65. številka. Ljnbljana, v sredo 20. marca 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. izhaja vsak dan zvečer, izimSl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avetro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol eta 13 K, za četrt leta 6 K 80 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veö, kolikor znaSa poštnina. — Posamezna številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposL'jatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po lO.h. Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. JSlovenski Narod1* telefon fit 34. — »Narodna TIskarna" telefon fit 85. „Slovenskega Gospodarja" v druge roke. Iz Maribora, 18. marca. V zadnjem porotnem zasedanja v Maribora je sedel na zatožni klopi urednik „Slovenskega Gospodarja". Ne pečali bi se dalje s to obtožbo, zakaj o izida smo poročali že v prejšnjem tednu; a stvar je postala tako zanimiva, da se moramo baviti ž njo s časnikarskega stališča. Pri tem popolnoma abstrahiramo vse oseba, ki so prizadete, še celo stranko, katera se je pokazala s svojim vodstvom v pravi luči; nikdar nismo veseli, če pride slovenski list Spodnjega Štajerja pred porotnike v Mariboru ali v Celja; dobro poznamo težnje in težave, katere stavljajo nasprotniki. Tudi dejstva, radi katerega se je moral zagovarjati uradnik, se ne dotaknemo. Opozoriti pa moramo javnost na čin, ki je presenetil ne le ožje somišljenike, ampak tudi ljudi, ki se nikakor ne zlagajo z gospodom urednikom Korošcem. Nečuveno dejstvo je, da je odgovorni urednik izdal pisatelja člankov, radi katerih se je moral zagovarjati. Kaj takega se rta Slovanskem še nikdar ni zgodilo pri nobenem listu, odkar se spominjamo, in tudi drugod ne verjamemo, da se je kdaj zgodilo. To je pač najboljši znak, da list,Slovenski Gospodar* nima pravic in pogojev za obstane k. Vsakdo si bede premislil, pisati le vrstico v tak časopis, od kojega se je bati vsako uro, da ga odgovorniurednik izda. Če ne nastane popolna preosnova v uredništvu, ne more z labka še kdo dopisovati v tak list; čepa iz ljudstvani dopisov,ae neha pravo ljudsko časopisje. Sicer je »Slovenski Gospodar" že davno nehal biti list pravega pomena, kor ne zastopa mnenja širšega občinstva, temveč hoče ubijati vernim odjemalcem svoje zahteve po dveh ali treh ča-stitih gospodih. Med obmejnimi Slovenci na Štajerskem listek. Makar Cudra. Ruski napisal Maks im Gor kij. Od morja sem je vel vlažen in hladen veter, raznašaječ po stepi melanholično melodijo pljuska valov, ki so se razbijali cb obali, in jednolični šum grmovja. Kadar pa je zapihal močnejše, je ponesel seboj zmrznjeno, nagomiljeno in rumeno listje, ki so ga nametali na kup, in iz katerega se je dvigal mal plamenček ter se vil slab oblaček dima. In kakor da sta se razsve-tila brezkrajna stepa in nepregledno morje, pojavila se je pred menoj krepka postava Makarja Čadre, starega cigana, kako čuva konje svojega taborišča, ki se je razprostiralo okoli petdeset črevljev daleč od nas. Ne meneč se za to, da so hladni piši vetra razširjali njegov plašč, pa plali po njegovih kosmatih rajavih prsih ter jih Šibali neusmiljeno, je ležal v lepem, svobodnem, veličastnem položaju, obrnjen z licem proti meni, ter neprestano vlačil iz svoje velike pipe dim, katerega je izpuščal skozi noa in usta v gostih oblakih ter nepremično strmel v mrtvo, tiho temo stepe, pogovarjajo se z menoj, ne da bil kaj storil, da se obvaruje silnih udarcev vetra bi bil ta list, ki je med ljudstvom zelo raz širjen, gotovo velikega pomena. Pred leti si je bil še tudi popolnoma s vest svoje naloge; to se mora priznati, kakor se mora priznati, da si je svoj čas pridobil zaslug. A sedaj ve vsakdo, da se ne bori za obstanek slovenskega naroda ob meji, temveč da pripravlja ljudstvo na nestrpen klerika-1 i z e m; pri tem zahrbtnem boju je le ža lostno, da se poslužujejo narodnosti kot sredstvo, samo da prodirajo v ljudstvu s svojimi nauki. Upamo se tudi trditi, da bi ravno ti zastopniki ob-mejnik Slovencev, če bi dosegli docela svojo rimsko nadvlado, nastopili ista izdajska pota, kakorsoto storili javno nekateri duhovniki koroških Slovencev. Nekak odmev tega bodočega delovanja so bile zadnje državnozborske volitve za V. kurijo srednjega Štajerja. Z vso vnemo so se poprijeli svojega slovenskega kandidata in metali slovenskim volilcem mariborskega in bistriškega okraja pesekvoči, češ, da hočejo tudi v tej skupini pokazati nasprotnikom lastnega moža. Zavedni kmetski volilci so prišli vsi na bojišče, a pri volit vi se jim je ukazalo, da naj volijo klerikalnega nemškega barona Morseya. Le z ne-voljo so volilci to storili. Slovenskega kandidata pa so gospodje okrog .Gospodarja" s tem osmešili v javnosti. Drugačno lice bi imela borba, če bi se prej ne odločili za svojega kandidata, ali če bi tako postopali pri ožji volitvi. Tako politiko tira ob meji .Slovenski Gospodar"! Ta politika je, milo reöeno, ne-odkritosrčna in je slovenstvu na Štajerskem pogubna. Zadnji dogodki so mogoče streznili merodajne faktorje, da bodo začeli premišljevati o preosnovi tega lista Duhovščina naj se ga ne oklepa, nego naj ga izroči javnosti, zlasti slovenskim politikom spodnjega Štajerja. Zaupanje do lista iz do p i sateljskih krogov je moralo izginiti; skrajnji čas je, da se uredništvo popolnoma — Ali ti tako živiš? To je lepo! Sla ven poklic si izbral, sokole moj. Tako je tudi treba: potuj in uči se, a kadar si se nagledal sveta, lezi pa umri — evo, to ti je vse! — Življenje? Drugi ljudje? — je nadaljeval skeptično poslušajoč moj odgovor na njegov .tako tudi treba". — Hejl A kaj je tebi do tega? Torej ti sam nisi življenje? A drugi ljudje živo brez tebe in umirajo brez tebe. Ti torej trdiš, da si komu potreben? Niti si hleb, a tudi palica ne, pa tudi nikomur nisi neobhodno potreben. — Učiti se in druge poučevati, praviš? Reci mi, prosim te, ali moreš napraviti ljudi srečne? Gotovo ne, ne moreš. Osivel boš takoj is početka, ako boš govoril, Česa se treba učiti. Pa čemu učiti se ? Vsakdo tudi tako v«, česa mu je treba. Oni, ki so umnejši, razumejo, kaj je in kako je, a neumnejši ne razumejo ničesar, in vsakdo se uči sam ... — Zares smešni so ti tvoji ljudje. Združijo se v tolpo in potem drug preriva drugega, a na zemlji je prostora na preosta janje. — Mahnil je z roko po stepi. — In vsi delajo. Zakaj, koma? Tega ne va nihče. Ti vidiš, kako človek umre, a ti praviš: s znoj ni m licem dela za zemljo, a potem bo legel vanjo in v njej segnil. Nič ne ostane prekroji in se odda možem, do katerih imajavnostdovolj zaupanja, da se ne zgodi več takih ovadeb, kakor v zadnjem tednu. Lista bi se morali poprijeti deželni poslanci, ki naj bi bili me rodajni za politiko našega ljudstva. Prepričani smo, da bi se takšnim navodilom klanjali vsi sloji, zakaj že nekatere osebe izmed poslancev so nam za to porok. Posegli smo vmes pri tej priliki uva-žnjoč le to, koliko bi list, ki je razširjen med priprostim ljudstvom, koristil obmejnim Slovencem, če bi bil pravilno urejevan, in ne tiral take politike kakor .Slovenski Gospodar" v zadnjem času Torej duhovščina, če Vam je res za blagor obmejnih Slovencev, sem z listom! V LJubljani, 20 marca. Zunanje ministrstvo proti francoski publicistiki. .Wiener Abendpost" je prinesla ofici-ozno noto, v kateri na nenavadno resen in odločen način svari francosko časopisje, naj ne razpravlja več razmer in dogodkov, v katere so zapleteni nekateri Člani cesarske družine. ^Francoski publicistiki ugaja" — pravi omenjena nota — .nekaj časa sem, da napada našo državo in razpravlja o njeni bodočnosti tako, da je mera politične diskusije daleč prekoračena ... V najnovejši dobi pa so bili francoski listi toli nesramni, da so potegnili v svoje diskusije prestolu najbližje stoječe Člene najvišje cesarske hiše, in sicer na najsovražnejši in najtendenci-oznejši način. Takih nevrednih in nizkih napadov ne moremo več mirno ignorirati, zato smo primorani, da jih v najstrožji obliki zavračamo. Ti članki imajo očividno ta namen, da bi zasejali med našo državo in njene zaveznike nezaupanje. Zato se nam zdi potrebno, javno mnenje v Franciji svariti, naj takim vestem ne veruje ter naj po njih ne presoja političnega položaja." .Ar beiter Zeitung" piše: Radi časniških člankov se ne razdere nobena država, in zelo od njega, od pridobljenega ne vidi ničesar več, nego umre tak, kakoršen se je rodil — tepec. — Kaj, ali se je rodil zato, ali morda, da okopava zemljo, a kadar treba umreti, da si ne more izkopati niti groba ? Ali je to njegova volja? Ali je razumljiva veličina stepe? Ali mu razveseljuje srce govor morskih valov ? Hej! Rob je, ko se je rodil in vse svoje življenje ostaja rob, in to je vse! Kaj more storiti s seboj ? Zadaviti se, ako se nekoliko spameti. — A jaz, evo glej, tekom 58 let sem videl toliko, da bi, ako bi hotel to zapisati, v tisoč takih torb, kakoršna je tvoja, tega ne mogel spraviti. A daj, reci, v katerih krajih zemlje še nisem bil? Ti molčiš. Ne poznaš dežele, v kateri bi že mene kdaj ne bilo. Tako se mora živeti, potuj, potuj — in to ti je vse. Ne stoj dolgo na enem mesta — a kaj bi tudi delal ? Kakor bežita noč in dan, poganjajo se večno okoli zemlje, tako beži tudi ti pred mislijo na življenje, da se ga ne naveličaš. A če si se res zamislil vanje, potem se ti gotovo zagnusi življenje, — tako je vedno. Tudi z menoj je bilo taka Hejl Bilo je, sokole moj! — Tudi v ječi sem zdel, tam nekje v Galiciji. Pa čemu Živim na sveta? — sem razmišljal enkrat v nevolji — dolgčas slabo bi stalo za Avstrijo, ako bi ne mogla prenesti napadov pariškega senzacijo ljubečega časn štva. Proti takim neumnostim streljati s topovi bi bilo ne le odveč, nego tudi neokusno Ne napadi na trozvezo, ne na Avstrijo — napadi na nadvojvode so vznemirili grofa Goluchovrskega. Francija je republika, v kateri § 64. avstrijskega kazenskega zakona nima veljave, zato pa francoski listi pišejo o nadvojvodih Francu Ferdinandu in Otonu drugače kakor avstrijski listi. In ta nedostatek spoštovanja je vzrok, da se je razburil grof Goluchow.ski ter ga izzval za tako ostro, grozečo noto. Toda, ah, grof Goluchowski ni Bismarck, avstrijska država ni Nemčija: bojimo se torej zelo, da hudobnih Parižanov ta komunike" ne bo ostrašil, nego jih le zabaval ! V Makedoniji mir. .Narodni Listy* poročajo: Obrnili smo se na balkanske prijatelje našega lista, da bi nas zanesljivo informirali, kako je napredovalo revolucionarno gibanje bulgarsko v Makedoniji. Dobili smo presenetljiv odgovor. V Makedoniji je tiho in nobenega vstanka ne bo. Makedonski Slovani, kakor Balgari in Srbi so mirno in potrpežljivo ljudstvo. Agitacija bulgarskih popov, zdravnikov in učiteljev, ki so tudi Členi makedonskega komiteja more fanati-zirati poedince, da dvignejo sovražno roko proti svojemu pobratimu Srbu, a je premajhna, da bi makedonski Bulgari složno vstali proti turški vladi. Vstali niso 1. 1875 in 1876, ko je bil vstanek turških Slovanov vseobčen in ko so se zanje postavile Srbska, Črna Gora in končno tudi Rusija. Ako se niso dvignili Makedonci takrat skupno z dragimi, sami sedaj tudi ne vstanejo. V Makedoniji se vrše sedaj le uradne preiskave stanovanj Bulgarov, sumijivih, da so členi makedonskega komiteja. Glasilo makedonskega komiteja, .Reformy", sicer še vedno pridigaje revolucijo, a tako pri-diguje že nekaj let in bo še nadalje. Kri se torej preliva le po novinarskem papirju. Najsenzačnejše vesti prinašajo o tem, kako Turki pobijajo v Makedoniji Bulgare, ki se je, sokole moj, in še kako dolgčas v ječi! — in neka žalost je prevzela kakor a kleščami moje srce, kadar sem pogledal skozi okno na polje. Kdo more povedati, čemu živiš? Nihče, sokol moj! A ni treba, da zato sam sebe vprašuješ za svet. Živi, in to ti je vse. In potuj okoli, da se nagledaS sveta, da te ne najde žalost nikdar. Jaz bi se bil takrat skoraj obesil na jermen. — He! Govoril sem z nekim človekom. Bil je starec iz vašega kraja, iz Rusije, človek ne sme — me je učil — živeti tako, kakor bi hotel, nego tako, kakor je zapisano v svetem pismu. Pokori se Boga in On ti da vsega, česar Ga naprosiš. Ta človek pa je hodil v docela raztrgani obleki. Rekel sem mu torej, naj si izprosi pri Bogu novo obleko. On pa se je raz-srdi I, me grdil in ostavil. A do onega časa me je tudi poučeval, kako treba ljudem odpuščati in ljubiti jih. Odpustiti bi bil moral torej tudi meni, ako je moja beseda razžalila njegovo milost. Tudi učitelji! Uče nas, naj se manje je, a sami jedo po desetkrat na dan. Pljunil je starec na plameneči kap, obmolknil ter si zopet napolnil pipo. Veter je zavijal neprestano žaloano in tiho, v temi so razgetali konji, a iz taborja se je cula nežna in strastna pesem — domka. Pela jo je krasotica Nonka, Makarjeva hči. množe" Se s tem, da se pifiejo različna ista imena mest. Vse se reducira na pobožno željo Anglije, da bi se Ruski nadrobilo v Evropi nekako veliko vprašanje, ki bi se moralo rešiti, in kar bi moralo izgladiti polje na Kitajskem Angliji in Nemčiji. Vojna v Južni Afriki. Mirovne vesti izginjajo polagoma tudi iz angleških listov. Nekateri pišejo zelo re signirano. Botha se pač ne misli podati še tako naglo. Poroča se,da so se zbrali barski vodje pri Pitsbargu, da se posvetujejo o položaja in o eveotuvalnem koncu vojne- Draga poročila pa javljajo, da se Bari umikajo proti severu, nad železniško progo v lnko Delagoa. Iz Londona poročajo, da je Dewet odklonil vse mirovne ponudbe. ZatohočeKitchenerv prihodnjih dneh začeti proti Dewetu gonjo v nenavadno velikem obsegu. Dewet je baje v okraju Kronstadt* in Win burga ali pri Senekalu. „Times" poroča, da se je obkoljenje Pieta Fourierja in njegovih 800 mož izjalovilo. Skušali pa ga bodo Angleži obkoliti v prihodnjih dneh iznova. Lord Methuen je prišel iz Klerksdorpa v Warrenton. V Kaplandiji so dospele burske čete do kraja Adelaide, kjer je nočil 13. t. m. vodja Kruitzinger. General de Liale ga je hotel ujeti, a Buri so njegov krog prodrli m ušii. Zbrali so se iznova v okraju Albany Polkovnik Scobele je 12. fc. m. zapustil Murraysburg, da bi ujel oddelek Bura Schee perja, a ga ni mogel dohiteti. Dopisi. Iz Metlike, 19. marca. Naši klerikalci pod vodstvom gospodov kapelanov vedno boli dokazujejo, da so oni pravi omikanci in pravi rešitelji slovenskega meščanstva. Kdor pa tega ne verjame, tema žagajo v anonimnih dopisih s samim — hudičem. Tako se je pripetilo tudi našemu občespoštovanemu g. županu Jutražu, ker se je drznil po svojem prepričanju glasovati za slovenskega kandidata mesto za usiljenega nemškega prosta Eiberta. Naši klerikalni .omikanci" poslali so mu za god dve glasovnici z imenom notarja Plantana, katere so med volitvijo ukradli dotičnima volilcema in sporočili so mu na jedni glasovnici: ,Za god našemu županu prijatelju Plantana" in na dragi: .Stari sivi grešnik, za god se spomnite na smrt in se zmislite na pokojnega Zalokarja, kako se je na smrtni po s tel j i zmislil na Boga. Ker nečete biti kristjan Vam ne rečem z Bogom ampak s hudičem!" Ali ni to prava krščanska ljubezen? Pisava je popačena, vendar se že sedaj dobro ve, kdo je pisal ti epistoli, in tudi vsebina istih kaže na pisca. Imeli bodemo še priliko, ko se preiskava konča natančneje Vam o osebi omikanega klerikalca poročati. Toliko za danes, da svet izve, kako bujno se razvija cvet klerikalne omike in krščanske ljubezni, katero imajo naši stru- Poznal sem njen glas obsežnega in prsnega timbra, vedno je zvenel nekako čudno nezadovoljno in prevzetno, pa naj je pela pesem ali naj je rekla .zdravstvuj". Na njenem resnem, temnornjavem licu je zamrla oholost kakšne carice, a v njenih globokih, kakor eenca temnih očeh se je zrcalila samozavest čara neodoljivosti njene lepote in prezira vsega, kar ni ona sama. Makar mi je ponudil pipo. — Puši! Ali ne poje to dekle krasno ? Da — dä! Ali bi hotel, da te sedaj poljubi? Ne bi? Lepo! Tako je prav; ne veruj dekletom in stoj daleč od njih! Dekletom je poljubljanje večja slast kakor meni pušenje iz svoje pipe; a če poljubiš dekleta enkrat, ej — potem nisi več gospodar svojega srca Privezati te zna na-se z nečim, kar ni vidljivo, in kar se ne da razumeti, a vendar jej daruješ vso svojo dušo, dočim ostane tebi ostalo. Veruj mi, resnica je! Beži od deklet! Ti gadje lažejo vedno. Ljubim te, pravijo, etrastnejše kot vse na svetu, a glej, zbodi jo za salo, in ona ti razkosa srce. Poznam to! Hej, in kako dobro mi je znano to! No, sokol, ali hočeš, da ti pripovedujem o nekem dogodku? A ti si ga živo zapomni, in če se ga boš dobro spominjal, ostaneš vedno svobodna ptica... (Dalje prih.) peni sovražniki vedno na jezika. — Le tako naprej, posledice ne izostanejo in čim bolj divja klerikalna nahujskana tolpa, tim preje prišel bode preobrat! Takrat pa bode veter odnesel vse one, ki sejejo sovraštvo in razburjajo duhova in hujskajo meščana proti meščanu in nastala bode doba mira ia svobode Šele takrat, ko bodo strte verige klerikal stva in sužnostij v koje kujejo danes ubogi slovenski narod njega sovražniki. Dal Bog da nam čim prej zašije zarja zlate duševne in verske svobode! — L. Iz postojinske okolica, 19. marca. V Matenji vasi umrl je 25 letni mladenič Ivan Milharčič. Bil je liberalnega mišljenja, marljiv ter v obče priljubljen pri vseh so-občanih. V znak spoštovanja nabavil mu je tukajšnji narodnjak gospod Žnideršič venec s primernim napisom. Umrl je navedeni zbog legarja. Vsled tega odredil je zdravnik, da se umrlega prenese v mrtvašnico. Pri cerkvi Sv. Ivana, pričakoval je mrliča katoliški duhovnik, ter porogljivo zasmehljivo muzajoč zrl pogreb. Naslednji dan pri pogrebu se je tudi ironično smehljal in izzivajoče vedel. Obvdovljeni materi, sestram, bratom, sorodnikom itd. krvavelo je srce, glasno jokaje so tužno zrli za umrlim, v tem ko je pogled na smehljajočega se duhovnika skrajno ogorčil vse prisotne. Ako nas bodo katoliški duhovniki v naših najsvetejših čuvstvih na tako surov način žalili, poiskali si bomo sami pravice. Liberalci moramo poskrbeti, da nas ne bodo po smrti žalili Kristusovi namestniki. Poglej dragi katoliški liberalec pri pogrebu pravoslavnega ali protestantskega duhovnika kako spodbudno, kako veličastno se ve-deta. Kako pobožno in srčno iskreno izvajata pogrebne obrede in molitve. Tisti a0če naš!" ki ga molita sega gotovo vsem globoko v srce. A naši duhovniki? Marsikateri izvaja vse s takovo naglostjo in žlobedra vestjo, da mora vsakdo reči: „rokodelstvo vrši, zaradi lepega in lahkega zaslužka". V nedeljo je naš duhovnik zopet umrlega v svoj cerkveni govor vpletal, da je bilo vse ogorčeno, ter jih je mnogo odšlo iz božjega hrama. Le nas podite iz cerkve! Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. marca. — Ošabna vesti. Deželnovladni ofi-eial v Logatcu, g. Ivan Majzenovič, je šel v pokoj. Službi sta menjala sodna kan-celista gg. Fran Darovec, ki pride v Novo mesto, in Ivan Novak, ki pride v Trebnje. — Odličen član Šustersičevega ,,lepega" kluba. V našem lista že večkrat omenjeni poljski poslanec Szajer je jeden najodličnejših članov Šustersičevega kluba. Prav za prav je za Šusteršičem naj-odličnejši Član tega kluba, ker je načelnik tistih poljsk i poslancev, ki v tem lepem klubu sede- Dr. Šusteršič ga tudi temu primerno čisla. To se je pokazalo zadnjič, ko ga je dr. Šusteršič s tako vnemo, kakor bi šlo za kacega kardinala, branil v .Slovencu" zaradi cesarja žaleče interpelacije, katero je oča Szajer podpisal. Ker zavzema Szajer v .lepem" Šusteršičevem klubu teko odlično mesto, je le naša dolžnost, da seznanimo slovensko občinstvo nekoliko s tem politikom. Tomaž Szajer je bil meseca oktobra 1897. I. izključen iz kluba tistih poljskih poslancev, katerim je zdaj načelnik. Izključen je bil radi tega, ker je bil vedno pijan. Lata 1898. je Szajer po dolgem beračenju dosegel, da ja bil zopet vzprejet v oni klub, a moral je slovesno obljubiti, da ne bo več v poljski narodni noši kolovratu po Dunaju, da ne bo več obiskoval Frančiškanske kleti, in zlasti da se ne bo nikdar več v javnem lokala opijanil. Pred nekaj tedni je bil Szajer izvoljen načelnikom v Šusteršičevem kluba sedečih poljskih poslancev. Pri tej priliki je moral novic obljubiti,- da se ne bo več opijanil, toda ža 18. febravarja 1901 ja ta klubov načelnik pozabil na svojo obljubo. Ta dan je, popolnoma pijan, v neki dunajski kavarni prouzročil velikanski izgred. Vpil je, da je poljski Robespierre, a ko se mu je reklo, naj se kot poslanec vendar dostojno obnaša, je dajal, da parlament itak ni za nič druzega, kakor da se on, Tomaž Szajer, kot poslanec na Dunaju dobro zabava Nekaterniki sicer pravijo, da ja bil Szajer vsled tega javnega škandala odstavljen od načelništva Šusteršičevih Poljakov, toda nam se zdi to do oela neverjetno. V Šostaršičevem klubu niso izbirčni, to kaže mešana družba, ki je tod zbrana, a da tudi niso preveč natančni in tesno srčni, zato imamo tudi dokazov. Samo Ku-bika so ven vrgli. Ta je zatajil klerikalstvo in tega Šusteršičev klub ne odpusti Drugo odpusti vse. Nam je potem takem samo jedno nerazumljivo: kako se morejo ti Šu-steršiči e tutti quanti še čuditi, da so izgubili v parlamentu ves ugled in ne morejo priti do nikacega vpliva. — Fiat justitia peraat mundus — tega smo se spomnili, ko smo prebrali mnogoštevilne dopise, ki smo jih prejeli iz Notranjske, in ki se bavijo vsi s tistim duhovnikom, ki je nedavno tega storil jako hudo žaljenje veličanstva. Mej tem, ko je bil na pr. minolo leto v Zagonu nekdo zaradi jednakega hudodelstva takoj dejan v zapor, se nahaja dotični duhovnik še vedno na prostem in vpliva na priče. Tako je nagovarjal sina neke družine, naj vsi družinski udje proglasijo očeta blaznim. Ta oče je bil priča duhovnikovega hudodelstva! K drugi priči je došel s svedokoma: No, podpiši se in potrdi, da nič ne veš o zakrivljenem hudodelstvu! — Ljudje nas vprašujejo: Koliko časa bodo oblastva še to trpela? — Mi pa odgovarjamo, da so pota božje previdnosti nepreračunljiva, kakor kaže usoda znanega tolovajstva v Gočah, in njega glavnega junaka kurata Ferjančiča. — Slovensko gledališče. Prihodnja zadnja redna predstava v abonementu bo v petek, 22. t. m, igrala se bo domača igra .Otok in Struga". — Slovensko gledališča. Včerajšnja popoludanska predstava je vzlic lepemu vremenu privabila v gledališče nepričakovano mnogo občinstva. Tudi gostov z dežele je došlo zopet precej. Peta predstava .Desetega brata" nas je docela zadovoljila v igralskem in deloma tudi v pevskem oziru. Igralo se je — izimši v 1. dejanju — z vnemo in z umetniškim ognjem, zato pa se je občinstvo izkazalo igralcem hvaležno ter prav radodarno ploskalo. Največje priznanje gre zopet g. Dobrovolnemu ingosp. Ve rovšku, ki sta ustvarila s Spakom in Kr-javljem dva krasna tipa, katerih se občin stvo ne naveliča poslušati in gledati nikdar. Prav dober je bil tudi g. Danilo. Pohvaliti pa moramo posebej g. Štefanca, ki je končno vendarle našel zadosti temperamenta in strastnosti za vlogo Marijana ter dosegel lep uspeh. Vsi drugi nosilci večjih nlog so storili vso svojo dolžnost ter jim gre takisto priznanje. — Zvečer se je pel Verdijev .Trubadur" pred malone razprodano hišo. Troje Verdijevih oper zapored v teka jednega tedna je nekoliko preveč; a spričo nedostajanja drugega soprana (gdč. Ncemi) si je pač intendanca pomagala iz zadrege, kakor si je jedino mogla. Občinstvo pa je smatralo za svojo dolžnost, priti tudi k dokaj prepetemu .Trubadurju", ker je imela to pot gdč. W. Radkiewicz svojo benefioo. Naša vrla, splošno priljubljena al-tistka je imela v letošnji sezoni sicer, žal, jako malo in prav redkokdaj priliko, nastopiti v večjih ulogab, a tudi s svojimi pičlo-Številnimi nastopi si je kot prava umetnica pridobila vse simpatije slovenskega občinstva. V znak priznanja in v zahvalo za njeno marljivost ji je bilo v drugem dejanju izročeno več cvetličnih in drugih darov, s sofit pa se je vsipal nanjo cvetlični dež. Pela in igrala pa je gdč. beneficiantinja sinoči zopet prav izborno ter žela mnogo pohvale. Isvrstna in lepa je bila tudi gdčna. Carneri in prav posebno dober je bil g. Olszawski, ki ga je občinstvo v tretjem dejanja poklicalo opetovano na oder. Gosp. Josip Noll i pa je zopet dokazal, da mu tako leta brez vpliva na njegov krasni bariton, ki ja ogrel sinoči poslušalca s svojo mehkobo in neodoljivo čustvenostjo, tako da sa mu ja viharno ploskalo. Dober v petja in v igri je bil tadi g. Vas i če k. Pohvaliti nam je ša zbor, ki je pel točno in pazljivo. Potemtakem se ni čuditi, da je dosegel sinoči tadi prepeti .Trubadur" najboljši uspeh. Muzikalna izobrazba gdč. Gartnerjeva pa danes Sa na zadošča, ker sta vokaliza-cija in izgovor pomanjkljiva. V igri ja Sa docela začetnica in ji bo treba ša šola. S to predstavo se ja dtlovanje opera za le- tošnjo sezono zaključilo. Prinesla nam je dve operni novosti (.Zrinjski in ,TanQ. häuser"} in operetno noviteto (.Lepa Ga latea". Bogat sicer ni ta sad tako, kakor je obljubljalo v intendančnem programu, ki se spričo nastalih izprememb v opernern osobju ni mogel uresničiti, a to treba pri. znati, da se je opera vzdržala na lanjskara prečastnem višku ter nam tudi letos podala celo vrsto krasnih, zares umetniških užitkov. Za to pa gre priznanje tudi g. inten dantu Hubadu, ki je zbral tako izboren ensemble solistov, da žalimo, naj nam bi ostal ohranjen tudi za bodočo gledališko sezono! X. — Narodna čitalnica v Ljubljani na merava prirediti v nedeljo, dne 24 t. m., ob 8. uri zvečer v veliki dvorani .Narodnega doma* svojim članom, in po njih vpsljanim gostom .Zabavni večer". VsDord obsegal bode goJbene iu pevske točk« (moške čveterespeve in samospeve za sopran), pantomimo .Možiček" in šaljivo loterijo. — ..Slovensko planinsko društvo." Na predvčerajšnjem večeru tega društva je g. dr. Vladimir Foerster nadaljeval in končal svoje predavanje o Švici. Predsednik g. prof. Orožen se mu je zahvalil za zanimivo predavanje, žaleč, naj bi se delo* valo na to, da ae zeznani tuji svet tudi s krasotami naše domovine. O razstavi fotografij, ki je bila prav mnogoštevilno obiskana, in za katere arangement imata največ zaslug gospa Škof in gospod Vero všek, je poročal g. prof. Macher. Fotografije so razstavili gg. dr. Rado Frlan (kaoh 100). Knafelc, Gregorec, Za zula, Jos. Petrič in Bruno Rot t er. . — Novih konsumnih društev ne mislijo naši klerikalci — kakor se poroča »Gorenjcu« iz zanesljivega vira — nir več snovati, ker so nekatera dosedaj ustanovljenih takih društev že žalostno poginila, vsa še ostala pa zadene prej ali poz-nej tista usoda. Glavni konsumniki so neki zelo poparjeni radi tega in bi najraje vsa konsumna društva [takoj pomedli s površja slovenske zemlje, ali pa tako naredili, kakor bi jih nikoli ne bilo. To zadnje bi jim bilo, še najljubše. Ali ker jim tega ni mogoče storiti, začeli so premišljevati, kako bi počasi odpravili konsumna društva, da bi se kmetsko prebivalstvo preveč ne razburilo in v svoji nejevolji ne prekucnilo njih trhle organizacije, ko bode moralo začeti poravnavati konsumne dolgove. In glejte, bistre farov-ške glavice, katere imajo na svetu največ časa in sedaj na Slovenskem tudi največjo pravico za politikovanje, so že iznašle način, po katerem bodo naše kmete tolažili razni župniki in kapelanje, ko se bode v blagoslovljeni prodajalnici posušil zadnji sod petjota ter izginil zadnji kos preležanega in plesnivega ali zarjavelega blaga. Govorili jim bodo sladko in priliznjeno na srce, da se s konsumnimi društvi dela krivica in škoda gostilničarjem in trgovcem ter, da se dela ž njimi tudi razprtija in sovraštvo med župljani. Zatorej je najbolje, da se kmetske zadruge popolnoma odpravijo, da se bode potem zopet povrnil potrebni mir in edinost v župnijo. Tako je že začel neki župnik na Gorenjskem napovedovati konec svoje prodajalnice, katera je bila preje po njegovih mislih tako potrebna tamošnjjm kmetom, ter se laska svojim nasprotnikom rekoč: »Bodite spet prijatelj! Kako sem Vam dober: vam na ljubo bom opustil našo kmetijsko zadrugo.« Kdo bi se z zaničevanjem ce obrnil od takega hinavskega prijatelja! — Poučna predavanja. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo 6000 kron podpora v svrho, da se nakupi sadno drevje ter brezplačno razdeli med one posestnike x ■ Notranjskem, katerim je lani žled provzrečil mnogo škode na sadnem drevju. Da se bode z dobljenim drevjem že ob zasaditvi in potem poznejša leta pravilno ravnalo, predaval bode deželni potovalni učitelj g. Fr. Gombač ta teden v tej stroki v raz nih krajih postojinskega in ilirsko bistriškega sodnega okraja. Predvčerajšnjim in včeraj vršila so se taka predavanja v Palčjem, Trnja, Par ju in v Knežaku; danes je pre-daval g Gombač v Šembijah in v Dolnjem Zemonu; jutri sledi predavanje v Smerju. v petek pa v Nadanjem sein in v Kalu. Potoma pregledal bo potovalni učitelj tudi nasada onih posestnikov, ki so drevesa že lansko leto zasadili. Razven tega bo gosp. Gombač v vipavskem sodnem okraja predaval o vinogradništva in kletarstva in sicer dne 24. marca dopoldne v Ustja, popoldne v Planini, dne 25. marca dopoldne pa v Bndanjah. Vsako predavanje bo zdru ženo s praktičnim poukom. — Društvo mestna godba v Rudol-fovem ima 28. t. m. zvečer ob 6l/8 uri v Mulerjevi krčmi v Novem mestu redni občni zbor z le-tem dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in računskih preglednikov. 2. Volitev odbora in računskih preglednikov. 3. Slučajni predlogi. Ako bi zbor ne bil sklepčen ob rečeni uri, vrši se zborovanje ob 7. uri zvečer istega dne ravno tam z istim dnevnim redom — Hudič ga je podil. Tam nekje okoli Moravč šivi krojač, ki hodi po hišah Šivat. Mož je sicer revež, a prenašal je svojo revščino še dosti lahko, kajti imel je zavest, da je on poklican vzdigniti velikanski ,šacu, ki je zakopan blizu Moravč. Pred kratkim je krojač to svojo tajnost zaupal nekemu dijaku, in ta je potem v prizoru šalo, ki je naposled še prišla pred kazensko sodišče na Brdo. Rečeni dijak je namreč z zvijačnimi vprašanji izvabil iz lahkovernega krojača, kje da je tisti „čac" zakopan. Ko je to izvedel, je na tisti kraj postavil gorečo svečico in pot»m pregovoril krojača, naj mu pokaže ta kraj. Krojač se je res s porednim dijakom domenil, da bosta skupno dvignila ,šao" in mu šel pokazat tisti kraj. Lahko si je misliti, kaka radost je krojača preSi-nila, ko je zagledal lučico. Mislil je, da je to znamenje, naj dvigne .šač". Domenil se je hitro z dijakom, kdaj izkopljeta ,šac" in najel nekaj kopačev, kajti prepričan je bil, da sam ne bo mogel odnesti velikanskega zaklada. Določeni dan je res prišel krojač s kopači, še prej pa so prišli in se poskrili neki poredneži, ki so hoteli iz krojača norca briti. Komaj je krojač napravil ris in zasadil prvo lopato v zemljo, zažarel je v grmovju rudeč bengaličen ogenj, iz ognja pa je planil strahovit hudič in se z groznim rjovenjem zapodil proti krojaču. Krojač iu njegovi po-magači so se spustili v beg. Tekli so kakor zajci ali za krojačem je tekel hudič. Ubogi krojač je strahu tako tulil, da se je slišalo pel ure daleč, tulil je, dokler mu ni sape pošlo in dokler se ni brez zavesti zgrudil na tla. Pretirana šala je biia s tem končana, posledice pa so se, kakor rečeno, pokazale pred sodiščem, kajti krojač se je bil na begu poškodoval in je od strahu obolel. Kako se je „hu diču" godilo pri sodišču, nam ni znano, izvedeli pa smo, da je krojač neutolažljiv, Češ, da se mu je s popisano komedijo onemogočilo dvignitii zakopani ,šac*. — Ljudsko štetje v Trstu. V ,Edi nosti" čitamo: Minoli teden je bil gospod Sebastjan C. iz ulice Olmo 12 I. pozvan na sekcijo za ljudsko štetje Ker so bili on in njega družina vpisani, da govore v družini slovensko, ga je magistratovi uradnik začel izpraševati, kako da govori na delu. Ker je stranka izjavila, da govori največ — nemški, je uradnik takoj prečrtal besedo ,slovensko" in na nje mesto postavil nem ško!!! Ni zadostovalo magistratnemu uradniku, da je uničil že jednega Slovenca; ne, on je vprašal očeta tudi, kako da govori sin v službi, in ker je oče izjavil, da sin v službi govori tudi nemški, je magistratovec zapisal v 13. rnbriko prvo — nemško. Potem pa — slovensko!! Ko je kasneje sin sam šel na sekcijo, da se prepriča, da-li je vse v redu, je dal takoj prečrtati besedo atedesco", zapisano kakor rečeno zgoraj! Gospoda Č oče pa je zapisan za Nemca, dasi je njega občevalni jezik slovenski! Magistratevci trde, da se v 13. rubriko lahko zapiše vse jezike, ki jih govori do-tičnik, mi pa vemo, da je to le navadna mahinacija, s katero krčijo število Slovencev. Minoli teden je bila neka slovenska žena odpuščena iz službe le zato, ker je izjavila, da je njen občevalni jezik slovenski. Povedali smo tudi, kdo je o tej priliki igral — vohuna. Danes imam drug sličen slučaj, ki pa je — vsaj za sedaj — ostal brez žalostnih posledic Neki slovenski delavec, službujoč pri laških gospodarjih, je izjavil, ko je bil poklican na sekcijo za ljudsko štetje, da je njega in njegove družine občevalni jezik slovenski. Čez par dni je bil pozvan h gospodarju Ker ni bilo gospodarja v pisarni, je našega moža sprejel gospodarjev uradnik. Leta mu je povedal, da je gospo- dar obveščen, da je (delavec namreč) v polo za ljudsko Štetje zapisal slovenski kakor občevalni jezik!! Kdo je bil ta vohun, si lahko misli vsakdo sam! Tako daleč smo prišli torej! .Osar tutto", torej tudi vohunstvo jim je častno orožje! Sram jih bilo! — Ulovljen begun iz voJaSkega gar-nizijskega zapora. Vojaška eskorta 47. peš polka v Gorici je pripeljalo včeraj v naše mesto civilno oblečenega vojaka 97. peš polka M:haela Trampuša. Trampuš je bil od vojaškega sodišča v Trstu dne 18. janu-varja 1900 obsojen na dve leti ječe v trdnjavi. Ubežal pa je v noči med 9. in 10. dnem marca iz tukajšnjega ganizijskega zapora, kjer je čakal, da bi ga bili poslali v trdnjavo v Petrov Varadin. Klatil se je potem po Italiji, Švici in Francoski, dokler ga niso slednjič dne 17. t. m. aretirali v Vidmu in ga potem izroč>U avstrijski oblasti v Korminu. Sedaj je Trampuš zaprt v zaporih vojaške bolnišnice, ker ima baje jetiko. — Zadruga brivcev, frizerjev in las-ničarjev v Ljubljani ima jutri, v Četrtek, dne 21. marca t 1. v gostilni pti .Kroni" svoj redni občni zbor Poleg običajnega vspo-reda, sta še dve jako važni točki na dnevnem redu, ter se pričakuje mnogobrojnega obiska. Začetek točno ob ,/a9. uri zvečer. — Na meseo zapora je bil obsojen danes pri tukajšnjem deželnem sodišču Jos. Oven, ki jo je hotel popihati v Ameriko, da bi se odtegnil vojaški službi. Ravno toliko Časa pa je sedel v preiskovalnem zaporu, ker je lagal, da ni imel tega namena. Sodišče mu je krivdo dokazalo. Prijet je bil po ljubljanski policiji. Njegov denar je imel neki drugi izseljenec, kateri ga je sedaj po 8ial Ovnovi materi nazaj iz Amerike. — Zaljubljen sprevodnik. Na sv. Petra cesti v neki visoki hiši prebiva lepa mlada kuharica, ki je pa kaj trdosrčna. V to ku harico se je zaljubil neki sprevodnik in jo zasledoval. Nekega večera je prišel trkat na okence, in ker se mu kuharica ni oglasila, udaril je po oknu, da so se razbile šipe in je hotel s silo priti v kuharičino spalnico. Kuharica mu je bila mej tem pri drugih vratih ušla in je poklicala hlapce, da so sprevodnika prepodili. — Iz ljubosumnosti poskusen uboj. Te dni sta bila dninar Ivan Masterl in me saria sin Ivan Hafner, oba v gostilni v Str a žišču pri Kranju, katero sta tudi skupno zapustila. Na cesti je Masterl Hafnerju rekel, da ne sme nikdar več k Masterlovi ženi in sploh v Masterlovo hišo priti. Hafner je to obljubil, vzlic temu mu je Masterl dal še zaušnico, potem pa še dvakrat nanj iz revolverja ustrelil. Zadel ga je v sence, a kroglja je obtičala pod kožo. Masterla so izročili sodišču v Kranju. — Mačka v vodo vrgel je včeraj v Šolskem drevoredu branjevec Č. Ljudje, ki so to videli, so se pritoževali čez tako ter-pinčenje živali. — Tatvina. Natakarici M. K. je ukra del neznan tat iz sobe moder predpasnik z belimi črtami. * Madjari proti fraku. Pri civilnih porokah se je na Ogrskem vel običaj, da prihajajo ženini mesto v atilah v frakih. Sedaj pa so začeli listi ostro agitacijo proti fraku, in za narodno obleko — madjarsko atilo. * Petrograd. Po najnovejšem štetji ljudstva šteje Petrograd jeden milijon in 440 tisoč duš. Vsako leto se množi prebivalstvo za 40 tisoč duš. * Stroški vojna v Južni Afriki. Neizmerne svote denarja so že izdali Angleži za vojno v Afriki. Prej so trosili povprečno 70 milijonov kron na teden. Sedaj pa, ko se je število vojakov zmanjšalo, jih stana okoli 50 milijonov kron na teden. Vsak ubit Bur je stal Angleže jeden milijon kron. * Predrznost Deweta Poročevalec James piše: Neko noč hodil je angleški vojak na straži po železnici 20 milj daleč od Johannesburga. Naenkrat je skočil nanj Človek oblečen v uniformo angleških gorskih pešcev in vprašal: .Kje je postaja?" Vojak seje obrnil, da bi mu jo pokazal, neznani mož pa mu je stavil revolver na sence: .Stoj pri miru, pa ti ne krivim niti lasu." Na to je vzel neznanec straži puško iz rok in zažvižgal. In glej, nadogleden sprevod: dva tisoč in 80 vozov je šlo prav mirno mimo stražnika. Ko so odšli vsi, se je obrnil neznanec k stražnika in mu rekel: .V eni ari boš svoboden. Ako se le zganeš 5 minut pred šesto aro, pogineš. Po eni nri pa se smeš vrniti in povedati svojim oficirjem, da je bil tukaj Kristijan Dewet. Uro pozneje je zdirjala izza neke lope črna podoba v temo gozda v hitrem galopu Vojak pa se je vrnil z lepo novico. To se je zgodilo pri Vrederdorf Wegu. Ta krat je vzel Dewet Angležem ves vlak streljiva in hrane. * Kdo Ja ščlpal lepo gospo? Na strehi omnibusa, ki vozi v Parizu od se vernega kolodvora v Sevres. so se peljali nedavno mlada, jako lepa gospa, njen mladi soprog in starejši gospod z rudečim trakom častne leg/je Ko se je približal voz Louvru, je zaupila lepotica nakrat: .Gospod to je nedostojno! Jaz vam pokažem, kaj se pravi mene ščipati!" — in priložila staremu gospodu zaušnico. Gospod se je prestrašen iz govaijal, da je nedolžen, a v tistem hipu g% je klofutnil še soprog razžaljene dame Kondukter je pri hitel na streho, da pomiri prepirajoče se osebe, a takrat se je oglasila neka ženska, ki je sedela za lepo gospo: .Moj Bog, moji raki mi uhajajo!" Ia res se je držal lepe goape zadej velik rak 8 svojimi škarjami ter jo vščipnil še jedenkrat, da je glasno zacvilila Seveda je gospa pro sila starega gospoda odpuščanja ter mu dala v zadoščenje celo poljub na oklofutaco lice. Tudi gospoda sta ae poravnala. Predrzni rak pa je bil kmalu nato prisiljen radi svojega nespodobnega vedenja napram lepi go-8pej — zarudeti! * V petek se plačuje. Na Angleškem je na mnogih krajih v navadi, da plačujejo delavce v petek. Tudi drugod izplačujejo mnoge tvrdke svoje delavce v petek. Vzrok tej premembi je v tem, da morajo žene mnogih delavcev že v soboto kupiti vse, kar rabijo tekom tedna. Tudi ne zahajajo delavci tako pogosto potem v soboto v gostilne zapravljat svoj zaslužek, kakor do sedaj. Končno poslujejo vse hranilnice v soboto, v nedeljo so pa večinoma zaprte. Književnost. — „Prosvjeta" ima v IV. štev. to le vsebino: Gnndrum Fran S. dr. Oriovčanin: Povratak. Sienkiewicz Hrnrik: Križari. Hi storiški roman. Gawalewicz Marijan: Go-spodja grofica. Španic Stjepko: Lorelty. Hirc Miroslav: U spemenar. Toni Bogumil: Izgubljena roža. Bučar F dr : Nobelova švedska literarna zaklada. Gruber Dane dr.: Cezar Borgija. Dornin Jean: Jela. Preveo Rikard Kataiinič" Jeretov. Listek. Slike: Grobar Iv.: U nedelju u jutru Simo nidi Mihajl: Zima. Brožik VacUv SI.: Po vjest. Radimsky Vaclav: Proljece na selu. Iz riznice dubrovaese prvostolne crkve. Ženitba u Španjolskoj kralj, poroditi. Nad vojvodinja Ana Marija od Toskane i knez Ivan Hohenlohe Bartenstein. Grof i grofica Lonyay, Robinzonov rndokop kod Jobanes-burga. Nova oklopnjača „Habsburg8, naj jači bred avstrijske ratne mornarice. Nova zvezda u Perzeju. f Arnold Böcklin. An tikni kip, nedavno nadjen n moru kod otoka Cerigo. Antikna glava, nadjena kod otoka Cerigo. Umjetni prilog. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 20. marca. Poslanska zbornica ima danes popoludne sejo, toda o čem bo razpravljala, to danes še ni znano. Na dnevni red je postavljen nujni predlog poslanca Hrubega glede ljudskega štetja, toda nemški radikalci ugovarjajo temu dnevnemu redu, češ, da so bili nekateri njihovi predlogi, zlasti oni glede rabe § 14. prej podani, in da morajo torej prej na vrsto priti, kakor drugi nujni predlogi. Dunaj 20. marca. Danes so zborovali razni odseki. V socijalnopolitič-nem odseku se je zgodil slučaj, da je moral referent odstopiti. Odsek je namreč na predlog posl. Schoiswohla sklenil, naj se določi deveturni delavnik ne samo za premogarje, nego tudi za vse druge rudarje, ako delajo pod zemljo. Zastopnik ministrstva dvorni svetnik Zechner in poročevalec Ko-1 i scher sta se izrekla proti temu predlogu, toda odsek je ta predlog vsejedno sprejel, vsled česar je Kolischer kot poročevalec odstopil. Na njegovo mesto je bil izvoljen poročevalcem Schoiswobl — Železniški odsek je imel danes tajno sejo. Zahteval je tajnost finančni minister dr. Böhm- Bawerk, ki je v tej seji pojasnil neka važna vprašanja. Danes zboruje tudi odsek, kateremu je odkazan zakon o žganju. Bržčas se razprava o tem zakonu še danes dožene. Dunaj 20. marca. Nemški prestolonaslednik pride sredi meseca aprila za nekaj dni sem, in bo tu gost cesarjev. Lvov 20. marca. Deželni šolski nadzornik dr. Bobizynski je odstopil. Na njegovo mesto pride bivši državni poslanec dr. Sokolowski. Krakov 20. marca. Danes je bil tukaj obešen vojak Balzer, ker je umoril necega orožnika. Balzer je od strahu bil skoraj mrtev, ko so ga vlekli pod ve-šala in justificirali. Reka 20. marca. Danes ob devetih zjutraj porušil se je tu dock pod velikim parnikom. Parnik se je rešil, več oseb je mrtvih in ranjenih. Število še ni znano. Panika velika. Budimpešta 20 marca. Ko je šel danes orožniški zapovednik fml J a -blanszky iz Peste čez most v Budo, napadel ga je bivši orožniški nadpo-ročnikJahl in nanj ustrelil. Jablanszky je potegnil sabljo in udaril napadalca po roki Jahl je bil aretiran in je izpovedal, da je nameraval Jablanszkega umoriti, ker ga je ta spravil iz vojaške službe. Genova 20. marca. V dvoboju mej Derouledeom inBuffetom je bil slednji ranjen. London 20. marca. Chamberlain je v poslanski zbornici naznanil, daje Botha pismeno sporočil Kitchenerju, da Kitchenerjevih mirovnih pogojev ne more priporočiti bur-ski vladi v resno uvaževanje. Botha je dostavil, da so tega mnenja vsi burski oficirji in tudi burska vlada. Narodno gospodarstvo. Razmere v slovenski trgovini in tovar-ništvu! (Dalje.) Tudi take malenkostne narodne grehe je treba odpraviti. — Da pa je tudi v obče poslovanje, — bodisi dopisovanje, ponujanje blaga, — računi, vpraševanje itd. itd. vpeljano vse nemško, krivi so tem razmeram tudi naši gospodje trgovci in kramarji po deželi — kateri ne le, da sami to trpe — ampak tudi s svojim posili — nemškim občevanjem sami tako nepotrebno nemškutar jenje podpirajo in vzdržujejo ! In kaj sledi iz tega? Žalostne — da prežalostne so še naše razmere na tem polju, — in treba bode še veliko dela odločnosti in vztrajnosti, — da pridemo vendar enkrat do zaželjenega cilja, — do res narodnega trgovstva — obrtništva in tovarništva. Pa poglejmo na deželo! — Po vseh kranjskih mestih ali pa trgih in celo raztresenih farah in vaseh, — ali ni tu v vseh prej imenovanih strokah vse polno nam neprijaznih tujcev — večinoma Nem cev pa tudi Lahov? Radi bi Vam že danes podal tabelo iz koje bi razvideli, da tudi po deželi ne stojimo na narodnem polju tako trdno in častno kakor si mislimo. — Za vsak posamezen kraj, — naj le dobro okoli sebe pogleda dragi čitatelj in čita-teljica — in prepričaš se, da imamo res povsodi, bodisi že odkritih ali pa pokritih ram narodnih nasprotnikov. — Najdejo ne podjetniki in trgovci po Slovenskem, — kateri doma v prodajalnici ali pri izvrševanji svojih podjetij niti drugače občevat' ne morejo kot slovenski, — da še celo dobe se taki, ki se hlinijo ter se kažejo — pa to le domačinom nasproti — kot narodnjaki, v resnici pa če jih bolj natanko preiSčeš videl bodeš da je v drnžini — občevalni jezik nemški ali italjanski, da pohajajo v mesto na posete ali zabave le k našim nasprotnikom! Zastonj pa iščeš v družini kaj slovenskega, če so dekleta pri hiši našel boš seveda da zahaja cele kopica nemških žurnalov romanov in knjig v hišo, no po naših slovanskih ali slovanskih listih zastonj iščeš. Da so ti fantje v takih rodbinah posebno e» študirajo največ heilovci, ae ni čuditi. (Konec prih.) Darila. Upravnlitvu na Sega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda. 6 kron 20 vin. darovala vesela družba v gostilni pri Za-kotniku v ŠiSki. — Gosp. Dragotin Žagar deželni blagajnik v p. znesek 6 K, mesto venca na krsto pokojne gospe Nežike Oehlhofer, rojene Pajsar, kateri sem bil v njeni mladoletni dobi večletni varub. — Gg. Stanko in Franjo GuStin, dr. Franjo Cvetko, Jože Bano in Jože Pezdirec mesto prispevka za venec na krsto umrlega gosp. Ivana Weibel v Zagrebu 5 kron. — Skupaj 17 kron 20 vin. — Živeli! Za Prešernov spomenik. Naprednjaki v veseli družbi, zbrani v povsem narodni vasi Ska-ručini v gostilni naprednega župana g. Matevža Serßena, sponr.injajoö se svojega pesnika prvaka darovali znesek 6 kron za njegov spomenik. Živeli! Avstrijska specljallteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-pra&ka", ki je preskuSeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe-fiüno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DTTNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (2—4) SO.OOO kron znaša glavni dobitek loterije invalid8ko-zahvalne, ki se izplača v gotovem z 20°/0 odtegljajem. Opozarjamo čest. čitatelje, da bode žrebanje neprrklirno «3. marcu t. I. Umrli so v Ljubljani: Dne 17. marca: Celestina Schiffer, profe-serjeva vdova, 79 let, Turjaški trg št. 5, pljučni katar. — Josip Chladek, gojzdar, 87 let, Kri-ževniške ulice št. 5, ostarelost. Meteorologično poročilo. Vliin» nad moljem 806 8 m. Srednj i tračni tlak 736 0 mm. ta O 0 Stanje! ^ g Cas opa- baro-1 |> j Vetrovi zovanja metra i ß g v mm. I h 5 Nebo Neisrecne žalosti potrti javljamo pre-tužno vest, da je Bogu vsemogočnemu v svojem nepojmljivem sklepu dopadlo, našo prisrčno dobro, nepozabno soprogo, oziroma mater, hčer, sestro in teto, gospo roj. Paiser po dolgem, jako hudem trpljenji, previ-deno s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob l1/«. uri zjutraj poklicati v boljši svet. Pogreb predrage, prezgodaj preminule bode jutri ob 1,5. uri popoludne iz hiše žalosti, Kladezne ulice 6t. 8, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maSe zaduSnlce se bodo brale v rasnih cerkvah. Posi se za tiho sožalje. V Ljubljani, dno 20. marca 1901. Lambert Oehlhofer, soprog. — Ada Oehlhofer, hči. — Uršula Paiser, mati. — Minka Pire, sestra. — Dr. M. Pire, svak. — Milena, Valeska, Zvezdana, nečakinje. (599) Zahvala. Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja med dolgotrajno boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, sina in brata, gospoda Ernesta Faber-ja za lepe poklonjene vence in za spremstvo k zadnjemu počitku rajnika izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Kočevje-Ljubljana, dnö 19. maja 1901. (596) Žalujoči ostali. s" 18 ; 9. .ivecer 19 7. žrlntraj j 2. popoL 726 3 724 7 722 4 dež 6 8 d. zahod I 9 54 si. svzhod megla ^ 12'3 si. sever del. jasno a 19. zvečer 7224 8*9 brezvetr. dež 20. j 7. zjutraj < 719 6 , I 2. popol. j 7157 49 si. svzhod megla 8'4 , si. sever , dež Srednia temperatura ponedeljka in torka 5 7°, in 8 6normale: 4 0 in 4'2°. Dunajska borza dne 20. marca 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4e/c . . . Ogrska zlata renta 4%...... Ogrska kronska renta 4% .... Avstro-ogrske bančne delnice ... Kreditne delnice........ London vista......... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark........... 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... 9815 97 95 11785 9725 118--93 — 1673 — 71550 240'22Vi 11755 2349 1909 9035 1132 Proti malokrvnosti \m i läim vino lekarnarja G, Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Njeg. Svetosti papeže sebi QQkrat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča eliina-železnata vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. v III. (1368—26) Vsled tega največje Jamstvo za izdatnost tega vina pri lualokrvnili, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavlh otro-elh. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju. Št. 9382. (589-2) Radi oddaje pleskarskili. steklarskih in slikarskih tlel, kakor tudi ratli oddaje inštalacijskih vodovodnih del z dobavo klo-setov pri zgradbi mestne dekliške šole pri sv. Jakobu In mestni jubilejski ubožnici vršila se bode pri podpisanem mestnem magistratu javna pismena ponudbinska razprava dne 28. marca. 1901 dopoludne ob 10. uri. Ponudbeniki vložiti imajo do določenega časa svoje zapečatene, s 5% vadijem, ki je na podlagi skupnih preračunjenih zneskov določen, opremljene ponudbe, v katerih je jednotne cene posameznih del s številkami in besedami navesti, pri mestnem stavbnem uradu ljubljanskem, kjer so tudi dotični pogoji, proračuni ter drugi pripomočki v navedenih uradnih urah vsakemu na upogled razgrnjeni. Izrecno se dostavlja, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem dražbenim pogojem ustrezale, in katere se bodo le pogojno glasile in na take, katere bodo pre-kasno vložene, ne bode oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 14. marca 1901. Za pomladno in poletno dobo priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svojo^ veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland in roman eement. železo za vezi, s to rje, travme, železniške šine, okove za vrata in oknu, trombe, eevl za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428 -5) Potem poljedelske stroje: slamoreznlee, »epeljne, mlatllnlee, fino izdelano močne plujce, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za srnojnleo, in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Kazno orodje za kovače, kljueavnlearje in mizarje. v A aerobne križe, vlite kotle, Jeklo za svedre, tehnlee in nteze, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran Stupica, trgovina, z železnino in špecerijskim "blag-om. Ljubljana, Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. febrnvarja 1901. leta. Odhod li Ljubljane jaž. kol. Proga čet Trti*. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussce, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Ara-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v So lnograd, Ino-most'; čez Anistetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto In Eočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje. — Prihod v Ljabljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri IH m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Eočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri a2 m popoludne osubui vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 3. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. lz Eamnlka. Mešani vlaki: Ob 6. un 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj. Pekarija (490-Q) v večjem kraju na deželi se da j^T v najem. "3K Kje? pove npravništvo .Slov Nar." Dobro ohranjen CStutzflünl) je na prodaj ali pa se da na posodo Naslov pove upravniStvo »Slovenskega Naroda". (570-l1 Spretrxa, —o— prodajalka z dobrimi spričevali, sprejme se takoj v prodajalno m^Sanega blaga Ista ima prosto stanovanje in hrano; plača po dogovoru Ponudbe naj ae pošljejo na M. Sbil trgovina mešanega blaga v Mokronogu (558 - 3: Tiirnj svojo ženo! 'Za vsako rodbino uajvažnejšoT 'knjigo v otročkih zadevah s čezl oč zahvalnimi pismi pošiljal skretno za 90 vin. v avstr znamkah (odprto 70 vin.) gospa A. K.tii[ia Berlin S. Vf. 220 Lin Iti I Mil rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-2 Glavni zastop za Kranjsko in Primorsko: Anton Ditrich Ljubljana. .73arije Terezije renta S. (300—17) G-ctOT7- "uspeh. imajo splošno priznane | > Ea ser-jeve " karamele iz poprove mete proti nedostajanju auetlta, želodčnemu bolu. slabemu In pokvar-(2117—9) j enemu želodeu. b Pristne v zavojih po 25 vin. v Ljubljani pri: Mr. Ph. Mardetschlaeger-ju, v orlovi lekarni poleg železnega mostu; Milanu Leustek-u, v deželni lekarni pri Mariji pomagaj; Ubaldu pl. Trnköczy-ju, v lekarni pri zlatem enorogu. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevič. daj« moč Ir& eedi telo. Dobava v steklenicah (pasterizovane) od tvrdk' Edmund Kavčič v Ljubljani, Prešernove ulice lstotam: (12 Glavna zaloga J. Klauer-jevega priati likerja Triglava iz planinskih ze '.■ II | Na Pekarski cesti ase prodaja. nova hiša pod ngodnimi plačilnimi pogoj', s 300 sefenje\ velikim zemljiščem. H»ša ima dve veliki sobi, kuhinjo z vodovodom in prostori podstrešje, ki se lahko prezida v stanovanje Natančneje se poizve v prodaj alniG" na Sv. Jakoba nabrežju št. 7. P Žrebanje že v soboto! Grlavni dobitek »m 60.000 s* V eoiovinl 3O°/0 manj. tti ) ii po Miški hala j.cmayeSI 1 krono 'V Xj)-u.ol3a,rj.i. Služba rudarskega zdravnika. Pri rudniku za premog v Trbovljah se odda služba rudarskega zdravnika z letno plačo 3740 K, prostim stanovanjem, prosto kurjavo in razsvetljavo po normalu Diplomirani samski zdravniki, ki morejo izkazati večletno prakso posebne v stroki kirurgije in porodničarstva in popolno znanje slovenskega jezika, naj vpo.š-ljejo svoje pristojno opremljene prošnje z navedbo dosedanjega službovanja, starosti stanu in časa eventuelnega nastopa službe, do najdalje dne 1. junija t. 1. predstojništvu bratovskega sklada Trbovljskega v Trbovljah; gospodje bolj priletiu starosti imajo prednost. (559—2) Trbovljski bratovski sklad. \ morsko kopališče Sistiana. Postaja: €{ Devin-Sistiana avstrijske Ä jnžne železnice. Mi Lastnik: Knez Aleksander pl. Thurn-Taxls. Ä *f Klimatično zračno zdravilišče za celo leto. Iz Trata*/«ure vožnje po železnici. Odlično biva- Jfk fW lifiče pri zmernih cenah. Penzija. Dunajska kuhinja. Tople morske kopeli. Hotelski Cf mA voz na postaji. ki (487—6) Ravnatelj Frane CSansmüller 'gA fW. poprej hötel Mansch in nadvojvoda Karl na Dunaji. ^ Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll i. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 07