........ "PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATELJE PROLETAREC ' « Offirial Organ Yugoelav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zve« — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. & Z. IT. — NO. 1633. •• •«••« •'•« ■•"». I« «. .1 IM »I MIM >t CUMO. III.. uto n. m « h ■«« *' "" CHICAGO, ILL, 28. DECEMBRA (D.omW 2»), 1938. Publi>hed W,.kly u tBOi & UwnJ.l. Av.. • II LETO—VOL. XXXIII. UKRAJINA V NEMŠKEM EKONOMSKEM NAČRTU POHLEP PO BOGATI DEŽELI, KI IMA ŽITA IN SUROVINE Nova država bi bila večja nego Francija m bi štela nad 40,000,000 prebivalcev NEMŠKA PROPAGANDA MED RUSI NI NA POLJSKEM DOBRO DELUJE. SOVJETSKA UNIJA PRED TEŽKIMI BOJI V EVROPI IN AZIJI Nemčiji manjka živil in surovin. Jugoslavija, Madžarska in Rumunija ji lahko dajo v za meno za industrijske izdelke veliko žita, perutnine in živine, toda ne dovolj za potrebe tako obljudene, visoko razvite mdustrialne države, kakor je Nemčija, ki Meje zdaj kakih 80 milijonov prebivalcev. Po Številu ljudi jo torej v Evropi presega samo sovjetska Unija. Vprašanje prehran« Nemška vlada rešuje živilski problem s svojimi notranjimi načrti za izboljšanje agrikul-turna produkcije. Pravi, da pridela na povprečen oral že veliko več kakor pred leti, toda tudi prebivalstvo se množi. In ogromno stalno armado, ki nič ne producira, je treba kolikor mogoče dobro preživljati. Živil je sicer veliko naprodaj, na primer v Zedinjenih državah, Kanadi in v Južni Ameriki. Toda Nemčija nima denarja, da bi mogla na take trge, zato ne more kupiti več nego sama proda. torej v zameno blago za blago. Zed. države imajo dovolj svojih industrijskih izdelkov, torej nimajo od Nemčije skoro kaj kupiti, razen cenene igrače, izdelke iz stekla in nekaj drugih stvari, ki so tam boljše in veliko cenejše nego »lični produkti v Ameriki. Nemčija je torej prisiljena iskati zase deželo, ki je bogata na žitnih poljih in surovinah. Kakor nalašč zanjo ustvarjena se ji zdi Ukrajina. Vojna z USSR neizogibna Hitler odkrito priznava, da hoče Ukrajino za "tretji rajh". Rusija je ne zna izrabljati, ne- go le terorizira njeno prebivalstvo, pravi "firer", Nemčija pa bo dala Ukrajini "svobodo", "kulturo" in "blagostanje". Ukrajinska žitnica bo poskrbela, da bo tudi v Nemčiji kruha vsem ostajalo. "Sijajna dežeia je to, samo pravega gospodarstva ji je treba," pravijo v Berlinu. V Nemčiji je precej ukrajinskih separatistov in bivših u-krajinskih carskih častnikov, ki jih preživlja nemška vlada Služijo ji v njeni propagandi za "neodvisno" Ukrajino. Kar-patska Rusija, ki je zdaj avtonomna deželica v čehoslova-ški, je postala pod nemikim vodstvom sedež gibanja za "novo, zedinjeno Ukrajino" Ugodno polje za nemške intrige Zgodovina je polna muh. Eno izmed njenih najbolj muhastih dejstev današnjih dni je, da se je najbolj tiranska velesila v Evropi lotila poslaništva "osvoboditi Ukrajince". V sovjetski Ukrajini jih je približno 35,000.000, na Poljskem kakih 6,000,000, v Rumuniji 1,000,000, m v čeho-slova-ški Karpatski Rusiji 500,0U0, skupaj torej nad 42.000,000, na ozemlju, ki meri kakih 356,-000 kv. milj. Nemci pravijo. "Pomislite, koliko bi vi v svetu pomenili, če bi bili samostojen narod! Razvili bi se gospodarsko in kulturno. Vaša neodvisna država bi bila več kot tretjino večja nego je Francija. Postali bi velesila. Nemčija je vam pripravljena pomagati v svobodno in gospodarsko veli- (Nadaljevanje na 3. strani.) GROZOVIT SOCIALISTI TEROR NAD V NEMČIJI Največje žrtve nacijskih brutalnosti v Nemčiji so zavedni delavci, dasi se svetovna javnost zanje ne zanima bogve-kaj, ker so le delavci. Nedavno je bilo v Berlinu pet socialistov mučenih, ker so jih oblasti obtožile ru varen j a proti državi. Nato so bili poslani na na-daljno mučenje v koncentracijsko kempo. Socialist Peter Forster je pred nekaj meseci z dvema drugima sodrugoma utekel iz koncentracijske kempe in pobegnil na Celko. Na begu so baje ubili enega rablja. Naciji so Forster jeva tovariša v jei i in ju pokončali. Ko so izvedeli, da je Forster na Češkem, so zahtevali od vlade v Pragi, da ga jim nemudoma izroči. Češka republikanska (demokratična) vlada se ni pokorila ukazu. Sedanja češka vlada, ki ji narekuje kaj sme in kaj ne •me Hitler, pa je Petra Forster ja res poslala nazaj čez mejo. Ko hitro so ga Hitlerjevi rablji zagrabili, so ga nemudoma obsodili v smrt in mu odsekali glavo. Forster je bil star šele 27 let in zelo razumen, de laven sodrug. Tisoče njemu enakih je bilo * prošlih letih ufonobljenih na •lične načine. . Ampak ker so samo delavci — kdo bi se brigal zanje! Da, kdo? Mi, delavci, se moramo brigati za stanovske tovariše, kajti ako ne mi, drugi se ne bodo. Židje imajo za sabo vsaj bogat sloj, ki vodi propagando proti tiraniji nad svojimi ljudmi, delavski razred pa je navezan edino le nase. Močno delavsko gibanje naj bo odgovor nacijskemu terorju. In močno delavsko gibanje edino ga bo ugonobilo. Poljska vlada je razpustila prostozidarske lože. Poljska je tretju velika država v Evropi, ki jih je zatrla, nevštevši Rusijo, kjer pod boljševiki »ploh niso obstojale. Italija, Nemčija in Poljska so jim zaplenile tudi vso imovino. Kongresnik Martin Dies jc s svojo kongresno komisijo odkril toliko ^rdečkarske nevarnosti", da zahteva od poslanske zbornice še $100,000 za nadaljevanje preiskave. Mož se smeši, ampak je že tako, da ima pomočnike, ki oglašajo njegov raket z iskanjem rdečkar-jev celo v kuhinji predsednika Roosevelta. WPA je prošle tedne tarča silovitih napadov. Podpira armado lenuhov in je že vsa gnila od grafta, pravijo njeni kritiki. Kongres ima priliko izvoliti nov preiskovalni odbor in se je bo tudi poslužil. Saj ljudstvo plača! Kam z brezposelnimi? V Illi-nosu ima aplikacije za delo pri WPA 66,000 več brezposelnih kakor pa jih more uposliti, ker nima zadosti sredstev za vse. Namesto, da bi jih najemala, odslavlja mnoge izmed tistih, ki so bili uposleni. Socialno zavarovanje bo v letu 1939 zelo izboljšano. Tako trdijo poslanci, ki majo v ta namen pripravljene predloge v 44 državah ameriške Unije. Zakon aa zdravstveno preiskavo zaročencev, prodno se jim dovoli poročiti, bo po 1, januarju predložen v sedmih državah. V nekaterih drugih je zc sprejet. Policijski komisar me?ta Beograd. Milan Atimovič, je bil po zadnjih volitvah imenovan za notranjega ministra Jugoslavije. To pomeni, da bo ta portfelj v bodoče še bolj žan-darski, kakor je bil pod dr. Korošcem. Grčija še zmerom trebi komuniste. Pravi, da je zadnjih 46 ugrabila 16. dec. Zdaj bo na Grškem lep red in mir, če se ministri ne motijo. Katoliški duhovniki v Avstriji, ki so ustanovili koncentracijske kempe za socialiste, morajo zdaj sami vanje. To jc neprijetno, posebno še, ker jim nacijska vlada jemlje tudi imovino. V mučilniškem taboru Dachau, kjer je preminul žc marsikak socialist, je zdaj pri-lično duhovnikov. V Lincu je bilo 11. dec. vsled "protinacij-skih aktivnosti" aretiranih 11 svečenikov. Pet izmed teh je bilo takoj poslanih v Dachau. od kjer ponavadi ni povratka, razen v rakvi. Kardinal Innitzer na Dunaju je pomagal pod klerofašiz-mom zadušiti svobodo za socialiste, toda je v jamo, ki jo je skopal zanje, tudi sam padel. Ne on ne njegov tajnik ne smeta imeti v katedrali sv. Štefana, ne drugje, nobene pridige, ako besedila ne predložita najprvo nacijskim cenzorjem. Brezposelnost v USA pojema. Tako trdi statistika. Okrog 80,000 je bilo na novo uposie-nih. kar pa se v številu 10,375,-000 brezposelnih le malo pozna. Sovjetska Unija je uvedla nov način registriranja svojih delavcev, v namenu, da zviša produkcijo. Rožljanje v prid municijske industrije Francija je dvignila gvoj proračun za ojačanje vojne mornarice 76%, ker zahteva Mussolini od nje "prevelike koncesije". Nemčija bo baje kmalu imela že 6000 prvovrstnih vojnih aeroplanov. Ljudstvo mora stradati radi tega. kajti če država zapravi denar za oboroževanje, ga je za maslo premalo. Francija je zelo zvišala svoj proračun tudi za armado. Zdaj je tekma v glavnem med njo in Italijo. Mussolini mora nekaj začeti, ker je svojo državo prignal v finančni bankrot in se polomu le umetno ogiba, ljudstvu pa meče pesek v oči z zahtevami po francoskih ozemljih in z baha-vostjo, da je Italija pripravljena nabiti kogarkoli. Za oboroževanje bo Italija v prih^vd-njem letu potrošila vzlic svoji revščini nad pol milijarde dolarjev. Čehoslovaška v novi zvezi čehoslovaška republika je bila v zavezništvu a Francijo in Rusijo. Ker ao jo v Monakovu pustili na cedilu, je nad njo zagospodoval Hitler. Nemški generalni štab je "novi" čeho-Slovaaki predlagal vojno zvezo. V ta namen naj bi se čefcka armada usoglasila z nemško. Predlog bo seveda sprejet, ker je če£ka danes le še kronska provinca tretjega rajha. Eksekutivo S. P. bo spet zborovala meseca februarja Prihodnja »eja odbora socialistične stranke ae bo vršila 3., 4. in 5. februarja v Chicagu. Sklepala bo o tekočih problemih in o notranjih vprašanjih stranke, med drugim o akciji za združenje s Socialdemokratsko federacijo, ako bo ao takrat pogajanje že toliko dozorelo, da bo definitivno skle-panje o tem mogoče. Cerkev in fašizem v Španiji Kardinal Dougherty v Phila delphiji je sklical v začetku septembra poseben shod v prid fašističnega glavarja g«nerala Franca v Španiji. Udeležilo se ga je kakih 4000 ljudi katoliške in drugih veroizpovedi, ki so sovražniki španske republike, in obljubili pomagati fašizmu moralno in gmotno Špansko ljudstvo znova zasužnjiti za duhovščino in druge bogataše. Beograd se razvija v "velemesto" Menda nobeno mesto v Evropi ne raste hitreje kakor Beograd (po vojni). Država je zgradila veliko sijajnih palač za svoja ministrstva in druge urade, privatniki pa 6800 novih hiš. Beograd je po vojni narastel s 50,000 na 400,000 prebivalcev. Novi državljani V Zed. državah dobi vsako leto povprečno 12,000 tujerod cev državljanske pravice. Delavcev manjka V Nemčiji manjka delavcev! Namreč takih, ki bi hoteli delati le za hrano. Zato jih vlada šiloma goni v prisilno garanje. Tako se problem brezposelnosti najlaglje reši. 21 VEZ ZA ŠPANIJO Tridesetmesečna vojna povzročila razdejanje in silovito pomanjkanje SILVESTROVA ZABAVA KLUBA ŠT. 1 JSZ V soboto 31. dec. ima v dvorani SNPJ v Chicagu Silvestro-vo zabavo klub št. 1 JSZ. Plesna zabava v obeh dvoranah. Vstopnice v predprodaji so po *40c in ori blagajni 65c. Vlada Zed. držav je podarila bednemu španskemu ljudstvu tri milijone bušljev pšenice. Dala jo je v ta namen ameriškemu Rdečemu križu. Namenjena je bednim v lojalistič-nem in Francovem delu Španije. Vlada je vprašala RdeCi križ, da naj poskrbi za mletje žita v moko, kar bo stalo visoko vsoto. Rdeči križ se nadeja kriti ta izdatek s prostovoljnimi prispevki. Iz drugih virov je dobila lo-jalistična Španija prošle tedm; 3,800 ton pšenice. 100,000 ška-telj konzerviranega mleka in mesa, 160,000 kg masla, 90,000 kg sladkorja in mnogo drugih živil v manjši kvantiteti ter veliko zabojev obleke. Vso to pomoč nudi ljudstvu lojaMstične Španije delavstvo v Franciji, Angliji, Belgiji, v škandinavskih deželah, Zed. državah itd. Japonska predložila Kitajski \\ • n mirovne pogo|e "Azija Azijatom." je gej-lo japonske politike, ki v praksi pomeni, "Azija spada Japonski", Zed. države sicer zahtevajo, da načelo odprtih vrat »ia Kitajsko ostane v veljavi, a japonski premier Konoe jim svetuje, da naj se sprijaznijo z "novo situacijo" v Aziji. To je, Amerika in Evropa naj izpre-vidi, da je danes gospodar Kitajske japonska armada. Cilj te armade je zagospo-dariti tudi nad sovjetsko Sibirijo in poriniti Rusijo iz Azije za zmerom. Ktajska, ki se, kolikor jo je še pod republikansko vla- do, trdovratno postavlja v bran, trdi, da bo koncem konca v tej dolgotrajni vojni zmagala. A "nova situacija" je taka, da so najvažnejši deli Kitajske pod japonsko oblastjo. Zato smatrajo v Tokiu, da je Kitajska premagana in ji predlagajo v glavnem: Nova kitajska vlada, kdorkoli bo v nji (seveda le z dovoljenjem Japonske) mora priznati neodvisnost Mandžurije in stopiti z njo v prijateljske drplomatične odnošaje. Kitajska mora »topiti v "protikomunistično" zvezo, v kateri ao zdaj poleg Ja- ponske Nemčija, Italija, in španski fašisti. Kitajska mora Japonski dovoliti obdržati svoje vojaštvo v vseh strategičnih krajih, posebno v Notranji Mongoliji (od kjer misli Japonska v bodoči vojni udreti v Sibirijo, da jo odreže od Rusije). Japonskim trgovcem mora Kitajska dovoliti svobodo bivanja na Kitajskem in svobodno trgovanje. Kitajska mora Japonski dovoliti izrabljati priročne zaklade ^a Kitajskem brez ovir. Japonski industriji na Kitajskem mora dati jamstvo za svoboden razvoj. Na kratko, Japonska hoče o-gromno Kitajsko zase in Kitajci si naj priznajo samo pravico delati za Japonce in izvrševati japonska povelja, če se vladi v Tokiu res posreči mobilizirati to ogromno deželo, je sovjetska Rusija najbrže čakala predolgo, kajti ob njeni prostrani azijaki meji ji bo rastel premo-gočen sovražnik. V Moskvi so seveda optimistični. Pravijo, da se je Japonska v tej vojni že jako izčrpala in da ji bodo Kitajci vzlic svoji potrpežljivosti prizadevali težave toliko Časa, da jo do kraja utrudijo. Zločinec' Musica zvrnil krivdo na pravo mesto VOLKOVI POD MASKO ODVETNIŠKEGA POKLICA, BANKIRJI, ŠPEKULANTI IN "POLITIKI" SO GLAVNI KRIMINALCI, JE DEJAL COSTER-MUSICA Tu in tam se primeri, da kako papirnato bogastvo skooni preko noči, časopisje pa ima nato priliko skoz kak teden ali dva prinašati "senzacionalna" odkritja. Dokler še ni bilo Rooseveltovih postav za kontroliranje špekulantov, je bil polom, kakršen je na primer zajel ogromne korporacije, katerim je načeljeval Samuel In-sull, nekaj umevnega. Izkazalo pa se je, da zakoni, ki ne odpravijo vzrokov, tudi goljufij in polomov ne morejo preprečiti. Edino kar dovoljujejo je, da se nerodne goljufe laglje kaznuje. Samuel Insull je po polomu svojih špekulacij pobegnil, bil nato priveden nazaj in tožen, kar je stalo vlado (to je, ameriško ljudstvo), visoke vsote, a sodišče ga je oprostilo. F. Donald Coster (pravu njegovo ime je Philip Musica) je vedel, da njemu sreča ne bo tako mila. Rajše kot da bi ga vlačili po sodiščih kot zločinca, si je sam vzel življenje. Bil jc predsednik velike, bogate, vplivne korporacije McKesson & Robbins. Pečala se je tudi s politiko in s propagando proti podružnim ali verižnim trgovinam (chain stores). Demokratski kongresnik W right Patman je prejel od nje za vsak govor — 48 po številu, $100, ali skupaj $4,800.00, in vozne stroške. Tako je bankrot bratov Musica odkril, da je tudi propaganda proti verižnim trgovinam zavita v umazanijo. Kongresnik Patman pravi, da ga radi tega po krivem blatijo, ker ni izvršil ničesar nepoštenega. čudno je, kako so mogli ljudje, kot so bratje Musica sploh priti z nižinskih poklicov na krmilo "veleugledne" korporacije. ir kako so mogli zagoljufati milijone dolarjev ne da bi jim pregledovalci računov in vladni nadzorniki mogli priti že davno na sled. Ampak ni čudno. Goljufije se zakriva s podkupninami. Bratje Musica so jih delili v stotisočakih — seveda ne svoje tisočake! Glavni kolovodja Philip Musica (ki je bil v javnosti do nedavna poznan pod lepo zvenečim anglosaškim imenom "F. Donald Coster") je bil ugleden industrijalec, fi-lantrop in 'cerkvenjak". Živel je, kot se za tako spoštovanega multimilijonarja spodobi. V resnici ni bilo ničesar njegovega. Ko je uvidel, da je švinicl koncem konca le prišel na dan, in da zanj ni več izhoda v u-glednost, je napisal pismo, v katerem je zvrgel vso krivdo na pijavke, ki gospodarijo Wall Streetu, na advokate, ki gulijo korporacije do mozga, kadar so v stiski, na politike, ki jim podkupnin ni nikdar zadosti. in na bankirje, ki plare-jo na upnike v kritičnem tre-notku kakor hijene. Nato se je ustrelil. Časopisje, ki ga lastujejo ljudje, katere je on označil za pijavke, je razgalilo njegovo "kriminalno" preteklost, dočim so ga še pred nekaj tedni hvalili v časopisih in na banketih kongresniki in senatorji, bankirji, odvetniki in svečeniki. Pokojni Philip Musica je bil kriminalec. Pomagal si je v kriminalnem ekonomskem sistemu kolikor si je največ mogel in postal iz nič "milijonar". Toda marsikoga v tem sistemu prevara: marsikdo se ob kaj spodtakne in pade. Tedaj kapitalistični tisk zavpije o odkritju "škandala". Žrtev "odkritja" so posamezniki, dočim zločinski sistem, kakršnega je v pismu dobro označil pokojni . Musica, vrši svoje goljufije nemoteno dalje. Dokler ne bo odpravljen, bodo polomi, bo kriza in milijone bednih, zato da se "visokim gospodom" in njihovim gospem, sinovom in hčeram dobro godi. NOVOLETNO VOŠČILO PROLETARCU" ki 44Želim vam vsem v uradu srečno Novo leto in *Proletarcu veliko novih naročnikov Mnogo voščil te vrste smo prejeli. Za "Proletarca99 jih LAHKO uresničimo. Številni čitatelji, kateri vedo vrednost tega lista so zmožni svoje voščilo izvršiti v agitaciji za pridobitev NOVIH naročnikov. "Proletarec99 jih potrebuje. In slovenski delavci so potrebni stiva, ki ga prinaša teden za tednom. Kjerkoli torej ima kdo izmed nas priliko, naj jo porabi za agitacijo v prid "ProletarcaMorda se bi ta ali oni že davno naročil, a nihče ga ni še vprašal. Marsikako vsoto hi se lahko zbralo v tiskovni sklad, brez katerega "Proletarec99 ne more kriti svojega primanjkljaja, ako bi eden ali drugi izmed naročnikov priložnost uporabil, vzel kos /Hipirja in napisal imena ter prispevke. A ie nihče ne vpraša, nihče ne prispeva. Torej sklenimo, da naj ho naša skupna novoletna resolucija — VEČ naročnikov "Proletarcu99 in VEČ prispevkov v njegov tiskovni sklad. PROLETAREC LISTJA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKb SREDO. Ii^laj« Jugoslovanska D«lav*ka Tiskovna Druiba, Chicago, Ml. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zf-diuj*^ Uižavah aa 43.04>s » M M za četrt let« $1.00. Inozematvo: za celo leto $3.50; za pol leta 92.00. — I. .................it .. 1.1 M II ■ f I II i t . II t i J II ».11.»;.. Vai rokopiai in oglasi morajo biti v naletn uradu najpozneje do pondeljka __popoldne _aa pciob*ft*v y ♦tartlki tekočega ^'j^^j^uit PROLETAREC Published every Wcdn«feia^ bf the J&tK^Iftv \Vorkmen'a PuMUhing Co., Inc. Established 1906. Adplf Hitlef: iztirjeno bitje, ki hoče biti božonstvo Po tujih virih priredil I. J. *na«*tl In naprtdk« tir dobt1<| V SPOMIN MIHAELU 1 |v roke večjo oblast kot jb jej JERALU kdaj imel kak despot starega! ■ • veiui? , i Dne 5. jaltuarja 1930 mine Razlag, ki se ponujaj®, je | listo duh od Kurje umrl v Moon POPRAVEK. zmagal kak nemški atlet ali V i Jontezovem llanku o HitlciJu skupina; in sam srd, kadar so ti don^ačejfa v formalni družbi ali kadar ga kdo ogovarja. Zdi se, da ga muči vedno občutek, kakor da je preganjan. Temu skuša uiti s tem. da neprenehoma dela krajše govore, Editor.................................................................Frank Zaitz. Mana«rr..................................... GharUa PofM-elec. Asst. Editor and A.sat. Business Manager .... Joseph Drasler SUBSCRIPTION RAT£S: United States: One Year $3.00; Six Monlb« $1.75; Three Months $14)0. Foreign Countrie«, One Year $3.60; 6ix Months $2.00. i« jr f pro*M vitki zmešajo j > zmagali atleti iz drugih detel. y,*+k, je par *Uv»iaj bni j y Hpi)m[mi fe ^dogodek, ko »*e*r. Prvik pet vnttl v peti KftfOM r n«Xugi atrtni apttda v a^nio kolo- so zmagah prTveč tekmah a-no v »tavek, ki ae pričenja: meriaki črnski atleti; Hitiar njo« gva ros vsa taho U- jjm ni čestital, kakor je j tudi če bi lahko odgovoril z v#r v pregovoru, ki pravi: Tydi .Upa jn kftkor Zf|htevfl prav0 eno samcato be*edo. Kakor da to" u£rTj . 'Kportmanstvo, temveč se je u- bi mu odleglo, kadar sliši sa- dvorca v bavarski hribih To »o »i-1 maknil, češ. da je utrujen. V car sliši kakor komična opereta, v«. reynjcj je bil Samo besen, ker lic temu j. p. Vid.ti resnično." -Ur. , niR() 2magaM Nemd> HitJer več. Hitler je bil najbolj popularen orator za časa političnega kaosa in splošne depreiije. Njegova filozofija: Nemčija mora vstati! se je skladala z mišljenjem nemških mas, ki so bridko občutile versajsko ponižanje, vsled Česar so na nos na vrat zdrvele za njim. Vrh tega je imel zmotne sodelavce, ki so mu* Ogradili vzorno politično organizacijo. Ker Hitler ne PROLETAREC n 2301 S. Lavvndale Aee. * 1 THephone: KOCKWELL 2864. CHICAGO, ILL Na pragu l«*la (Nadaljevanje.) Nemirna kri Adoltf Hitler je zelo nemirno I bitje. Opero ima radi drame I ne more trpeti. Kadar je p | dela sprehode okrog svojega bavarskega dvorca, ali se | a vozi okrog z avtomobilom z blazno brzino. Pr! nuru ne more biti. Tipično zanj je, da je bii njegev najbližji osebni prijatelj njegov pokojni šofei Schreak, ki je imel c 'lo visoko šari* v SS (uacijski .-astniki).' skanii. Ko je Schrenk umri. je mora namreč toliko ve o sportman-stvu in gentlemanstvu kot za-iec c klavirju. Kar 011 zahteva, je samo to, da zmaga v vsaki tekmi nordijski Nemec. Zato je moral brti tudi Schmellin-gov poraz strahovit udarec za njegovo iz tira vrieno men«a-liteto. Hitler in ienake "O Hitlerjevih odnošajih z ženskami," pravi profesor Ro-berts. "ni vredno govoriti. Stori je o njegovih od noša ji h z žen- Računi še zaključujejo, kalr; decembrk je konec. Velika korporacije oznanjujejo, da kamai izhajajo. Mnoge so izplačale delavcem tudi nekaj bonu*)., toda dividende niso visose. Vzrok »o seveda "vladna iini( tavanja, previsoki da /ki" itd. Da bi kdo teh gospodov omenil kak drug vzrok — bognedajl Kii-va je torej vsega zla vlada. Deset milijonov zdravih ljudi ki iščejo v USA dela ga ue u - vsa'Nemčija.I lerja, so brez podlage in nikjer morejo dobiti. To je kriza zanj*. veliko večja kriza kakor pa HHW;r li!4anovU postben' W najmanjšega dokaza, s ka- kakršen koli polom na borzah za roultimilijonarje. kajti, oni še ^^ gg kj nQgi ime pukoj. terim bi se mogle podpreti/* lahko zmerom žive po bogataško. neKa ^Urt*. Ko je ta oddelek Potem opisuje njegovo delov- Dojgovi zvezne vlade naraščajo. Plačuje jih ljudstvo i" j prvikrat defiliral pred njim v no sobo v Rjavi palači v Mona-v slučaju končnega poloma je zmerom le ljudstvo v polomu. Numbergu, je Hitler malone kovem (sedež nacijske stran- V apiošnem, kaj drugega nam uudi "srccno in veselo novoj J^kal. : leto"? ; Hitlerje neumen na naglico. Moderno dekorirana, z rde- Kunu, Pa., sodrug Mihael Jerala. Le malokdo je bil tako vnet agitator Proletarca in za naše gibanje v obče. kakor 011. Redki so agitatorji, ki posedujejo toliko humorja, kakor ga je on, zato je bil tudi uapesen nad povprečnostjo. Sodrugi v zapadni PennsyU vaniji in povsod, kjer smo ga poznali, se ga vedno »pominlamo kot človeka, katerega po-; grešamo na vseh koncih in kra-' jih. < Enako misli aodružica vdova pj pokojniku, Mrs. Jennie Jerala. V nji ima on vredno na- zna razčleniti problemov in ra-mega sebe. .. Kar se tiče go-1 čunati o posledicah, se je pod-vorov, pa ga postavijo vnaj na stopil stvari, pred katerimi bi trdna tla. Ko govori, mu ni tre- trezen, razsoden in kritičen ba misliti, temveč se lanKo eno-' človek okleval, on je sel pa na- . stavno sprosti in ponavlja, kar prej — in v okolAčinah, ki so stednicoS kajti ni je prilike, da je že tisočkrat ponovil in bo *c mu bile na roko, tuli uspel. In je ne bi porabila za agitacija ponavljal, dokler ne bo umrl... končno je Hitler postal v očeh svojih oboževateljev bolan-1 pno z stvo, ki vodi usodo nemikega Teh par skromnih vrstic je ljudstva po navdihnjenju od napisanih v spomin pokojnemu zgoraj. To je napravilo iz nje- Jeralu, kateremu se niti z naj-ga tako moč, da bi moral raču- večjim fepomenikom ne bi mo-nati nanj vsakdo ali vsaka *ku- jHi dovolj oddolžiti. — C. P. pina. ki bi se hotela polastiti Jetnik avojih atraž Važno je dejstvo, da Hitler v resnici ne pozna noben:h o- sehnih stikov z ljudmi, če izvzamemo njegovo ožjo okolico. to je nacijske svetovalce in namene, kakor sta jo prej sku-njenim soprogom. stražarje. Ljubke slike ki jih nem«kih državnih vajeti; Ka-| . Silvestrov večer V Chi- noatn (f Auu/triTn tega mita, da več ne vidi v sebi umrljivega človeka, temveč Trideset mesecev civilne vojne v Španiji. Skoro enako dolgo vojno na azijskem kontinentu. Že pred leti je začel delati Čimi preprogami in pohištvom, kampanjske izlete z letalom, pa brez vsakega razkošja. Na gkoro idilična slika "državne-j ga očeta", ki se "nezastraže n' kreče med svojimi "ljubljenimi podaniki-otroci" ... V resnici I ni Hitler sam nikdar. Orja&ki Italijanske priprave za naval na pomehkuženo Francijo. Hitlerjeve nakane za razdejanje Poljske in za oslabljenje sovjetske Unije od znotraj. Muasolinijevi napori za pridobitev Madžarske ip JugOoU-vije pod svoj vpliv, kar pomeni, pod gospodarsko nadvlado, kini voditelji so ob takih prilikah, ko je križaril pod oblaki ukrenili marsikaj po svoji gla-vi, ne da bi mu o tem pravdi. Enako zadovoljstvo mu nu- kolu AOj. MuMo mu«. » v.liki «vto Na ,ten, na^vrot, nj^ove 1'J" stražniki na motoreklih; salne m.ze sm «l.ka k, prad- oboIX,ienimi stavlja oddelek n«msk« pehcie.l in z, njim. k. prod.« „rekp nekeKa flan-| Neki' ariKUwki unionist ;o .,e- in četniki se križarja, ki je zavzel Sveto me«tb, poosebljeni nemški narod. božanskega voditelja v najbolj mističnem smislu toga pojma—Fuehrerja in—Boga! Tako sliko nudi človeškim cčem in kritičnemu duhu ta bolnik, kateremu je velik, toda obupan. cogu v dvorano SNPJ Chicago. — Kot običajno že skozi mnogo let na Silvestrov večer, priredi tudi letos zabavo na starega leta v soboto 31. decembra klub št. 1 JSZ. Vršila »e bo v dvorani SNPJ. V gora ji dvorani bo igrai orkester sedmih godcev pod vodstvom z.ia-n^ga Johnny Kochevarja, spodaj pa bomo imeli muziko, ki bo prav tako ugajala, kakor pravimo, "starim in mladim \ Vstopnice v oredprodaji so po 40c in pri blagajni 66c. Torej nabavite si jih v predprodaji. Dobite jih pri članin in članicah kluba, v Slovenskem delavskem centru pri taj- kar pa je za Italijo nemogoče. «e ji te*« Nemčija ne dovoli. dij b voinje s torpedov^«- dr-k«*« polok,. Pr.vijo, d« jc , '."Im ' 7' n'i i m" v U rn br r Strah angleških torgev prSd k«o»m v Evrop«, v kater.m \ . . r(liilci. Ta ni bl. w, v tcm udeležen tudi f 11g,1J ----- . , ... •»•.. . r ' . 1 • • • gl*. »O pogovori, st* it r^Jau!f,^'.t!!l.Z,,.a.; 'b«U. k prof. KoMn, in de- jal: bi zavladal "komunizem", namesto demokracija.- Zato naj rajše ostaneta na povržju Mussolini in Hitler. Ako ona dva propadeta, kdo ve, kdo vse bo še premagan z njima. Namreč -— kadar propadeta. Kajti socialiste .sta že pokončala, kolikor je bilo v njuni moči, čim sta se polastila oblasti. Ni<>ta pa še uničila nezadovoljnosti. Opozicija se pojavlja v raznih oblikah. Nič se ne ve, kdaj zavalovi orkan, kar je v takih deželah vsakdanja možnost, tudi če se leta in leta ne dogodi. . A dogodil, se bo. Kaj potem? • Bogataši v Parizu, v Londonu in drugod pravijo — varujte bogataše! Za masko so si iznašli fronto proti komunizmu. Razredne razlike takih mej ne poznajo in gredo preko. V leto 1939 stopamo bolj z negotovostjo kot v prošleni "novem letu", a vendar z zavestjo, da dokler bomo vztrajrli pri razmerah kot so, ne more biti drugače. Ce imamo voljo, gremo lahko naprej. Ako ne, pa ostanimo, kjer smo bili lani, predlanskem, ali pa pred Novim letom 19*9. Ali *pa še pred prejšnjimi, če hočemo gledati le nazaj, je bolje, da ostanemo tam. Ako ne, se ob pragu tega novega leta ozrimc naprej in sklenjmo iti dalje v boju za pravico in resnioo. " To jo najboljša "novoletna resolucija", ki je moremo skleniti. i i menje, da je Hitler vedno na liko plosČo z električnimi gir.n begu pred nečem, kar ga muči bi, ki je zvezana z 72 elektriČ-v notranjosti. nimi zvonci. Drugače pa ne pozna nobe- Toda nikjer nobene ženske nih telesnih vaj kot so ježa, lov, »like ali česarkoli, kar bi spo- niku Ch. Pogorelcu in drugih, razdvojen in takisto a)j ^ gj jih rezervirajte telsfo- nično. Pokličite Rock\vell 2864, pa boste dobili vstopnice pri blagajni po predprodajni ceni v kuverti z vašim imenom. < « Na veselo svidenje v sob ilo 31. dec. v dvorani SNPJ. Owbor. plavanje, atletika, razne igre itd. Za atletske igre se zanina le toliko, kolikor s<> v< zvezi « poveličevanjem nove Nemčije. Tekom zadnjih olimpijskih iger. ki so se vršile v Berlinu, je napravljal na gledalce naravnost tragičen vtis. Tekom vsake posamezne igre je bil minjalo na ženske ali mehkejše stvari v živjjenju, ki so y zv^M g itjifcl. \ J* v'** Preganjan.. . Hitler je Čudak. V pogovoru z obiskovalci je izredno vljuden in pozoren; po vsaki izjavi, ki jo poda, napravi odmor, napet kot navita struna, da niti da obiskovalec lahko vpraša t»e sedeti ni mogel. Gledalcu je kaj več. Odzdraviti nikoli ne bilo jasno, da so te atletske pozabi in salutira vsakemu po-tekme v njegovih očeh pred- sameznemu oddelku ali zasta-stavljale vojno, v kateri Nemec vi ki pri paradah defiiira mi-niora zmagati, in tako ga je bi- mo njega. Najbolj čudno je pa, lo samo smehljanje, kadar je da se očividno nikdar ne poču- b:.rstvo in temo. Tako se je zgodilo. vanje iz programa socialističnega LONDON V ZADREGI "Kar on (Hitler) potrebuj/, ni nič drugega, kakor da bi se za neka j Ča.*a odstranil od svojih stražnikov ter sprogo vprašal po nje- ki se očituje v iluziji, da je iz- mu- ReK,a i«5* da *Pl> k*r d< brano, božansko bitje/ kakor 'P°noči, naslednji dan pa name-olje na ogenj. Celo docela nor- jt' na P°«reb Prijatelja, malen in mentalno uravnove šen človek bi bil v takem polo- Mnogi, ki so tu in tam čuti o socializmu, očitujoče vprašujejo, češ, "mar je socializem že kaj dosegel?" V mislih imajo pogrnjeno mizo, h kateri bi se vsedli in se otresli vseh skrbi za delo in jelo. —k Nak4 aocialir.em iega še ni dosegel, ker še nikjer ni imel zadostne moči in ne zadostnih priložnosti, da bi se uveljavil v gospodarski sistem. Vsekakor pa mora socializem tudi brez teh uspehov imeti že kot program v sebi veliko dobrega, kajti vsi, ki ga pobijajo, in vse stranke, ki ga napadajo, si izposojujejo gesla in socialne zahteve iz njegovega programa. Predsednik Roosevelt je gradil svoj "nevvdealski program it '"desk** socialistične ''platforme", kakor je to te pred leti predla vil kartonist Fitapatrica v dnevniku St. Louis Post-Dispatch. Hitler na primer je napa* dal markf,izem. a svoji stranki je dal ime "narodna delavska socialistična stranka". Obljubil je strmoglaviti kapitalistično nadvlado, vzeti zemljo veleposestnikom in delavcem izboljšati razmere na višino v kakršnih doslej $e niso tiveli. S »ocial* no pravičnostjo je Hitler demagogiral veliko spretnejše kakor njegov učenec "father" Coughlin v Detroitu. Muaaolini je anal socialistični program na pamet kakor katoličani Očenaš in ga je obljubil izvesti v "fašistični" obliki "za Čast, blagostanje in slavo velike Italije". Fašistična kasta japonskega militarizma vodi propagando z ge«li za ljudske pravice in odpravo vpli\a bogatašev iz vlade. Krščanski »ocialci so se pojavili z izčrpkom točk ia socialističnega programa, da se z njimi bore proti ao* cislni demokraciji, in končno je tudi papež Leon XIII. spoznal, da po starem ne bo šlo naprej. !adal je svojo znano encikliko o socialnih pravicah, ki naj dobe Veljavo in zaščito pod okriljem matere cerkve. Slo se mu je seveda za veljavo cerkve m si je zato izposodil nekaj socialističnega programa, da ga ji vbriegne v njeno staro teio ter mu da občutek mladosti. Ni je vlade, in ni je stranke, ki bi si oe pomagala več ali, manj z dognanji in s programom znanstvenega socializma. To delajo ne zaradi socializma, nego da si pridobe zaslombe med ljudstvom, da gredo **y. duhom nnpref fr\ M * tem T*>rtntj-šujejo življenje. Ko je bila tako zvana sudet-ska kriza na višku, so bili Lon-dončani in okoličani zelo zaposleni s kopanjem jazbin ali za- vrst in najmodernejša bojna letala, da bi se igrali z njimi, medtem ko bi tvoja letala brnela nad našim ozemljem!" In če bi Hitler ne hotel prisluhni- vetišč proti zračnim napadom. ti> bj pa priH|uhnili njegovi ge-Vse je rilo pod zemljo, da bi nerali, katerim gotovo ni bilo do tega, da bi tvegali v naprej izgubljeno vojno. Ampak Chamberlain ni govoril; pustil je, da je govoril samo Hitler. Jn tako je šla Cehoslovaška. Londončani pa zdaj ne vedo, zakaj so kopali svoje jazbine: da obvarujejo sebe ali da dajo Chamberlainu izgovor, češ, saj vidite sami, kako drhtite pred samo mislijo na vojno,, torej sem moral nekaj storiti, sicer bi vas bilo od groze konec . . . Najslabše pri tem je pa, da I/ondoncani zdaj ne vedo, ali bili pripravljeni, ako bi bil norec iz Berchtesgadena držal svojo besedo in pobesnel. Toda dobri Londončani so pozabili, da čuje nad njimi očetovsko o-ko gospoda Chamberlaina in da jih ščiti krilo njegovega cli-vendenskega angela varha, gospe Avtorjeve. Danes se jim najbrž vidi malce neumno, da so tako pozabili na svojo mogočno zadčito, pa pasta!i histerični ter začeli z vsemi štirimi posnemati krte, jazbece in lisice. Zdaj namreč vidijo, da jc bil njihov strah popolnoma odveč. Saj jih je vendar ščitila bolan nemški narod dal v roke oblast, kakršne še ni imel nihče pred njim, in moč, da v svoji bolni, neuravnovešeni glavi odloča o usodi Evrope in moi* da tudi ostalega sveta. , , Težke so morale biti jnuke bolesni, ki je takofckrivtfa nemški narod, da je zavrgel svojo) - . . . • i___ kulturno preteklost ter se pod-i Robnega redil umobolnežu, da ga po- kluba Slovenski center vede za stoletja nazaj v bar- * bo 14. januarja Chicago, (U. — Ena glavnih organizacij družabnega zna^a- Kdaj bo mora popustila, noč ja med Slovenci v Chicagu in zbežala pred soncem? Kdo ve? j okolici je družabni klub Slovenski Center, ali kakor ga imenujemo angleško, Slovene Center Social Club. Svoj občni zbor bo imel v soboto 14. januarja 1939. Po seji, na kateri bomo volili uradnike, bo plesna in prosta zabava. Spet smo izgubili družtve-nika in sodruga Bil sem radoveden, kdo je umrl. "Anton Jeram, ki je ži- ža ju v nevarnosti, d a izgubi čiit vel b,izu Borgettstowna• st za resničnost; in o Hitlerju se ne more reči, da je mentalno uravnovešen. Ta nenaravna izoliranost in pa neprestano hvalisanje, s katerim se mu prilizuje njegova okolica, je napravila iz Hitlerja. ki je bil že brez tega nenormalen, čuvstveno iztirjen človek, težkega duševnega bolnika. Od svoje okolice, ki sestoji iz fanatikov, spletkarjev in redkih patriotov, ne izve nič točnega o tem, kar se doga ja izven te okolice. Vse je prede-stilirano, da izve Hitler le to, kar hočejo njegovi svetovalci, da izve. Hvalijo ga vsi, kritizirati ga ali govoriti z njim odkrito, si nihče ne upa. In tako živi Hitler zaklenjen v svojem lastnem, ozkem mentalnem obzorju, visoko nad vsem in v.^e-mi, predvsem nad resničnostjo; in pri njegovih dejanjih in nehaiijili je njegov edini pripomoček omejena mentalnost in bi zasuli svoje jazbine ter za-Chamberlainova velika mo- j upali še nadalje Chamberlaino-drost, in Astorkino krilo je bilo j vi državniški modrosti in Astor- vedno pripravlj eno, prestreči kinemu krilu, ali bi jih pustili j nekaj revnih izkušenj, kar bl pogubono$ne sovražne bombe, odprte za slučaj, da bi veter zadostovalo za povprečnega a Salo na stran, vsaj za hip! odnesel to modrost in to krilo, gitatorja, ne pa za vladarja ta-Obsežne priprave proti zrač- ki sta jih v Monakovem tako ko velike države, nim napadom so poleg drugega sija jno obvarovala pogube "za Tako leži bodočnost Nemčije dale Chamberlainu priliko, da Vflo našo dobo" . . .? in usoda svetovnega miru v ro bi lahko zavrnil Hitlerja: "In Nekaterim se zdi, da ne bi če pošlješ svoja letala nad Lon- bilo napačno, ako bi se zgodilo don? Mi smo pripravljeni! Na- pno, toda drugi se pa boje, da ši ljudje so si zgradili zaveti- bi potem nikdar več ne imeli 4ča, kjer jih tvoje bombe in pli- zabave s kopanjem jazbin, kaj-ni ne bodo dosegli. Medtem pa ti o Hitlerju vedo že toliko, da nikar ne misli, da smo zato leta ni še tako nor, da bi poslal in leta trošili milijarde dolar- bombna letala nad svoje lastne jev za bojne ladje, topove vseh province ... — T. P. kah moža, o katerem niti njegovi prijatelji ne bodo rekli, da je normalen. (Eden izmed "Seveda sem- ga poznai," sem odgovoril Mrs. Klopčičevi, "saj sem pri njih zadnjo po-miad prenočeval. "Tudi jaz bi šel rad na njegov pogreb," sem rekel. Kajti Jerarnn sem zelo čislal in bi spregovoril par besed ob njegovem grobu, ko sem se naslednji dan zjutraj vrnil v naselbino, je Mike že odšel in tako sem bil pol ure prepozen. Radi tega izrekam družini pokojnika svoj^ soža- 1 jo na tem mestu. « Pokojni Jeram je bil prepričan sodrug. Agitacijsko deio je vršil vztrajno in mirno. Ko sem začel potovati za ta list, me je Jeram rad spremljal po naselbini. Pomagal kjer in kolikor je mogel. Nikoli se ni bal očitno poudarjati svoje vere v socializem, čeprav ljudi s socialističnim prepričanjem nevedni delavci radi smešijo ln izzivajo. Delavski agitator mora pač od nekdaj po tmjevi poti in vzelo bo morda še generacijo, predno jo bodo ugladili. A ker vemo, da enkrat bo le zasijalo solnce socializma, vztrajamo. Pokojni Jeram nam je oil pri tem v vzpodbudo. Sodrugi, nadaljujmo delo, ki g% je za nas tako vneto opravljal l^to za letom pokojni Anton Jersm. 15-letnica "Znanja' Chic.mgo, fl ) — V nedeljo 8. januarja bo v dvorani ČSPS, 1126 W. 18 St., slavje 15-let-nice tednika "Znanje", ki ga priredi Prosvetno Rad nič ko U-druženje. Govornika bosta Dušan Ba?arich in Teodor Cvetkov. Slednji je urednik "Znanja". Na tem slavju bo vpri-zorjena tudi drama "Bijedna Mara" v Mirih dejanjih s petjem. Program se prične ob 2. pop. Vstopnice v predprodaji so 40c in pri blagajni 50c. "i Blagostanje" Trsta V prvih sedmih mesecih leta 1938 je bilo v Tr*tu rojenih 2179, umrlo pa v istem času 2296 ljudi. najvplivnejših nacijev je .ie- Kajt? mir na svetu je mogoč le koč izbleknil, da je Hitler prepričan, da ima — direktno privatno zvezo z nebesi!) Kako je bilo mogoče, da je prišel na krmilo tak .človek v teh časih kadar zmaga socialistična demokracija. To pa j* mogeče izvojevatl samo z vztrajn.m agitacijskim In izobraževalnim delom. Anton Zornik. Silvestrova zabava KLUBA ST. 1 JSZ v soboto 31. dec. V DVORANI SNPJ < hir»go. III. Vstopnice v predprodaji 40c, pri blagajni 65c. ■ « 9m * i t V gornji dvorani bo igral J.*Koche*arjev orkester Rojaki v Chicagu in okolici • na starega leta večer V SOBOTO 31. IIEIEMBIIA lm je rekla: "'Milostive, samo moment, prosim!" Nato se je vrnila k nama. "Vidite, Ameri-kanci imate vsako kovino za zlato." Hitro sem snel moj ve-I lihi poročni prstan^ia.ji ga pokazal. 4,Da, prav* slične »o mi kazali Amerikanci včeraj. Zlato samo navzunaj, od znotraj pa železo! Kadar pri nas pravimo, ta prstan je zlat, je iz čistega zlata." Nisem kdove koliko amcii-škega patriota, a vseeno, zabavljanje čez naše zlato mi ni bilo všeč. Prvič, pomagal sem ga kopati v zlatih rudnikih (zlata je bilo res prav malo v njih) kakih sedem let, in drugič, saj se vendar venomer izstavljamo, in v Evropi nam očitajo, da imamo že skoro vse zlato v Zed. državah. Pa sem rekel gospodični pri čudnu: | "Morda je moj poročni prstan re« le železo z zlato peno obkrožen, ampak da nimamo pri nas zlata, tega pa ne smete trditi. V državi Kentucky smo zgradili za shranitev našega 'čistega zlata večje jame, kot pa je hrib, na katerem je ljubljanski grad in še nekaj takih gradov bi se lahko skrilo v njih." Pa je rekla: "Že mogoče. Ampak k nam pride veliko Amerikancev. Mislijo, da imajo zlat nakit, pa je pozlatina. Saj veste — tudi mi beremo, da Amerikance lahko vsakdo goljufa, najbolj pa še judje." Vprašal sem jo, naj pri svojih veščakih poizve, koliko časa bo treba, da mi popravijo zapestno uro. In veščak — baje je študiral svoj urarski poklic v Švici, jo je pregledal kakor vesten zdravnik bolnika. "Do tri tedne," je rekel. "Dobro, gospodična. Hvala lepa." Prišel sem čez tri tedne po uro — oziroma po obe uri. Na uri budilki je šipa, ampak se ji pozna, pa ni bila vlita za to uro. Moji uri zapestnici—bog-pomagaj, je rekla ista prodajalka, "saj sem vam pravila, kako vas goljufajo v Ameriki!" Manjkala sta ji dva vijaka, ano kolesce je bilo vse izrabljeno!ODBOR KLUBA iT 1 JSZ ZA LETO 1939 Chicago, III. — Letna seja kluba Št. 1 dne 23. decembra in sploh je bilo treba vso predelati. A ogrodje je res iz ta-kozvanega belega zlata, kakor pravite v Ameriki Račun za tako pooravilo ie.|{* bil« "lo živahna in odele- ved« ni mogel biti nizek. Slal iba ob,ln,a' Se cel? 12 Pul mai,a me je kake Štiri dolarje v naši smo 'me>' nu sf J'. Par *lanov' veljavi. A moja ura zapestnica n:tmreč Toneta lu].cu >" nje|fo-je nehala tiktakati ie predno ™ ^ogo ter njunega «,.«. sem dospel iz Ljubljane v Ma-1 Predsedoval je Frank Zaitz. ribor. Dal sem jo spet v bol n is- , Je " 0 členjeno nico v Chicagu. In tudi v Chi-! 8e. ?avin koncert vršil cagu so mi rekli, da ji manjka Y nede,J° ( an Pred P™*?1 viiakov in nekaj koles, in da je Jt;™ da b° °b zdruzen nekdo brodaril po nji, ki se na 8 klub<,vo Prvomajsko pros.a- urarstvo nič ne razume. Ra- N , . ,, _, čun? Natančno pet dolarjev. , B',() J,e n* tudi poročano, Kadar pridem spet v Ljub-\d* bo .dr' A"drew F"rlan P*>d avspicijo Prosvetne matice Ijano, upam. da bo moja prijateljica prodajalka v čudnovi trgovini še tam in ji bom povedal, da znajo tudi v Ameriki predvajal enkrat januarja ali februarja v Chicagu filmske slike, ki jih je snel v kmetij-ki računati in zabavljati čez zla- ! na * to, ki ni zlato, in računati za! na Mall1 ,okl; v raZnih kra' kolesca v urah, ko so se bogve J>° ^"Jskem. Gorenj- kako izgubila. (Dalje prihodnjič.) skem, na Primorskem in v drugih deželah v Evropi. Aranžma je v področju prosvetnega odseka. Eventualni prebitek se porabi za nabavo iger in not v korist kulturnih društev Prosvetne matice. Tajnik Pogorelec je poročal, Sejo soc. "Zarje" ..Cleveland, O. — Člani in članice soc. pevskega zbora '"Zarje" so prošeni, da se udeleže letne seje. ki bo v petek 30. de-;da zna*a prebitek zadnjega cembra ob 7:30 zvečer v klu-j koncerta pevskega zbora "Fa-bovih prostorih. Na dnevnem va" par sto dolarjev. Priprave redu bodo volitve odbora. Poza fim uspešnejšo završiiev seji bo zabava. Na razpolago klubove Silvestrov« zabave, ki bodo jedila in pijača. Pridite, b3 v soboto 31. dec., so v teku. in privedite s sabo tudi svoje j y odbore kluba št. 1 so za družine. Tajnic«. i termin 1939 izvoljeni sledeči. Chas. Pogorelec, tajnik-bla-gajnik; Joseph Drasler, organizator; John Sprohar, zapis- Problem židovstvo no Poljskem Poljska vlada v enomer i»o- nikar (sedanji zapisnikar Vin-udarja, da ima preveč Zidov, ko* Ločniškar ni več kandidi- Želi, da jih ji druge dežele (Anglija, Francija, Zed. države) odvzamejo vsaj polovico. ral). Nadzorni odbor: Oscar Go-dina, Fred A. Vider, Kristina ger, Joseph Drasler, Frank Zaitz. Odbor "Save": Frank Udo-vich, predsednik; Francea Vider. podpredsednica; Anton Garden, tajnik; Al Rak, zapisnikar, Joseph Turpin, arhivar. Prosvetni odsek: Frank Ales, Anton Garden, Frank Zaitz. Publicijski odsek: Anton Garden, Donald J. Lotrich, Fr. Zaitz. Knjižničar klubove čitalnice, Chas. Pogorelec. Odbor za agitacijo med mladino (Youth Committee) Oscar Godina, Joseph DrasHer, Al Rak. Zastopniki v organizaciji socialistične stranke okraja Cook: Joseph Drasler, Anton Garden, Justin Saitz, Angela in Frank Zaitz. Odbor za mladinski odsek (Red Falcon«): Anna Dresher, Chas. Pogorelec, Kristina Turpin. Za kandidate v upravni odbor Proletarca, izmed katerih jih izvoli sedem občni zbor Jugoslovanske tiskovne družbe (delnice lastuje vse slovensiva seKcija JSZ in upravni odbor izvolijo izmed kandidatov člani eksekutive): Frank Alesh, Anton Garden, Donald J. Lo trich, Vinko Ločniškar, Anton Zaitz, John Sprohar, Angela Zaitz, Joško Oven in John Olip. Po končanem dnevnem redu bi moral predavati Frank Zaitz o svojih vtisih z zadnje predavateljske ture, toda vsled poznega časa se je omejil le na par .stvari. Nato so ofli navzoči postreženi z vložki in pivom. Razšli smo se res v sodružn»»m razpoloženju. — P. O. Nacijska Nemčija bo dobila posojilo Ameriški časnikar VVallace R. Deuel je pred kratkim poročal iz Berlina, da je zvedel, da je več ameriških in angleških bankirjev pripravljenih dati Nemčiji večja posojila, odkar so naciji podprli nemško državno blagajno z eno milijardo mark (400 mil. dolarjev), ki so jo vzeli nemškim Židom, pod pretvezo odškodnine zaradi u-mora nacijskega diplomata v Parizu. Logika teh bankirjev je: "Ker so naciji oropali 2ide za eno milijardo mark, ima zdaj Nemčija toliko več kapitala, ki ne sili v inozemstvo, torej je finančno močnejša in lažje jamči za inozemska posojila . . . Torej posodimo tem roparjem, da bomo še mi pro-fitirali od njihovih ropov..." Nič čudnega ne bi bilo, če bi se našel med temi bankirji tudi kak Zid; to bi ne bilo prvič, da židovski bankir podpira fašistične vlade. Kapitalističen bankir je zmirom predvsem bankir, ki se briga le za pro-fite, dočim so mu narodnost, veroizpoved in človečanstvo deveta briga. To, da s posojili tiranom podaljšuje človeško gorje in mu pomaga pripravljati nove strahote, ga ne zanima ; njega zanima samo profit, pa če se iz vsakega dolarja cedi človeška kri in če iz vsakega centa otlo strmi človeško trpljenje! Pravi, da jih živi v njenih me- Turpin. jah nad tri milijone. Dramski odsek: Louis Beni- POHLEP PO BOGATI DEŽELI, KI IMA ŽITA IN SUROVINE S Društvom in Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v "proletarcu" (Nadaljevanje s 1. strani.) čino vaše bogate dežele." Med Ukrajinci na Poljskem je gibanje za avtonomijo čez-dalje večje vzlic temu, da ga poljska vlada zatira in da gn je pred nekaj tedni skušala zadušiti v krvi. Velika Ukrajincev (ali Rusinov) je bilo v izgredih ubitih. Teh pet ali šesl milijonov Rusi nov ima v poljskem parlamentu samo petnajst poslancev. Prvo, kar so v novi zbornici predlagali, je avtonomija za Rusine. Poljska vlada je predlog kratkomalo odbila. Papeževo posredovanje pa so odbili rusinski unijati. Nemčija lahko izrabi gibanje Rusinov na Poljskem za avtonomijo enako kakor je izrabila in podpirala gibanje .>u-detskih Nemcev in Slovakov <;a razkosanje češke republike. S pomočjo Rusinov in nemške manjšine na Poljskem ima Nemčija priložnost in moč oslabiti Poljsko na znotraj toliko, da se ji lahko dogodi isto kakor čehoslovaški — brez . Povest je poljudno zaokrožena in pocukrami z dobrim humorjem, če>ar pri Moleku nismo vajeni. "Marga" je Louis Ueniger-jevo delo. On je že večkrat kaj napisal, toda "Marga" uudkri-Ijuje vi«e dosedanje ujegj\e .■»piše, najbrž zato, ker je to povest o njegovi lastni sestri, v katero je zlil vsa svoja bratska čuvstva in ljubezen. "Marga" je krepak značaj, kakršuh srečamo le malo med našim žen«tvom. Vzlic temu, da se ji reži smrt v obraz, ostane pogumna in zvesta svojim principom do konca. Marga je kombinacija zavedne žene in ljubeče matere, katere glavna ■*krb je bodočnost njonih otrok. Povest bo nedvomno dobila go-rak odmev in simpatije v srcih naših čitateljev. Ivan Jontez je zastopan z življenjepisom upornika Brez-niča. Ta življenjepis ni samo "BrezniČev", temveč vseh sinov hlapca Jerneja, le s to razliko, da je med njimi zelo malo upornikov — ko bi jih b»lo več. bi mizerija kaj kmalu izginila s sveta. Brezniča mečejo valovi življenja semtertja in že se zdi, da bo podlegel, tedaj pa pride po naključju med zavedne tovariše, ki mu vlijejo novega poguma. V njem se pojavi uporni duh — postane delavski agitator in gre končno v Španijo, kjer se bori proti fašizmu in pade na braniku španske republike. Jontez je dober pripovedovalec. Jezik mu teče dokaj gladko. Njegovi spisi so preje simbolični kot realistični. On poseduje precej domišljije in tudi za tehnične zapletljaje ni v zadregi. Nova in produktivna moč v naši literaturi je Milan Medvc-šek. Poleg novel in črtic piše tudi angleško kolono v Prosve-ti. Meni najbolj ugajajo njegovi junaki iz "strojne tovarne". Naslikani so tako živo in temperamentno, da vidimo nehote sami sebe v njih. Ker «e baš sedaj vršijo važni in zgodovinski dogodki tudi izven tovarne, nam je za spremembo opisal v ADK sovjetskega diktatorja Stalina. Spis ima to dobro stran, da je nepristranski. M ?d-vešek ga je , naslikal z vsemi njegovimi hibami in vrlinami, med katerimi je tudi ta. da priznava svoje napake, študija Stalinovega značaja je zelo zanimiva in podučna. Vzlic njegovim hibam, med katerimi zavzemajo drastične metode masnih eksekucij prvo mesto, pa ostane dejstvo, da Rusija pou Stalinovim vodstvom znatno napreduje in da se njen ekonomski ustroj močno razlikuje od onega iz fašističnih držav. Frank Zaitz, je kot navadno, tudi letaš dobro zastopan v wo- Tudi S. D. F. v kampanji za ojačanje socialističnega gibanja V socialistični stranki in socialdemokratski federaciji traja že prilično tednov agitacija za združenje. Social demokret-sko federacijo tvori takozvana stara garda, ki se je od socialistične stranke ločila na konvenciji maja leta 1936 v Clevelandu. G'asik) S. D. K. je znani tednik "New Leader". ki izhaja v Nevv Yorku. Njen predsednik je župan mesta Bridgeport, Cona., Jasper McLevy, ki je pri nad njih volitvah novembra 1938 dobil za governerja na socialistični listi več glasov ko kdaj prej kak socialist v njegovi državi, ali samo 60,000 manj, kot bi bilo potrebno za njegovo izvolitev. Na socialistični listi sta bila v Connecti-cutu izvoljena v '.egislaturo dva člana SDF za poslanca in eden v senat. Mestna uprava največjega mesta v tej državi je v njihovih rokah. Iz urada SDF v VVashingto- nu. D. C., so dne 9. decembra 1938 poročali, da je njih federacija narasla za 40 odstotkov članov in da bi napredovala »e bolj, ako bi imela za pospeševanje svoje agitacije dovolj gmotnih sredstev. Njeni člani v Readingu, Pa., so dobili pri zadnjih volitvah v razne urade sedem tisoč glasov. S. D. F. trdi, da je ona naj-jačja socialistična skupina 'V-Zed. državah. Soc. stranka je politično najjačja v Wisconsi-nu, k jer je bilo novembra 193o izvoljenih v zakonodajo enajst njenih članov, toda na listi progresivne stranke, s Katero že paf let socialisti sporazumno delujejo. Očitno je, da član! soc. stranke in S. D. F. lahko spet obnove močno socialistično gibanje, če je na obeh straneh dovolj volje za to in ako se z obeh strani umaknejo oni, ki so bili največji krivci razkola in jim tudi danes ni še za slogo, kajti stare osebne predsodke še zmerom goje. | tod ar) U. Gradivo je nabral deloma v »tari domovini, kjer je bi» na obisku in deloma v Amc-I liki. četrtstoletje ADK je lep prispevek k literarni zgodovini ameriških Slovencev. V njem ,mj z«popadem* vse žrtve ma*.o- j številnih toda vztrajnih "self-m t le" literatov. člaoek "Nova doba teme", je zrcalo razburkanih svetovnih razmer. Zanimiv je tudi opis "Palače lige narodov". Na to ustanovo so zlasti šibkejši narodi polagali velike nade. toda vsled imperialistične pO ž res nos t i ao dan?.* bridko razočarani. Anton Garden ima zgodovinski opis tipične sloven.-»ke far-jmarske naselbine Wiilard, VVis. Iz njega odseva prirojen duh vztrajnosti in ljubezen do grude našega človeka. Sličnih na-iselbin še mnogo po Ameriki. Trd je njih boj za obstanek, ;o-da imajo zavest, da so osvobojeni iz industrijskega pekla velikih mest. Poleg teh so zastopani s svojimi spisi Se sledeči ameriško-slovenski literarni delavci: F*. S. Tauchar, Anton Slabe, Koz-ma Teleban, Anton Zaitz. Izmed starokrajskih pisateljev, se po mojem mnenju naj-| bolj odlikuje Ivan Vukova no-, vela "Testament Pavia Obrisa-če". Je to dobro zadeta fotografija značaja našega člove-; ka v domovini in deloma tudi v Ameriki, vzlic vplivom an-glo-saške civilizacije. Odlomek iz L. Mrzelove knjljre "Bog v Trbovljah" jc mojsterska fantazija iz delavskih bojev za kovček kruha. Tragedijo lahko prestavimo tudi v Ameriko, kjer se vrši dnev-| na borba za obstanek še v mi»o-igo večjem obsegu, i Ivan Ivanovič (psevdonim) ima v koledarju statističen članek "Cilji socialističnega gospodarstva". članek je podu-;čen in zanimiv. V njem analizira avtor v poljudni obliki hibe kapitalističnega ustroja »ia eni strani, a na drugi — va-jpredek delavskih ustanov, z?a-. sti zadrug, po svetovni vojni, j člankar se je dotaknil tudi sovjetske diktature, o kateri piš? simpatično. Glede Rusije se z vsemi njegovimi izjavami siccr I ne strinjam, toda v jedru jo je pogodil, in če bi imel na izbe-ro, bi se rajši odločil za sovjetsko diktaturo kot pa za fašistično. "Strokovnjaki" je izborna j satira na gnile razmere, ki vladajo v okrožnih uradih za za-| varovanje delavcev v Sloveniji. Zdravniki-grafterji, katerih se tudi v Ameriki ne manjka, igrajo pri tem glavno vlogo. Povest je napisal A. Lindarac i (psevdonim). Angelo Cerkvenik ima v koledarju črtico "Povratek". V pesniškem delu so zastopani Tone Seliškar, Fr. Za.tz, Ivan Jontez, Mile Klopcič, Čul-kovski in Anton Aškerc. Za moj okus je Aškerčeva "Pesem slovenskih delavcev v Ameriki" najpomembnejša. Lepih slik in portretov je v koledarju mnogo, kar daje knjigi živo barvo. Meni zlasti ugajajo Stanko fceletove risbe. Vse štiri so globoko zamišljene, posebno pa "Ples elementov". Poleg tega je še veliko diu-gih zanimivosti v koledarju, katerih pa tu vsled pomanjkanja prostora ni mogoče omenjati. Rečem le, da je letošnji Ameriški družinski koleda* vreden tri dolarje. Zato si ga takoj naročite, dokler je še v zalogi! V Girardu na starega leta večer Girard, O. — Klub št. 222 JSZ priredi na starega leta večer v soboto 31. decembra zabavo v*Nag Pristna in •ku»na domača jedila < „ , Cene smerne. Postrežba tožna. < Kadar želite kaj oglašati, »pomnite se "Proletarca". PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI I ; PODPORNI JEDNOT1 I | NAROČITE SI DNEVNIK j : "PROS VET A" | Stane sa cele leto $6.00, pol leta $3 00 Ustanavljajte nova društva. Donet članov (ic) je treba »a novo drufctvo. Naslov xa list in za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ZA LIčNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIAI^STED STREET, CHICAGO ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ZASLUŽNI MOŽJE FRANK S. TAUCHAR Letos smo obhajali desetlet-1 nja leta, koliko so vredne nioo odkar je bila podpisana in kozvane často za pri s drugače potrjena slavna mod- med .ia rodne pogodbe kar z mimo vestjo pričakujmo| V nedeljo 18. dec. se je vrši-14« v ako tretjo nedeljo v me bombe iz zraka kakor hitro 4«|la seja našega kluba Forwaru secu ob 10. dop v društveni naša država zapletem vojno — IJBZ. Hiia je uspešna. Razprav« če ne že prtj... Sploh pa to ni j Ijali smo posebno o aedanjem več kot prav. de *>o svet aa pet položaju in o pogubnostih raz- : r-n dvorani na Boydsvillu. Prvi maj l>o naš klub pra- Čemu je vredno ohraniti naže gibanje? Detroit Mich. — Ako se u- narodna pogodba in zaoblju ba, da naj bi vsi narodi prostovoljno odpravili in zavrgli vojno kot sredstvo za poravnavo bile take pogodb« vedno ve* | bFago^a 'od' Vrapnel(7v "'iu Uudijo'it§enotno^*0'^^ ali manj nezanesljive, vendar; strupenih plinov tudi arisio- vendar sami vidijo ie jih pa v starih časih ni me. | krati,ni para!4jti doma, da tx>- so .se motili.l talo \ kos s tako lahkoto in ta- Hmj cioln^ i*™ mednarodnih konfliktov in dru ! ko enostavno kot se to vrši dan- j členili, da ! ostanemo delavni ne bomo za S: & 28 '« fffASfi-' S. Joseph je pravil, da ko je bil 1. ltttt ria konvenciji SNPJ v Chicagu, so mu rojaki rekli, da ga bodo vzeli "ven na kontrol. A kontra, v katero so ga peljali, je bila v resnici bolj mesto kakor pa je Leadvllle, pa si je mislil: Na "kontrl* živim, a zmerom ven silim. In če je kje na svetu "odprta kontra", je to naše leudvilJsko okrožje. Joseph Gruden nas ne bo več zabaval in njegov smeh ne bo več odmeval od hriba do hriba. Dne 16. dec. je umrl. Zdravjl se je par let v Denverju. Bole- V All .21 I tx m lin rt m> I/aMaI m ■ ........, Zato so bile vse mednarodne v iv1(inll«tl o — ^ ne bo nihče nikdar vec pri- rodno piratstvo, podjarmljc *n Tig^anLt 1,1 P,a V j>od poro ^ i^ debro K' iT bi ^ ' «1 kako leŽko je bUo to ve- nju rud uposlenih^stotine roja- je. za orožje v dosego iskanja nja in morijo! Ke/nimajo ,,: ( ^^^^ ki?!^« ^ * ^ * ki - « U°v. v rudnikih pa so delali pravice 111 za splošni -blagor" mena držati se pogodb, zalo JTa teh nodvzeti ni »rav nič! i višijj in se trudili vzlic veliko j $kandinavci, Irci, Nemci itd. svoje domovine. vam taki ljudje podpišejo vse To je bil pro ivojni pakt ce-1— z izrecnim namenom v gia-lega sveta .. . Oziroma tusta slavna krpa papirja, za katero med teh podvzet i j ni prav nič I gkem. To je bil prebit(.k žaba-! ™ d* d^dajalci la-1 daljnemu delavniku, nego je! Potem loseglo! Tudi Kellogg-Brun- Vfe ki smo i« imeli in hko počno kar se j m z jubi. (julLn.,:„ii 1 , " 7mi iov pakt ie postal farsa kakoi *r i ™V . ..d I ... dandanašnji, da ko ga opravili, oolj ju bolj v rudnike, a pokoj- uživata čast in kredit ameriški Kellogg in francoski Briand — ker jima je takrat, saj dozdevno, ves svet pripisoval velikanske mirovne zasluge. Pogodba, sestojema iz lepo donečih fraz, v katere nista verieia avtorja in ne drugi ao* delo vatel ji. je bila podpisana od številnih visokih državnikov vah in srcih, da bodo podpisa- hitro je bn komu v napotje. no krpo papirja vrgli v ko* Ka- Dokument lepodonečih fraz — kor hitro se jim bo ponudila katerih fašistični diktatorji pr-p.-:a prilika ugrabiti soaedu j ^ej«, v rtsnlci pa niU ne kos na rudninah ali pa polje- razumeti.. . Surova delsko bogate zemlie z ifidu- nadvlad« ni še nikdar pra- Naš klub ostane v Prosvetni matici, kar je naravno. Saj podpira prosvetne akcije, od kar obstoji. Seje kluba bodo tudi v bodo- Klub Korward, bi. 11 JSZ, se K* pristaia in ne poitentga zahvaljuje ob koncu tega Irta nasprotnika Proletarca, kateri vsem za sodelovanje in se pri- ^ mu ne priznal zaslug, ki jih poroča v enako naklonjenost | ma preporod našega iz>e-| lato 1999. ~~ Joseph Snoy. rienistva. Mar ni tak IU vra- ni Joe je o*tal v šraelci, dokier je bil sposoben delati. V Ameriki je živel 25 let. Naselil se je v te kraje po zaslugi rojakov iz Grosuplja (on je bil doma stri j o vred, ne glede na to koliko nedolžnih žrtev pade in vilno razumela intelekta in čarobne poezije, ki izvira iz mi-koliko bo materialne Akode na ujonov svobodoljubnih src 111 posestvih podjarmi lenega ljud- j ^ nevidno toda sigurno bliža 5*Vtt • • • vesolnjemu združenju svetov- Dandaiia&nje mednarodne VČASIH JE LUSTNO BLO __ | den, da smo ponosni nanj? Ali tik Grosuplja iz Male vasi) na • • • Piše Spela Potovčen ...... ljudstev kljub temu, da jo j Zadnč sm mislna, kok m u-'sorte za jejst; tud metu čebu- ter z državnimi žigi potrjena ( ^ogocilie drže ie toliko časa,travn0 ta 0aUrna sila tišči k | stregla redakterju s tisto de- Ion klobase Bas n tadru* kso in dostojanstveno zapečatena dokler jih nihče ne drzne tlom. bato ksm jo ališava per dru- ! mu pomagal'su bli tku bizi, da in končno slovesno spravljena kršit;. Kljub temu je žolto ča- lz t4?Ra kratkega pregleda jc ž ibnkih, pa sm se spet ankat ni,m mogla sprasvat kok n kei v 60 kopijah v ravno toliko dr- jopi^je 111 naii Weliki mož^e torej jastlo raKVidno. da vsi do- prov pošten zmotiva. Kar po-! i br/mus per neh Nu bizmuf zavnih arhivih — kjer je Še vedro na razpolago z dobrimi 8edaaji mednarodni pakterji, *tran i čelust zaviv n djav: i biv a zdaj, toda brez veljave... Res, nasveti za sestavo novih po-, pogodbe^ovači, ligarji in tajni "Špela, to ks pernesla. niso jo got da je ta dogovor Obdržal rair j godb za omiljenje vseh bod >- vobuni, niso za resnično jud- i ubene novice. 8«j vaji da 1 i> r- b seveda lohk usak pogruntov skozi tri leta. kar pa bi se bilo čih vojn. Iz tega se zrcali stra-l^ zbližanje še prav ničesar|nas tak špetir nekaj navadnga čej brihtne glave čeprov ni re- naj damo zdaj to naše najbolj- Dolenjskem). Ti kraji Dolenj-še sredstvo no SO letih iz rok? ske tik pod Ljubljano so na za« In dalje naš Ameriški družin- padu dobro zastopani in imajo 4ki koledar, ki je najpriljub- tukaj po pol, po petino in če-'jenejša slovenska knjiga. IzMo trtino vasi, da je bilo vaaj v ie je že 25 letnikov. Ali ne za- mlajših letih tem ljudem prav služi, da io ohranimo? In pa prijetno. Pokojnik zapušča že-revijo "Majski Glas". Dalje no, pet otrok in brata. Prosvetno matico, to našo cen- Naprednim ustanovam ni na-tralno kulturno napravo, ki je sprotoval in tu in tam je zanje razpečala že nad desettisoče celo rekel dobro besedo. Toda * , t . za Vld\ dober« ^ dobrih knjig — torej je že to i Leadville je č-udna naselbina— ^ perneHla. niso jo gotov tud dergač dober, kar zasluga, če ne bi nobene dru- prevladoval je v nji od nekdaj najbrž doseglo tudi brez te kr-Una nevednost, ali pa fclobma' gtori|1( Ae manj pa v enem ali i n da so se fantje zmerej zlo i portar — n mi k cajienge piie-pe papirja. j naivnost, ki vedoma hoče še drugem oziru i-es kaj poniemb- rad pričkal. Ceh jest tov use to mo smo gotov precej prebrisan Kot vsi vemo, ptica miru ni, vnaprej slepiti ljudstva vseh |10J?a doHe|rH. ' u cajtenge dat. b m>gu ta nar- Ide. Ksm to z in', a mje parsl na dolgo krožila po zraku, ker je dežei z ničvrednimi pakti 0b 10-letnici Kellogg Brian-1 več poper drukat k je na cejl-imisu, da se dobrj blagu samu ze leta 1981 Japonska, ena iz- \ "humaniziranje" vojne, med.jdcvoga protivojnega paktr«, ju mu svjet. Tga pa dober vej* da hvali.. . med originalni* protivojnih tem ko dobro vedo. da se v slu- ^ podlagi teh dejstev ne no- raajo Uvejč možje u rokah do, \a kavnteriu i biv ierh«, pakterjev brez povoda napa- čaju vojne ne bo nihče oziial ^o phštevati med zaslužne u lup. Pa kuga b čepela le tod grozdja da sm naskrivš ud-r ;dla Kitajsko in tako prva pre-; na oodpisane paragrafe, pac \moit ,sto velja tAldl ^ Vie 1 aku! vogla? Pejd enmav ke po- ,ava an m«jZ kXlCk n z*če' žrtve so bile darovane na oltar ; kler ne pade s svojo armado cpolnovati in iadostiti njinosni kej bizmus gre n kok se počut- f°nrko, 'nu^^a^f^ ^^^ an prov zaupn pogovar. Hmal so pa za-vzeva Cel bel glasnu govart, ki adn | eu ,,a nekej tadrugm nasprotvov. Ni .. ... hitro jim je bila dana prva pn-flnft. r^ imeVtt ua» nadaljnjih petih provincah in Vse kar res kaj šteje v tem ozi- lika, ne oziraje se, kdaj poteče Naš ofice i na trindvejst cest, dobrih utvari za*raibanih u pobijali Kitajce na debelo. ru je delovanje za odpravo te- obvezna pogodba, ^ki je Muk zato sm sva na dvandvejsto, po moje not« " Temu "lepemu" vzgledu jetmeljnih vzrokov, ki povzroča-,najVečkrat bila posledica prej-!kter kara voz. Ancajt sm gle-; T { k hw leta .1935 sledila Italija, ter u- ; jo in omogočajo vojno, pa bo- inje vojne — in zato prav go- dava gor pa dol, na ktero stran grabila Etiopijo, kjer je bilo mo v dogledni bodočnosti po- tov0 krivična .. . bse uberniva—pa sm se spoun- tudi zelo veliko domačinov u- polnoma odpravili s sveta tudi j zurvanjj ministri in d. u- la. da sva ankat tam polet r ge ne imela, Na dramskem po- cerkveni in delodajalski vpliv, 1 jn je storila veliko dragocene- kateremu je mogel le maloka-ga deia. Sodeluje s pevskimi 1 teri kljubovati. Ko je prišel po-abori, kolikor mogoče. Aranži- kojnik I. 1933 na konvencijo ra predavanja. To so NASE na- SNPJ, je imel posebno naroci-loge, in to je polje, ki ga mora- lo od ljudi v Leadvillu in od mo imeti pred očmi in sodeJo-: enakih v Chicagu, da mora na vati, če nočemo, da se mala pe- vsak način delovati za poraz ščica utrudi, omaga in resig- socialistov. Ko se jc vrnil, nira. j se je društvu oprostil, aa je sto- Ali ni že skrajni čas, da zač- ril kolikor mogoče, a zmagati nemo razmišljati o tem? Vpra- ** Ko P* Je Jeto pozne- iajmo sami sebe, koliko smo je prišel sam Frank Zaitz pri kriri sami, če ne gre vse tako obiranju podatkov za zgodovj-gladko. kakor želimo? Saj smo no o Slovencih v Coloradu, mu soc i r. I i sti lahko vendar pono- i* pokojni Gruden brez ovin-sni na ogromna dela, na veli- priznal, kako in kaj in ko kanske boje, ki jih je vršil raš - sta se seznanila brez sence mu-pokret v zadnjih 4 desetletjih I&*e konferenčne atmosfere, je sirom sveta! Joe priznal, da .so ga bržkone Slovenski socialisti niso usta- mal° "*>ecali'\ Ampak ostal je novi H samo Proletarca, A meri-1 na oni fitrani vzlic terau- V Tist k je biv prek zadnm nar- ški družinski koledar, Majski LeadviI1» «« nikoli 111 bilo stal- Glas in Prosvetno matico, nego ne*a agitatorja, ki bi utegnil so zgradili tudi SNPJ. ki je na take 1Judi P^dobitl kamor po bel gla-san. i še djav: z naglasom bitih in pohabljenih. Kako se vojno. Mi nočemo olepšano voj-temu ljudstvu danes godi, ie sko! Mi hočemo svetovno brat-vemo; dejstvo pa je. da je .Z- stvo! povejm! Kso dal u naž dru-karn — k ni u junjon n šolarji gi mednarodni intriganti po tej Kiukcam šla na istsajd u jezer lopiki dozdaj še ne spadajo se kopat. Pa mej še zdej kar . , - - —________med zaslužne može — ampak nekej ulekl u to stran, 11 preJn .. gubiio neodvisnost in da je pod Dokler je pa vojna tu, je HVet kijBb temu počasi in si- sm se zrajtova da mam karier J,m l>er ^J1" SKOr upravo tujcev. vsako omiljenje in oviranje ne- gurno jeze v *mer mednarod-ju aržet. sm bla že dve majle za*toin _ PraJz copa- ^ ' "--------prei ud našga ofica. "Use do pike tku je, ket vam g^podarskem zadružnem po- »veji naravi m resničnemu mi- Civilna vojna v Španiji, ka-! spametno. Vraga, vojna je nega socializma ... tero so zanetili, jo še vedno fi- vendar zato, da se jih čimprej _ nancirajo ter z vojaštvom in j temveč pobije! Oemu torej za- j drugim blagom zalagajo zuna-1 drževati uspeh? Ako ni delo-' nji intriganti. Pomorila je že vanje za omiljenje vojne di-nad milijon ljudi in razbila po- rektr.o veleizdajstvo, je vseka-1 lovico države. To RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — Zelo je tu-ljudstvo kor popolnoma nelogična otro-, kajšnje delavce zadela vest, da strašno trpi že nad dve leti, pa čarija ... še ni pričakovati konca v krat- Kijub temu pa mnogi iz kem času, ker fašizem stalno j "višjih" krogov, oziroma para-nadomešča razbite rebelne or- žiti sedanje človeške družbe, made s svežim vojaštvom. boječ se edinole za lastno koxo, Lansko leto pa je zopet Ja- histerično propagirajo in urgi-ponska napdala Kitajsko, ji I rajo diktatorje večjih držav, razbila že mnogo mest ter po- da naj bi medsebojno podpisa-bila na milijone prebivalstva. |j novo pogodbo, ki bi strogo Kakšen bo izid, se zdaj še ne določala, da ne sme nobena ar-more soditi. Naj zmaga kdor- mada z zrakoplovi bombardi bo Lorain Coal Co. ustavila o-brat v svojem velikem premogovniku Stanley. V njemu je bilo zaposlenih mnogo naših rojakov, med njimi članov kluba JSZ. Zdaj je delal v njemu tudi zapisnikar našega kluba John Vitez, stanujoč v naselbini Blaine. Rov Stanley slovi za enega najboljših v tem okraju. S premogarji se je razne- "To nej bo dost deleč za dons," sm d java sama seb n za-glaž pira. Noter i blu sam an ! par Idi, n ksm ih ancajt poslušava sm sprevidla. da so še ti bli potavejčm agent je, kso skušal use predat, pa neč kupt. To i tud zame zgledal slab, vonder Sfn pa mogla sojo dov-žnost upravt ankat, pa nej 00 kov za an tavžent letakov drukat, sm koj $ov še dergam pra-šat za prajz, kse mje ta pre-velk vidu. N res — u an drug lju naš največji uspeh. Dalje njen dnevnik "Prosveta" in "Mladinski list". Koliko deia in truda ter stroškov je bilo vloženega v vse to! In zdaj naj zadremljemo ln r.ustnro vse skupaj v nemar? Potem imamo slovenske d vo- li jen ju spadajo. Grudnovi družini moje soza« je. - — Poročevalec. Ne kupujte ničesar, kar je bilo izdelanega na Japonskem! koli, padlo bo še mnogo nedol- rati civilnega prebivalstva in roma dobro postopalo in obra- V 11 i Vi žrloi; Lor L!U i /ln-//lnri»A :___a _____•_____j. 1 - i.____I ; _ t ____-__„4 » M; drukarn som dal glih za ta na- rane. čitalnice, pevska in dram-roči! prajz samu štiri copake *ka društva. Ali ni vredno n:u-in pol. To se mje začel enmav Čudn zdet, kuga nej 'svoji k svojim* provzaprov pomen...'* Prispevki za špan ske borce "O, čej tku, pa le dej naročil tam k cnej dobiš!" so djal še žnih žrtev, ker saj dozdevno ni mes* v zaledju. Priznam, da je nikogar, ki bi imel moč in tudi to opravičen strah — ki pa aa pogum, da bi to piratstvo en- žalost ne bo odpravljen z no- krat za vselej ustavil. To .se ne beno še tako odvetniško sestav- tiče samo Kitajske, pač pa tudi Ijeno pogodbo. Ker je z razvo- mnogo drugih krajev po vsem jem zrakoplovstva postala voj- svetu. Povsod je gospodar le na veliko strasnejša, obstoja že pred al ported. K je adn tadrujg. zmed agentov glih a no kosma- Men sej zdev, ket b bla to to povejdov n so se usi #mejal, ana postranska mitnga ud ane se mje zazdov taprav cajt za mitnge k je u tem že pred skle- prašat kok n kej ^izmtis gre. paia. Ankter so se še naprej Komej sm to čveknla». mej že enmav jezil, rekoč, dej treba birt nahrulu: junjon podpirat ne sam per na- "Hudiča! Kakšn bizmus? »m dejlu. ampak tud tam kei toval je še zmerom po stari iToj zeksar i tatrejk k sm ga »e dobi junjon mejd blagu na- moč in železna pest.. . Ljudstvo ima čimdelj temmanj pravic ... Nikdar prej se še ni »ako očitno pokazalo kot ravno zad- možnost, da se bodo ljudstva v bližnji bodočnosti toliko spametovala, da bo končno vojna popolnoma od|navljena. Dokler pa ne pride do tega, pa Sodnikom, somišljenikom i n prijaieljem ki so se naju s|K)mnili z vošč'l' sezone, izrekava iskreno zahvalo. Da se bi le res vresničilo to kar ste nama vv*či:i, toda žal, ostalo bo le vse pri voščilih, dokler si mi vM :io bomo znali in hoteli priboriti v*e to kar si v tem letni m ča.-su voščimo. Božičnih in novoletnih kart to pot nisva pisala, pac pa podarila to, ali del tega kar bi izdala v te svrbe, Proletarcu, našemu nevstrašenemu bojevniku, ki nam te(ki» za tednom v letu kaže izhdt1 iz mizerije v kateri živimo, v vse to kar si v tej letni sezoni voščimo. * CHARLES in ANNA POGORELEC 2321 South A ver s Avenue. Chicago, IM. metodi. Pravijo, kadar obrat spet obnovi, bo uvedel moderne stroje, ki pomenijo izgubo zaslužka za mnogo ljudi. To je velik udarec za našo dalino. kajti v tem rovu je bilo uf»««ie-nih kakih 450 rudarjev.. Pri VVPA delavce zdaj odslavljajo. Kako se naj novi brezpoeajni done.: ringov, naroču sm pa prodej — n to še posebn, če blaga že zan cvanckar. Kar zrauntega še prajz majnš. je, da bi vztrajali dalje ob tolikšnih uspehih? Kako vesela je reakcija o nih. ki se umaknejo S fronte! ' Math. M«lnar 25c, skupaj $5.25. (Po XIX. I£KAZ VVillard, WU. ftt. 198 &NPJ »S i češ govar, sam ud bizmusa bod tih, kga oker ni.V * Prov žov mje blu, da sej zavoj moj ga sprašvajna ves krohot n špas nehov ket b ud rezov. 1 še agent je so me genlu Saj so ji hote ali nehote v pomoč ! Kako mislimo, sodrugi: naj se smatramo premaganim, prestarim, pretrudnim, ali naveličanim? Ali naj gremo naprej, ali se naj vležemo v grob? Kdorkoli ima še kaj energije in volje v sebi, naj ostane na delu. V skupnosti so uspehi, v nji je moč in volja. Premislimo to in delajmo dalje. Anton Jurca. sini Mike Krultz.) Skupaj v t«m izkazu $5.25, p> cj-snji izkaz $2,295.87, skupaj 300.87. (»lih usred tega razgovora so pa začel tku Ipu zvonit u ta_____ bližnaiu t umu, da so se polža-j vestno usi napoti ke prek cer-| Joseph Gruden preminul kvi "ečernce uprav lat. Ksm tku spet sama ostala u statun, mej nazadne štaeunar useg^ih prašov, kuga čem. gledal, češ, kuga pa ta baba ve nadejajo dobiti delo, ka pa m j u blzmuMi. Dei/ gubžekt spra* celo prejšnje odpušča!« Nič do- meniva, sm le zazjala za pra- j "Nev'\ sm djava; n ksm še par brega se nam ne obeta za No- iat "kok pa drgač," pa »m se grozdov država u rok sm ih hi- vo leto. Premogovniška družba pravi, da bo morala delavce nadomestiti s stroji, ker. ji je ina^e nemogoče konkurirati. Drugi svetujejo: naložite davke na stroje, da se premogovniškim družbam ne bodo izplačeval! Ne eno ne drugo ne bo pomagalo. kajti izhod bi bila saiuo zacajta spounla dej boi da sm ter skrila n šla skoz dur. Samu tih. Namest tga sm im pove- enmav gerdu mej pogledov, pa dava aiK) storjt) kok smo ankat u star m kraj prapot žele n kok i nam hlape nagak>v, pa no »f vsi apet na use gofh' smejal, n m Ipu* "gudbaj, ipelaP' djal ksm ftva ven da pnegledam še druge bizmtm plače tam akni Jerica kave pot. *n • I>ergod« i -felu perbližn giih taka socialna uredba, ki bi za-I vrgla kapitalistično politiko inltko. Sa»iu adn aajr po h valu z si zgradila DELAVSKO vlado.! bizmusam paj koj perpou-! Ampak če delavstvo zanjo ni nu, ^kugu b kikov, k neč na i organizirano, imamo pač U) nuca." t kar imamo—polomijado, brez- Tist dan sm ubiskaia uiik poselnost in krize. S sam± MILLER'S CAFE 5205 Si. Clair Av«., Clavaland, O. Fino pivo, vino in isranjp. V*ak potok ribja večerja, ob sobotah ko-koaja. — Fina i>ostre#.ba. Pobrn godbn. •■■■■■■■■■■■■a * Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, 1 Ciceru in Bervvvnu.' ■ r 11'arkiicH l^amidr^ t1o. FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, Ustnika Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno* Telefoni: CAN AL 7172—7173 1727-1731 W. 2lit Street CHICAGO, ILL. ^ illllllll % \ Yugoalav Weekly Dtvoted to the Interest of the Workers OFFICIAL OR0AN OF Jugoalav Federation S. P. PROLETAREC education, ORGANIZATION CO-OPERATiVE COMMONWEALTH NO. 1633. Published W««kly al 1301 So. UwwUU Ave, CHICAGO, ILL., December 28, 1938. VOL. XXXIII Y0U'RE INVITED Extensive arrangements for what promises to be a/'Big DninV' no less, are being made bv committees in charge of the New Year's Eve Party at the SNPJ Hal! on December 3lst sponsored by Branch 1 JSF. BRANCH 1 J. S. F. ELECTS OFFICERS FOR NEW YEAR The Incentive of Profil Ckicago. III.«—In M ahort well-at-tended meeting of Branch 1 last ■f^V^ent Tiidicationa definiUly point to a repetition of J J^-gS ZZ^Z^jgŠ?^ poun.„ of the gala parties of former years, remembered by ali who havc| Branch work made, of sufficient im- fu^, Kerm laden candy, which *as attended before aa the main and outstandin* attraction for ou> we must direct our entire work and attention ia the New Year's Eve Time and again we have been 4.old; way of production. But much mure that ihe desire of private profit is and far better resulta will be obtain-needed as an incentive to bring out ed when men work together for the the best efforta of men. common good instead of for private Wc thought of that again when we profit. members and their friends that night, and the best plače to spend New Year's Eve. It it is waltzing you enjoy, fine; if polkas are your preference, good and well too, for in either čase the accommoda-tions vvill be perfect. In the main auditorium Johnny Kochevfar's Orchestra will serenade you with sweet and mellovv dance toneš while in the lower hali a good orchestra will cater to ihe dancing tastes of the elder folks. The špirit of gayety and merriment prevailing on New Year*s Eve calls for fun and celebrating, definitely, and so i£ shall be at our party. We will bkt "adieu" to the old year and usher in the new in traditional style with music, cheerir.g, noisemaking, et cetera, and invite you and your friends to join the fun. Tickets are on sale at 40c. You can affect quite a saving* by purchasing your ticket in advance rather than at the door. Get yours from any one of the Branch members or by calli.ig the Proletarec Office, RQckewell: 2864. Invite your party of friends alonjr. They won't be disnp-pointed for you are ali assured of a grand and hilarious riot of fun. read of the destruction of 12 U>n» of The desire for gain caused private interest« to attempt a dastardly piece of business. It took the power of ihe state to protect little children agalnat intended for the stomachs of Texas j ^ profiteera. youngstera, was destroyrd under the gome d the entire functton Q[ direct ion of the state Board of production and u.stribution will be P^^ln^ponsored^ Bramh ^ft u^Tt"C^ate^ ! httndUd ^ th* ^ihro^ their u» th,. RNP.I Hali this Satuiilav u™f Ur* f*?** .V V?*« ***T. own govtrnment. When that iiap- The Medical Trust^ Indictments Under the snti-tnut act, the American Medical ^iation ha» been indicted; al.o the Medical Soc,ety ot the Dtatrict of Columbia; the Harris County, TexM. Medic.l S<^. y . the Wsahingtcn, D. C.. Academy of SurKery. and 21 .nd.v.dua 1« a«w>ciated vith the American Medical aasodation and .te al-filiale«. The charge ia that the defendants combined to block cooperative medical service«. It is too bad that it had to come to thia. Practically no one among the proaecutora and the friend.s of cooperative hea .t h has any deaire to see medical men placed behind the service ..Hll n... ____________T bars Yet the interference of medical men with group medicine is unwarranted and intolerable. A very large element in tne association has realized this and has denounced the tactica ol the majority. Indeed, the majority itaelf has backetf up some- what from its former uncompromising attitude, but has net yet reached the point vvhere it would cordially approve of the group medicine vvhich the people must have. We say "which the people must have." because there i* no other way in which they can get the health service they need. At least, there is no other way in which they are likel> to get it soon. It could be had through completely socialized medicine, but if that ever comes, it vvill come after group medicine and health insurance have been tried. On this »ubjet, the people have awakened. They vvill no longer stand for the refusal of medical associationi or aocieties to permit dootors to serve group health organizations. To the best of our knowledge, however, the people are not vindicative about it. If the desired result could be achieved through a civil suit for injunetion or mandamus, or through an amicable ac-cord, they vvould not care to have anyone penalized. But they will insist upon a cessation of the flagrant acts of interference, »vhatever it takes to bring about that result. —Milwaukee Leader. our ali to insure its success. Thf wholehearted support and coopera tion of the entire membership will article unfit for tion renders human use." .... . . Only one vvho is very innocen' of be necessary to keep things moving | ' ()f he worW w||| ^ wh knionthlv um in m-iltK. i • poiaon themselves. -Keading Labor Advocatc Russian Troops In The Spanish War > Ever since the Spanish rebellion! tional Brigade." began; the domestic vvishers for a Deutsch was one of the working-Fascist victory have spread the false men driven out of Aust.ia when ihe report that large numbers of Rxs- Dollfuss government turned its can-sians were fighting on the Loyi»list nnn unon th«- workers' homes. He smoothly and in order that the ex tra-Iarge crowd vvhich we expect that night will be properly acconimodat-ed. Committees in charge are doing their bit of last minute brushing-up so, vvhen you feel a tap on the shoul- i an attempt was made to seli filth to little children. Even defenders of Ihe profit racket know the answer. It profit that made the manufacturers act like that. The/vrere willing to wjU hold a national youth anti-vvar der'and"hear 'a m^t to he7PTo7k I thl'y 1 c«n^Aftt ?o\umbu*, Ohio, Decem- at this affair, have your an*wer Icou,d m»ke mo, ? money by! ber 27-80. VOUTH WILL DlSCliSS WAR ANI) PEACE The Vouth Committee Againit War THE EMBARGO MAY BE LIFTED side and practically running the government. This has been their method of trying to turn sympathy and material aid away from the democr«Uic government of Spain. Now that ali foreigners have been evacuated irom the Loyalist army, when tens of thousands of Italians and a considerable number of Ger-mans continue to aasist the rebeis, Julius Deutsch has written an article about the International Brigade. The brigade included ali the foreign sol-diers on the lx>yalist side. He says there never were more than 25,000 of them throughout their service, and oniy a fi aetion of that number served at ar»y given time, whereas thtre were nearly 100,000 Italians ^nd Germana on the rebel side, and pro-bably nearly that many stili. Regard-ing Ruasians in the International Brigade he writea: "It must be noted that one nation was represented there in relatively small numbers, and precisely nat which the reactionaries have made the most noise about, the Soviet Russia. To believe the Fascist and semi-Fascist papers there were o»ily Rusaians helping the Spanish repub-licans. In aetual fact it vras only during the first months of the Span-isn war that there were some han-dreds of Russian volunteers in the air force, and some dorens of offiv;rs on the commanding staff. But very soon afterwards there were no longer even those. As the war progres^ed there were no Russians in the Spaniah army and they vvere less numer-ous than any others in the Intcrna- non upon the workers' homes. seived in the International Brigade in Loyalist Spain and knows where-of he speaks. —Milwaukee Leader. German Press Spouts About La Guardia The Nazi press devoted much space to the "mouse" Mayor Fiorello La Guardia got from an unemplo;yed stone cutter recently. The Voelkischer Beobachter, official organ of the Nazi party, car-ried a banner headline saying. "La Guardia thrashad," and the Lokal Anzeiger's headline read, "Man in Despair Beats La Guardia: MUery in United States Floodlighted." The latter paper said La Guardia's assailant via "only one of the great army of 12,000,000 jobless in jhe Urite« States." Referring to La Guardia as the "half-Jew war mon-jrer" the paper said he was attacked "as an exponent of those qua^t*rs vvhich control public opinion in the United States and make possiDle business deals through which gang- readv in the affirmativo. Vour help | MK f. , Over 50 men and women, moslly vv ill be really needed that night th® prof;t < m .hM. ri.°'" young, are sponsoi ing the congresa, The following members were elect- j duced some wonderful resulta mthe antj lht.y rt.prifM.nt many Christir.n, ed to the Branch officoa and to act i------- 1 -t ■ ■ =—^ fmm, union, peate, collegiate, Social- on the numerous committees for the year 193®: Charles Pogorelec, »ecretary; Joseph Drasler, organiser; John Spro-kar, recording secretary; Oscar Godina, Fred Vider and CkrUtina Turpin, auditing committee; Frank Zaita. Louis Beniger and Joseph Drasler, dramatics committee; Frank Udovich, president, Sava; Frances Vider, vice-president, Sava; Anton Garden, sec-retary, Sava; Al Rak, recording scc-retary, Sava; Joseph Turpin, custod-ian, Sava; Frank Zaita, Anton Garden and Frank Alesli, cultural committee; Donald Lotrick, Anton' Garden and Frank Zaita, publicity committee; Ckarles Pogorelec, librarian; Joseph Drasler, Al Rak and Oscar Godina, youth committee; Anton Garden, Justin Saje, Frank Zaita, Josepk Drasler and Angeline Zaita, Cook T«rp Pogorelec, Red Falcon Committee A number ol our members in Chicago and Cicero have done good work selling the American Family Almanac, although the secretary re-porta that there are stili about 500 i*t and other organizations. Th" Youth Com rti it te« Against War grew out of the Keep America Out of War congress which was held at There seems to be some slight hope ' VVa.shington last spring. It ia the that the next session of congress youth section of the Kiep America tnay lift the embargo on Loyii!ist Out of War Committee, and it ia not Spain. controlled by Comniunisla and is not It is understood that the embargo. opera led for the benefit of Soviet called, an amendment of the neutral- Ruasia relcardless of what may hap-ity act, uas originally imposed at P«-" to our own country. the request of the Catholics who wcre These young people are concerned supporting the rebeis. That was ea»ly about the growing miliUriiation of in 1987. In the spring of 193H some the United States. They will be heaid of the Progressive members of con- i from. gre.<- ;rot the ear of the pre.-ident on --— .- the subject of lifting »he embargo, jur I IM A rAKICFDFKIfP and they joyfully went away w.th I ,nc LIIV1A LVnrCI\CliV#C the full impreaaion that he wa, w,th npws from Uma ^ u , them. But when the maUe, came up dreMing The reai discuaiions they discovered tha so.nething ,md , ^ Qn ^^ ^ HCene8 gnd County Delegate.; Christina »nterfered, and it d .d not have hia ^ ^ u|||led a Httle Uter, in in, A^ DresJar^and Charles ^^ ^ ^ ^ ^ America has been slowly changing ' 'The'Mehčan oil question, as fora- The changing sentfment lends some ^ an emUrrlwnwnt The iUte hope that the embargo ^^hfted. j dt>pa| (|nent of the Unjted Sutes ffg| —•— ' , too kecn to come to the reacue of th« ^ v Mm> v ............ed purpose of reneaing interest in oil capitaliata. UndoubtedIy there are cop!«a on" Ua"nd ^"hich must^be sold. our Branch library in addition to verbai firewoiks exploding back of Our Branch quota of these remain- giving you the benefit of a vvealth of the sceneiy. ing copies is bet\veen 75 and 100 information in their contents. When American citizens go to copies and there are undoubtedly far W« renewed our inembei-ship in other countries to get rich, they more customers than that in Chi- the Educational Bureau of the J. S. should accept the laws of those coun- cago alone. The main problem is to Federation. a growinif institution trie?, both the laws exiating at the secure vvorkers vvilling to make the funetioning among Slovene cultural time and those enacted later, and not house-to-house canvass. ahd fraternal organizations through- come babying around Uncle Sam's In order to stimulate new interest out the whole country, serving the legs crying for proteetion against in our Branch library it was decided needs of its member-organizations in laws that inconvenience them and that the following three nevv books their cultural aetivities. disturb their plans to reap great for-be purchased and placed in the li- At the conclusion of the meeting , tunes at the expense of the natives. brary for the use of the members: Frank Zaitz spoke but a few min- "Loose Leafs from A Busy Life" by utes, time beintr limited, on his re- SELF-CULTITRE humility, as being genuine. What a miserable old crook and sneak he vvas, and vvhat an unutterable failjre he turned out to be. Socrates, wi:«n examin.ng his pupils as to their dia-positiona and attainmenta,. merely it today, in the humble surroundings | asked them to speak and he waa aole of the worker, iU joys and its sor-1 to adjudge without any further cx-rows, its burdens and its allevia- j amination how far in his teaching tions, its shorteomings and its vir- j they had proceeded. Our speech if a tues. its deep vvants and yearnings,1 mirror of the mind, and to thia dis- By James Brown, President of National Amalgamation of Bakery Workers' Union of Ireland. • The most interesting study t.iat any man can pursue is the study of man himself. Human life as we live st»rs like Musica are able to obtain Morri> Hiiiquit. "My Life as A Reb- cent tour through Pennsylvania and t_ ? _L i_____— L..s ...Ui /*lk ,Ia MAlKine __ ___ __A . . . • t t . t t ___! I f high ho no rs—but vvhich do nothing effectively to combat tiocial misery in the United States. "The scene outside the city hali floodiights conditions in that city and the United States in - general. Be-hind a glittering facade revolution is going on in the United States abajit vvhich responsible quarters ought ito worry more than about conditions in other countries which they are so fond of criticizing." el" bv Angelica Balabanoff. "It Can Ohio, the subject on which he will Be Done" by James Maurer. AH lecture at the next meeting. three books written by pioneer So- Ali members are ursred to k.-ep cialists vvho have spent their whole life in the Sociali-t MOlfMMt are vvell vvorth your reading time and the meeting. vvill fulfill, vve feel sure, the intend- this in mind for the next meeting. Refreshments were served after Joseph Drasler. LA FOLLETTE Governor I* Follette of NViaconbin, staying in politics despite his unsue-ceaaful try for a fourth term, turn author and tour Europe before returning to the practice of law, he i has revealed. The Unemployed — Over 10 Million of Them. What Have They to Look Forword to in the New Year? CIO Lists Its lst Objective President John L. Lewis of the CIO nas announced that the No. 1 legislative objective in the new cjn-gress vvill be a bili to compel government contractors to obey the Wagner labor relations law. Improving The Social Security Act The social security advisory cojn-cil recommends that the social se-curity act be amended so as to brn- tributing to the coffers upon which relief by taking the pauper'a oath. Hearst's empire of yellow journalism ia built, and meanwhlle, serlously harming the cau^« of organized labor. Think it over the next time >ou A small debt produce* a debtor: atop at a newsstand. a large one, an enemy. Sidclights on the opportunitiea for career men: Ten per cent of the 15,000 law-yers in Manhattan have qualified for WORDS OF WISDOM and its changes, sometimes very aolemn changes, provide an ever ,ae-sent and continuous sourcc of interest to thoae vvho have eyes to per- cerning critic ail was as plain as a house on the hill top. In speaking of humility, I do not mean that your knees should be like ceive. The books vvhich circulate most j a pair of hinges, always ready to freely through each community are bow to vvhatever may be dietated. or those vvhich give us pietures of hu- even to adopt a passive attitude. On man life in aH its vicissitudes. No the contrary, 1 wish to point out that work of the most exalted genius can teach us »o much as the revelatlon of human nature in the secreta of our own minds, in the working of our passions, and in the operation of our ovn intelligence, in the dissatis-faction of the present, and in our hopes for the future. I have already hinted when writ.ng before, that the study of our ovvn movement as a means to higher cul-ture shouldbe pursued, but even tl.at simple though it is, may not appeal to many, and may not be within the reach of some. Then begin with your-self, the simple act of self-examina-tion is the best stepping-stone I know to the possesaion of a higher and nobler conception of practical education. Focua the search-light of truth on yourself, and I can assure you that if your analysis does nothing else, it vvill teach you in no uncertain manner the leaaon of humility. "Oh wad some Power the giftie gie us To see ourselves as ithers see us! It wad frae mony a blunder free us, An' foolish notion." When vve examine ourselves ali sense of self-importance and ignorant pride must take a back seat. We never knovv how full of ourselves we are until vve put ourselves under the microscope, or are placed there by some unforeseen circumstances that our pride and self-complacency made no provision for. Without humility, the culture of vvhich I am endeavoring to apeak of, is absolutely impossible. In Washing-ton Irving's book: "The Character of an Educated Gentleman," he maaes humility the first and last principe. To bc truly humble is to be courte-ous, long-^-uffering, helpful, interesting, in snort, to be a person of charm is to be humble in our opinion of our-selvse. Huinility is the first lesson we learn from refleetion and self-d^s-trust the first proof we give of h*v« ing a knowledge of ourselves. Amoi.g* ali other qualities, huimiity is the most pre-eminent, because it leads to the highest diUinction and self-iniprovement. Study your ovvn character, endeavor to learn and to supply your ovn deficlencies, nevei assume to yourselves qualities vvhich you do not possesa, or hide an ignorant arrogance under the assumed cloak of humility. Combine ali this energy and activity, and you cannot predlct nor can others prediet, at what high pinnacle of manhood you may arrive at. This is a quality that no one can afford to play the hypo-erite vvith, You cannot aasume to have it and yet not have it. Chailes I Dickens in Martin Chuzzlcvvit, por-| trayed old Pecksniff tn-ing to paim 'off aelfish prid«, sugar-coated aith a knovvledge of aelf is essential to culture, and that the culture of which I speak, when obtained in part, con-stitutes the strenuous life, the life of toil and effort, of labor and atrife, of the higheat form of succeas vrhich comes not to the man who deaires mere ease and peace, but the man vvho does not shrink from danger, from hardship, or from bitter toil, and vvho, out of these, wins the splen-did ultimate triumph over oppression and wrong. No man vrho adopta the policy of the least resistance and enter* into a compromiae vvith enemies of truth, can or ever will occupy a plače in the ranks of honorable manhood. No man can have any preten-sions to knowledge or education who at heart is a passive cowar<3, and who asks the question in face of danger, a question vve so often hear—what vvill they do nov?—the word (they) does not apply to them, they expect other men to face the storm, but when the thunder is qualled they AiU appear to enjoy the calm. "But vvhen aH the blandishments of life are gone, The covvard sneaks to death, the brave live on." U. S. COAL MINERS HAVE HIGH TOLL OF ACCIDENTS Although coal miners in the United States have a higher output per man thin those of any other nation, an International tabor Office report on accidcnt risks, which was aubmitted to a Committee of Experts that metin Geneva this month to diseuss "Saf»ty in Coal Mineš," shows that the fatal-accidint rate in American coal mineš is higher than in those of any other country except Japan. PLOT AGAINST FRANCO BARED Dispatches from Spain last vreek reported that Franco's heralded of-fenaive against the Loyalists has been indefinitely |>ostponed because of discovery of an anti Franco plot among army officers and because Loyalist had secured dcUiled information on insurgent mllitary plans. Badly shattered morale in the rebel armies and among rebel officers led to the plot to overthrow Franco. Tho rehel push vvhen it did get underway was checked ali along the f rožen Pyreneea front. HABITS The chaina of habit are gencrally to«) small to be felt till they are toa atrong to be broken.