce, ki so že pred davnimi leti začeli orati ledino in obdelovati polje, na katerem so pozneje zrasle in se še danes razvijajo naše svobodne nacionalne države.
PRAZNIK DR. FRANČIŠKA KOGOJA. Na Jesenicah je obhajal sedemdesetletnico g. dr. Frančišek Kogoj, okrožni in občinski zdrav-" nik. Ime in delo odličnega narodnega delavca v enem naših največjih industrijskih torišč sta tudi v širši javnosti dobro znana. Uglednemu vodji nacionalno političnega gibanja na Jesenicah želimo le mnogo leti
DR. KONRAD ŠMID — fJDTDE-SETLETNIK. Od julija 1919. že službuje v Beogradu g. dr. Konrad Šmid, doma iz Siovenjgradca. Od načelnika finančnega ministrstva je zaradi svojih velikih sposobnosti napredoval do pomočnika generalnega direktorja carin, potem je nekaj let sam vodil generalno direkcijo carin, od leta 1929. pa je član glavne kontrole, našega najvišjega državnega računskega oblastva. Te dni je dopolnil 50. leto svoje starosti in ta njegov življenjski jubilej nam nudi priliko za ugotovitev, da je g. dr. Konrad šmid ne samo splošno znan in čislan med Slovenci v Beogradu, marveč tudi v vsej ožji domovini. Vsi rojaki, ki so imeli kdaj opravka v prestolnici pri najvišjih stopnjah nase državne uprave, mu dolgujejo hvalo za prijaznost in brezmejno uslužnost. Še mnogo delavnih let!
t IVAN JALEN. V našem planinskem svetu, v Ratečah, je padel hrast. Kdo bi bil mogel verjeti pred dobrim letom dni, da na oči zdravega, krepkega moža izpodjeda zahrbtni črv bolezni. K večnemu pokoju je legel plemeniti, značajni mož dela. Rodil se je iz stare ugledne k roparske Jalnove rodbine. Ko se je bil poročil z domačinko, gospo Kristino Pire, sta odšla na se-vernozapadno slovensko mejo, v planinske Rateče, kjer je bila kljub vsem pogojem za razcvit tujskega prometa ledina še popolnoma neiz-orana. Pričel je z gostilno, ki jo je kmalu spremenil v večji hotel, v poglavitnem pa se je posvetil takrat se razvijajoči lesni industriji, ki ni dvignila le njegovega blago-
stanja, marveč je postala glavni vir dohodkov sicer revnih domačinov. Kot pionir naše lesne industrije si je priboril velike zašluge doma, kot dober trgovec pa je zaslovel daleč preko mej. Naj počiva v miru I
JUBILEJ GOSPODARSKEGA DELA g. Janka Kostanjška, veletr-govca ln gostilničarja v Sv. Martinu pri Vurbergu. G. Kostajnšek je že 15 let najagilnejši odbornik, 10 let pa vzoren ln požrtvovalen predsednik Združenja trgovcev. Požrtvovalno se udejstvuje še pri celi vrsti društev, pri Sokolu, gasilcih itd. Naj bi se udejstvoval še dolga letal
JOSIP LENARČIČ 80 LETNIK. Za svojo visoko starost še izredno čil, svež in krepak, je praznoval te dni na Vrhniki 80-letnico rojstva g. Josip Lenarčič, mož kremenltega značaja, širokega obzorja in izredne žilavosti, kakršnih je med nami malo. Dolgo, truda in naporov, pa tudi uspehov in bogatih sadov polno življenjsko pot Ima za seboj ln mirno, ponosno, zadovoljno lahko gleda nazaj tja daleč v svojo mladost, ko je kmalu po diplomskem Izpitu na poljedelski visoki šoli na Dunaju moral prevzeti veliko očetovo gospodarstvo, ker mu je bil oče umrl. V javno življenje je posegel zgodaj, že leta 1880 je bil izvoljen v občinski odbor,, potem je bil dolga leta član Kmetijske družbe, leta 1896 je postal član Zbornice za TOI v Ljubljani, leta 1903 pa njen predsednik, BU je tudi med ustanovitelji Zveze slovenskih zadrug in več let njen predsednik. Predaleč bi zašli, če bi hoteli našteti vse slavlje*« čevo delovanje v javnem življenju in njegovo plodonosno delo, bogato ln vsestransko zlasti na gospodarskem polju. Pa tudi odvei bi bilo to naštevanje, saj je med nami malo tako priljubljenih mo^ kakor je naš slavljenec. Širok, izredno širok je krog njegovih po* slovnih in osebnih prijateljev ln znancev in vsi so danes v duha pri njem, vsi mu stiskajo roko z iskreno željo, da bi mu naklonila usoda jesen njegovega dolgega življenja solnčno in zlato, kakor je zlato njegovo srce. Slavljenčevim prijateljem in čestilcem M pridružujemo v tej njihovi želji tudi mL



- -

Mussoiini v črni srajci fašistične stranke.
Italijanska radio postaja v abesinski vasi pri Asmari.
Abesinski parlament.
Italijanski vojaki neseio '^v',- to-- «•>
SOMAH V ITALIJAN SK* Vudoi____ laksni so Dubati, najemnlški
vojaki italijanske vojske iz somalske dežele.
Premagani abesinski vojni minister ras Mulugeta in njegov sin. Ras Mulugeta je bil v bitki v Enderti baje hudo
ranjen.
—r-. • -r>
^	A. '
ITALIJANSKO STAVBARSTVO V AFRIKI. Vladna palača okupacijske vojske v Makali.

2 uh@smšHth hopse
ZMAGOVALEC V ENDERTI Ras Desta, ki je izgubil bitko italijanski maršal Badogiio. »a jug« in ga je neguš degradiral in odstavil.
Ženske iz Gale prodajajo kurivo iz kravjaka in gline.
•htajnovejše po svetu rtaofero^

Zanimiva slika, ki kaže francoski tank na zadnjih manevrih v Visokih Alpah.
KRALJICA DRSANJA NA LEDU. Norvežanka Sonja Henie si je vnovič priborila olimpijsko prvenstvo v umetnem drsanju na ledu.
Francoski vojaki 14. armadnega zbora pri zimskih vajah s strojnicami na hribovju v bližini kraja St. Julien de Champsour.
JVAJBOLJŠI SMUČAR SVETA. Blrger Ruud, fotografiran po končanih olimpijskih tekmah.
Petorčld Američanke Dlonnove, ki so Jih ftlmaU za malo nagrado 700 dolarjev.
Maršal Blticher, poveljnik sovjefc« sklh čet na Daljnem vzhodu, ktef postaja položaj zaradi vednega }* ponskega izzivanja vsak dan n0> varnejši.
Bivši španski ministrski predsednik Azana je postal predsednik tudi v novi vladi, ki prestavlja zmerno levičarsko smer.
Ameriško bombno letalo spojeno s tankom, Id omogoča letalu po pristanku
nadaljnjo prodiranie.