38. $tev. Poštnina plačana v gotovini. Celje» pondeljek 13, maja 5929. Leio XI. lxha|a * pondeijetc tn petek. Stane mesečno Din T — ia inozemstvo Din 20'—. ^«•amezno stevlikn uačun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredni&tvo In upravitfSivo i Strossmayerjeva ullca 1. prltltfie. Rokoplsov ne vračamo. OgftaBl po tarlffu. Telefon Int. 5tev. 65. Jiibiiej nastanka Velike \ Rumunije. Te dni slavijo v Rumuniji kar tri jubileje: desetletnico nastanka seda- nje Velike Rumunije, ujedinjenja in popolnega osvoljo.jen.ia ruimunskega naroda,, petdesetletnico osvoboditve bivše stare Kuanunijo izpod (sicer sa- mo nominelne) turške oblasti in se- demdesetletnico združenja Vlaške in Moldave v staro Rumunijo. Rumunski narod sicer tudi ob času največje turške moči na Balkanu ni popolnoma zgubil svoje samostojnosti kot je to zadelo ostalo b-ilkanske na- rode. Cetudi niso imeli v Moddavi in Vlaški veliko knezov, ki bi Turke tako strahovali kakor moldavski knez Ste- fan Veliki v 15. stoletju, so vendar Visoki porti plačevali le gotov letni davek, dočim je pa zopet Turška s svoje strani jameila za nedotakljivost Vlaške in Moldave. Slabše je bilo, ko je v 18. stoletju začela razpadati tur- ška sila in ste začeli voditi Rusija ka- kor Avstrija neprestane voj.ne proii Turčiji. Takrat ste obe kneževini, Mol- dava kakor Vlaška, mnogo trpeli, ker so se bile na njunem ozemlju neštete bitke in ker so bili ali posamezni deli ali pa cela dežela zda.i v lurških, zdaj avstrijskih in zda.i v ruskih rokah. Konečno so bili sicer Turki premaga- ni in vrženi jkonečno preko Donave na sedanji bulgarski teritorij. Toda zma- govalca sta si vzela vsak svoj del: Av- strijci celi Erdelj in Bukovino, Rusi celo Besarabijo do Donave. Po 1. 1812 je trajalo zopet staro stanje vse do kriniske vojne: Moldava in Vlas'ka sta bili zopet kneževini pod turškim pro- tektoratom. L. 1856 st6 pa bili v pariškein mini stavljeni obe kneževini pod protekto- rat velesil in že 1. 1857 se ie pričelo gibanje za ujedinjenje Vlaške in Mol- dave v enotno državo. V glavnima me- storna, v Bukarešti in Ja.siiu ste se se- stali narodni skupšČini. ki ste zahte- vali ujedinjenje obeh kneževin pott vlado kneza iz kake evropske dinasti- je. Pariskci konferenca 1. 1858 se je sicer, osobito na avstrijsko inicijativo, trudila,, da to ujedinjenje prepreci, ali začetkom 1. 1859, tik pred avstrijsko- francosko vojno v Italiji. ste izvolili obe kneževini za kneza d'omacega veli- kasa Aleksandra Cuso. S tem je bila ustvarjena osebna unija in ustvarjen prvi kcrak za kasnejše popolno ujedi- njenje. Ta •dogoduk ie letos Rumunija žg 24. januarja proslavila. Aleksan- der Gusa je stopil na prestol kot Ale- ksander Joan I. On ie 1. 1861 tudi upravno združil obe knezevini in pro- glasil Bukarešto za glavno mesto nove države Rumunije. L. 1865 pa so se zarotili proti njemu oficirii in 1. 1866 je bil po'tom narodnoga glasovanja iz- voljen za rumunskega kneza princ Carol Hohenzollern - Sigmaringen, kateri je nastopil vlado maja 1. 1866. Ko je leta 1877 izbrulmila rusko- tnrška vojna, je proglasila kneževina svojo popolno neodvisnost in knez Ca- rol je bil 10. maja istega leta kronan za kralja. On je bil dober vladar. Pod njim je bila urejena ustava. uravno- težen državni proračun, reorganizira- na armada, zgrajene mnoge železnice. Država je uživala mir do leta 1912, ko je stopila na stran takratne Srbije Volitve v angleški parlament. Dne 30. maja se vrše na Angleškem pai'lamentarne volitve, za katere se zanima iz več ko enega razloga cela Evropa, da. labko bi rekli. eel svet. • Kajti Amgleška je ])oleg Francije v Evropi in poleg Amerike na celi zem- lji ena od najvažnejših in najvpliv- nejših velesil. Pri zadnjihi volitvah, ki so se vršile pied 4 in pol leti na Angleškem, so zmagali konservativci. Znali so spret- no izrabiti nek, še danidanes skriv- nosten oklic rusk, komunista Zinov- jeva, naslovljenega na anffleško delav- stvo. Ker je Anglež človek rcda in mi- ra, ne obsoja nicesar bol.i ko komu- nisticne metode polilthčnega boja in tako je angleska dolavska stranka, da- si nirna s komunisti nicesar opraviti in je za dobršen dd konservativnejša ko naši socijalisti, propadla, dasi je bila na vladi in je imela s svojo pa- metno zunanjeiioliticno in gospodar- sko politiko precej upa na zmago. — Konservativci so dobili pri volitvah dne 29. oktobra 1924 večino 200 gla- sov nad socijalisti in libornlri. Od 615 in dobiia v posest juzno Dobrudžo. Ta- ko je Ruinuni ja 1. 1913 obsegala 137 tisoč kvadr. tilonietrov in ie štela 7 in pol müijona prebivalcev. V svetovni vojni je ostala Rumunija najprej nevtralna. Nemški in antant- ni.vpliv sta se borila za nadmoč. Se le pa smrti kralja Carola oktobra leta 1914 je zmagala počasi antanti pri- jazna orijcntacija in še le 1. 1916 je posegla Runiiunija v vojno. Spočetka je imela Rumunija nekaj uspehov, pozneje pa so zavzele z)diružene arma- de Avstrijcov, Nenicev, Bulgarov in Turkov celo Vlaško in potisnile ru- inuiisko armado v Moldavsko. Skle- njen je bil začasni mir. A revolucija . v Rusiji in splošni poloni Avstrije ter Nemčije ste omogocili Rumunom do- sego vseh njiliovih nacijonalnih želj in zahtev. Tako je nastala pri koneč- nih mirovnih pogodbah 1. 1919 seda- nja velika Rumunija z ozemljem 295 tisoc kilC'inetrov in 17 mdlijoni prebi- valcev. mandatov so jih imeli konservativci v parlamentu se sedaj 406, dasi so bili pri naknadnih volitvah ponov.no te- peni, sedaj od laburistov (delavcev), sedaj od liberalcev. Oj)ozicija je štela le 209 poslancev, od teh 1(>4 laburi- stov in 45 liberalcev. V Angliji se bije sedaj ogromen vo- lilni boj z vsG/mi Itehničnimii pripö- iivocki našega časa, kakor z radijem, filmom in dr. Po računih angleških »Wahlmacherjev« je položaj sedaj ta, di je dvomljivo, ce bodo konserVativ- ci sploh obdržali vecino. ki bi znašala vsaj 100 glasov nad delavci in liberal- ci;; danes se tudi pri njih kaže neka p^gotovost in govoire swmo o kakih 35 «•¦lasovih vecine. Vkljub temu ]ia. je situaciia vsaj za volitve ugodnejša za konservativce ne- go za hasprotnike, ker ni med temi ali pravzaprav med tema nobene enot- nosti. Delavci in liberalci ne nasto- pajo v volilnem boju skupno, tenivec drug proti drugemu. To je važno, ker na Angleskem ni volitev po listah. za cele pokrajine, temvec volitve po okra- jihi; kdor dobi relativno večino, je zmagal. Nasprotja med delavci in li- beralci so celo tako velika, da po izja- vi Lloycll Georgesa niti ni misliti na kako koalicijsko vlado delavcev in li- bei'alcov. V tem položaju je verojetno, da ne doseže aibsolutne večine nobena od teh treb skupin. Siguren račun ni nio- goc, ker je dala »Flappers bill« sko- raj 5 milijoaiom ženskam več volilno pravico (ženskih volilcev je sedaj sploh1 za okroglo eden million več ko moških). Dasi volilke na.vad'no ne od- ločujejo same, temvec se ravnajo po splošnem političnem razpoloženju moških, vendar kaka presenečenja ni- so izključena. Ako pa no bodte imela nobena stran- ka absolutne večine, bode položaj v angleski notranji politiki precej za- motan. Koalicija med liboralci in de- lavci prejkotne ne bode mogoča, vsaj po dogodkili volilnega boja ne. Koali- cija med konservativci in liberalci ni izkljucena, pravijo, vendar pa le na ta način, da se umakne desno krilo kon- servativcev, sestoječe p ovečini iz vi- sokcga plemstva. S silno inicijativ- iiim, da, diktatorskim LloYdom Geor- gesom pa je težko d'elati, kar že vedo konservativci iz prejšnjih časov. Tudi se zdi, da bi ta mof sam najraje ostal s svojo stranko v srediini in bi odloce^ val sedaj na. levo, sedaj na desno in bi bil na ta način odločilni činitelj na Angleškem. Ta, volilni boj se sučo v glavnem okrog vprašanja, kako obvladati ogromno brozposelnost. ki vlada na Angleskem in ki povzroča vsem odgo^ vorn im činiteljem> težke skrbi. S tem v])rasanjem v zvezi je seveda vpraša- nje zunanje politike. Angleška trgovi- na in industrijt morata doseci sta.ri svoj razvoj. A to je, miogoče le, ako vla- da jo v E vropi in po celem sv«tu nor- malne razmere, globok mir, ki pospe- šuje razvoj gospodarstva in kulture. S tem jie zacrtana bbdoča angleška zu" nan ja poütika: Droti vsakterim poli- tičnim avanturam in nasilnostim, ki vodijo do bojev. za izravnanje naspro- tij, za prijateljstvo in mir. In na taki politiki smo zelo interesirani tudi mi JugoslovaTii. Razne politične in druge novice. Kraljeva rodblna došla na Bled. Včeraj zjutraj ob 8. je potovala skozi Ljubljano Nj. Vel. kraljica Marija z Oče Rondeük in ženin Uejvara Ceški spisal Ignät Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 53 Mojster Kondelik jo je gledal nekaj casa, toda ko je videl, da je žena ka- kor nema, je obrnil glavo in je ni več vprašal. Saj je vedel, da poči — vedel je iz skušnje — in gotovo prej, ko pride Vejvara. Najbrže je kaka žen- ska zncexal Danes niso eakali niti z večerjo na Vejvaro. Katinka je imela nalogo, da bi pospesila s cmoki z iajcem, in kakor hitro^ je bilo gotovo. je silila soproga k večerji. Vejvara ne sine biti danes priča nobene take rodbinske zaup- nosti, kakor je veOerja. Vejvara mora stati na najresnej&em stališču, mora priti pred sodni stol. Tudi ta naiglica z večerjo je bila go- spodu Kondeliku suinljiva, toda zinil ni besedice. Požiral je hiitro cmoke, hrustal po'tern obiičajni dve redkvici in že mu je vzela gospa iz pod rok krožnik. vilice in nož — komaj je po- jedel. . »Kai pa. danes tako drvitel« se je namrgodil mojster, ki so ga vse te taj- nosti naenkrat zdražile. . . »In kje je pivo?« To se je zakasnilo. Ker je Katinka skrbola 7Ai vecerjo, ni mogla iti prej k Pokornim. Toda sedaj. je prisopihala in je poda.la z vrčem gospej 'Kondeli- 'kovi tudi Ik'Io kuverto. -To pisemce bi morala dati hišnica takoj zvečer — prinesel ga je sluga — toda pozabila je na to. Sedaj: mi je spodaj dala — naj odipustüo, je re- kla.« Gospa je raztrgala kuverto — bila je vizitka Vejvarova s par vrsticami na robu. Naznanjal je kar najvljud- neje, da ima zelo važen opravek, ki ga morda zadrži do pozne ure. f^rosil je za odpuščanje. ako ne bo mogel priti. To so je še manjkalo! Gospa Kon- delikova je bila prepričana, da se opravičilo tiče stvari z gospo Mukn- išnablovo. da Vejvara ves kaj se je zgo- dilo, da ima slabo vest in da se lioče ogniti odgovornosti. Danes se je opra*- vičil, jutri morda ne pride tudi brez vsakega oj^ravicila — in konec, konec vsega. Vejvarovo opravicilo je spravilo go- spo Kcndelikovo popolnoma iz ravno- težja. Bilo je cudno, da je ta žena, ki je tako trdno zaupala Vejvari, ki ga je naravnost nosila, gladila mu i)ot in vse male neprijetnosti neutrudno od- pravljala, tako hitro izgubila zaupa- nje svoje do njega. Seveda — vzrok je bil zelo. zelo tehten. Pojav gospe Muknšnablove, obdolžitev. ki jo je iz- govorila. gotovost, s katero je to na- ]>ravila — vse to je ucinkovalo na raz- burjene misli gospe Kondielikove, da je izgubila vso oporo. Bila je ranjena na najbolj občutljivem mestu, njene- ga srca in ¦častiželjnosti se je to ti- kalo. Vsega bi se bila nadejala, toda da bi bil lahko preprečen od zapelja- nega dekleta, da bi grozil Skandal nji in Pepici — he, ta misel jo je spra- vila po])olnoma. i% ravnotežja. Kdo bi mogel slutiti v njein . .'. ! Ko je prebrala listek. se ni več obo- tavljala. Podala ga je soprogu, na- mignila Pepici, da naj gre v kuh.injo in je spregovorila resno. strogo: »Preberi tole — potem pa ti nekaj povem . . .« Kondelik je prebral in uprl na že- no vprašujoč pogled: ¦>No?« Gospa je sedla, gledala nekaj casa ni'oza, da bi ga pripravila, potem pa mu jo naslikala prihod gospe Mukn- šnablove in izpovedala zaupljivo vse- bino pogovora. Nji v cast se mora po- vedati, da se ni oddaljila od resnice tudi v najmanjsem, Ničesar ni pove- čala, nicesar pretiravala, toda glas njen je zvenel trpko. Na tem se je spoznalo, kako sodi o stva.ri. Gospod Kondlelik je potrpežljivo ])o- slušal, tilio kadil svojo smodko in je , pustil. da je žena vse povedala. Ko je | koncala. je rekel naglo: ^akaj nisi vrgla babe veil?« Tega gospa ni pričakovala. "To je vse, Kondelik, kar h.očeš od- govoriti?« je spregovorila očitajoče. »Kako naj bi jo metala von. ko nisem vedela, kaj lioce. Da bi mi napravila Skandal v hiši. Ali ni bolje, da nam je povedala vse prej, dokler še ni pre- pozno? Ali bi ti bilo ljubše, dla bi nain napravila sraimoto pred oltarjein . . ?« »Potem bi jo dali zapreti«, je od- gcvoril odlocno gospod Kondelik. >Ves, Kondelik, v takilii zadevah ne zadostuje niti policijal Zapreti, za- preti! Toda Skandal bi bil že tu in na- jino dete bi bilo morda do smrti ne- srec'no. Ali tako govoriš kot oče? Ali ni tvojia dolžnost, dia zaslksiš Vejvaro, da se opravici — ako se more sploh cpravičiti . . .« »Vidiš — ni prišel!« jo trpko zakli- cala gospa. »Ni prišel — ziivohal je — morda je bila tudi pri niem, da bi sc spoiinnil na svojio prvo dolžnost. Kdo bi si bil od njega.1 kaj takega mi- slil. Od Vejvare, ki je nosil srce na krcÄiiiku!' Za Boga, niti verjeti ne niorein- toga — in to uboge dekle, srce ji je hotelo pociti . . .« »Ali je bila zraven?« »Ne«, je odgovorilaj^gospa. »Toda jaz sem ji to povedala.« »Napravila si lepo neumnost!« je rekel ocitajoče govspod: Kondelik. »Ta- kele stvai'i se ne pravijo nevestam! Ali nisi mogla pocakati. da pridem ja/, ali Vej'vara?« »Imaš prav, mož«, je potrdila po- trto gospa, »mene je tudi potem jezi- lo. Toda, sedaj se ne gre za to — en- krat se ji je moralo to povedati — je vsaj konec. Toda kaj sedai? Vejvara ni prišel in to je sumljivo. to je skoro Stran 2. »NOVA DOB A« Stev. 38. cbema kraljevskima prinoma tor rod bino princa Pavla na B!ed. Tarn je pripravilo prebivalstvo visokim gostom kar naiprisr'nejSi sprejem. Konferenca male antante se vrši v Beogradü od 20. do 22. ma;a. Ude- ležita se je rurnunski zunanji minister Mironescu in češki zunanji niitii?ttr dr. Be^ež. Po konf,-renci se cdpelje'a oba zavezniška zunanja m;nistra v spremstvu dr. Kumanudija preko za padne Srb'je v Sarajevo in v Dabrov nik. kjer se gospodje razideo Kontrola izvoza poljsk»h ptldeikov. V sredo se je vršila v miivsn^vu ir- govine konferenca, ki je sklepaia o načrtu oKvirnega zakona &!ede kon- trole izvoza poljskih pridelkov. Kon- ference so se udeležMi le cdposlanci pösarrieznih trgovskih zbornic iz ce!e države. Določilo se je v g'avuem, da naj pride pod kontrole izvoz vseh vrst žita, svežega in predelanetia sa:ija in povrtnine, konop'je in opija. S kon trolo izvoza teh predmetov se hoče doseči boljšo kakovost tega blaga, da ne bode iz inoztmstva neprestamh pri- tožb o nesolidnosti naše izvozne trgo vine. Dotnace wa&tL d Zgradba nove porodnišnice v Ce- lju. Veliki župan mariborske oblasti je razpisal za četrtek 16. maj& komi- sijonolni ogled in razptavo v svrho stavbnega dovoljenja za zaradho nove, porodnišnice v Celju. To vest bo ne le mesto Celje, temveč ves široki okoliš pozdravil gotovo z največjlm veseljom, saj je nova porodnišnica v Gelju nuj- no! potrebna. Stala bode na zemljišču; ki ga je v to svrlio prodala mestna ob- cina celjska javni bolnici v Celju med glavnim. poslopjem bolnice. izolirnico in Benjamin Ipaveevo ulico nasproti lvokdanji tovarni »Cinal«. d Malerinski dan se je ob- hajal včeraj na skr omen naein tudi v Celju. Dopold'ne so prodajale gospo- clične po mestu cvetlice, od 11. do 12. je bil v .metnem vrtu promenadni kon- cert, popoldne pa izredno lepa otroška prireditev v Mostnem glcdalisču. Otvo- rila jo je s krasniiu nagovorom gospa Marica dr. Sernečeva, na to pa so se vrstile pevskc in deklamaci.ißke toeke. Deklamacijske to'cke j& opravil naš narašeaj iz mestne osnovne sole, mala ljuba Danica Križeva, koraižen Veko- slav Kobe, izredno dobra d'eklamator- ka Hedvika Loibnerjeva in malo pre- tih Milko Saveli. Učenci in ucenke miešeanske sole pod vodstvom gdo. Lovrečeve in ^eca Šegula. so posamič in skupno izvrstno nastopili, rajalne igre dijakinj realne gimnazije in učenk mestne osnovne sole bi vsled ZVEČER za ZJUTRA3 xq jtamaAanJQ hkuhavank p* •'#Potrkalo je na vraita. Vejvara je vstopil. Gospa Kondelikova je popoludne sklenila: ako pride Vejvara in ko bo hotel prijeti njeno roko. mu jo odteg- ne in mu reče ledeno: Sedite, prosim, gospod Vejvara! — toda ko se je po- kazal sedaj njegov mirni obraz, z onim spostljivim, ud'anim izra.zom, in ko je tako metoko prijel njeno desnico in se sklonil, da jo poljubi. je stala kakor prikovana, ni mu mogla iztr- gati roke in je rekla v zadregi: »Pozdravljam vas — mi vas že nismo vec pričakovali — sedite, se- dite . . .« »Ampak danes jih boste slišali Vej- vara«, je zaklical Kondelik brez uvo- da. »Sedite, Vejvara, in nam povejte sc- d'aj, kaj imaite s to Muknšnablico in njeno lucerjo . . .« Vejvara je osupnil in je gledal se- daj Kondelika sedaj gospo Kondeli- kovo in nehote se je ozrl k vratom ku- hinje. Zdelo se mu jc. da sedaj razu- me pozdrav svoje neveste. »Kondelik«, je rekla polglasno go- spa, ki si je predstavliala drugačen začetek. »No, čemu pa dolg predgovor, že- na!« je menil mojster. »Jaz nisem pri- jatelj velikih polemik. Da bodete vo- deli, bila je tu neka ibaba z njeno hcer- jo . . . kako se že ona punca imenuje, hitro! — prišla je in nam pripovedo- vala cudne stvari. Kaj ste napravili?« Sedaj je bil Vejvara rdec kakor rak. Prišlo je prelwtro. Gospa Kondelikova je gledala uprto njegove ustnice. »Razmerjo\ gospod?« je vzkliknil. »To je rekla?« »Dragee, to je nažlobud.rala. Škoda. da nisem bil prisoten — in najvecja Skoda, da niste bili vi zraven!-Mati tukajle jc vsa iz sebe in Pepica hod i kakor Gri/.olda. Kaj pa imato za vva- ga?« »Razmerje, gospo;!?« je ponavljal Vejvara kakor v saniah. »Gna je povedala se več«. se je vme- šala gospa Kondelikova, da bi bilo vse jasno, »ona je trdila.. da ste z go- ^podično Lotinko tako dalec. da niti ne morete i(i z drugim rloklotom prod oltar . . .<• (1 Kraievni sol ski odbor za ccljske osnovne in meščanske ^ole iina \ažno sejo ta. petek, dne 17. maja kot običaj- no ob 6. uri zvečor v zbornici meslne osnovne sole. d Akademski pevski zbor Univerze Icralja Aleksandra I. v Ljubljani pri- redi v nedeljo, dne 2. junija v veliki dvorani »Celjskega doma« ob 4. uri popoldne pevski koncert pod vodstvom cand. ing. g. Franceta Marolta. Spo- red obsega jiesmi nasih prvih sklada- teljev Adamiča, Deva, Kogeja, Lajo- vica, Pavčiča, Ravnika in pa nekaj narodnih pesmi. Solospeve poje gosp. Marijan Rus. Zbor šteje 5ö pevcev in je otlen od najboljših v Slovcniji. d SK »Ilirija« vroti SK »Celju«. Vceraj so je na Glaziji odigrala pri- jateljska tekma med ljubljanskim sportnim klubom »Ilirijo« in doma- čim klubom >Celjem« s prav »nepri- jatelj^kim« koncem. Kajti rezultat jo bil 12 : 1 proti Celju. Vzrok temu de- loma iwlz:ka tla, deloma niord'a sod- nik, največ pa slaba izvežbanost in urnost Celjanov. Ali se naj v celjskeni klubu trenira in doseže tudi kolikor mogoče stabilnost mostva — ali pa se naj tudi take prijateljske tekme s tre- niranimi klubi opuste. Za malo brca- n.j:i in skakanja so tudi druei klubi na vazpolag-o. d Koncert »Celjskega mvskega drn- ?lv(t«. ki je bil doloren na 1. junija 1. 1... je vrelnžen na 8. iuniia t. /., ker })i se križal s konoertom Akadomskega pevskega zbora univerze Kralja Ale- ksandra T. v Ljubljani. ki ere na.pov- f-'ko turnpjo v Maribor in v n,emski Gradcc ter ]U'iredi mpd potom tudi koncert v Celju. d Celjski legijonarji! Te dni m-ineva 10 let, odkar smo v zvestem tovarištvu in \- ljubezni do domače grude sodelo- vali pri osvoiboditvi Koroške. To ob- letnico hoeemo v kratkem na skromen ntčin proslaviti in se sestanemo v to- rek 21. maja t. 1. ob 20. uri v rdeči sobi Narodnega dbma v Celju, da do- ločimo program proslave. — Maks De- tičok in dr. Er. Mejak. d Ve'lih prompt na celiski postajiJ Železniško ministrstvo je izdalo te dni statistično tabelo o promotu na posa- meznih pofitajali naše države. Zani- mivo je, da stoji celjska Dostaja glede osebnega prometa na sod mem, glede balgovnega prometa pa na 17. mestu. Glede osebnega prometa izkazuje Ce- lje za lansko leto 394.025 potnikov (neposredno pred njim Sombor s 457 tiso't- 784 in Sarajevo 555.734 oseb; za Celjem pa stoji Gsijek, Skoplje, Brod na Savi. Sušak, Novi Vrbas itd.. Veli- ko vecji Maribor je imel osebnega pro- meta komaj. 644.497 cseb, a. je še po- v.rh obmcjno mesto! Blajrovnega pro- mota jc itnelo Celje 190.773 ton, -docim stoji tik prod' njim Maribor s komaj 212.269 tonami, dočim ima Ljubljana 478.621 ton. Številke kažejo. kako važ- no prometno središče je relativno maj'lmo naše mesto. d Iz celjske policAjske kronikz. P o - bo ire I dece*k. V Celju so prijeli 8 do 10 let starcga dečka. ki je rekel, da se piše Grmekov Anzek in da je po- begnil z doma, ker so z njim slabo rav- nali. Doma da je v šmarski okolici. Fanta bodo pOvSlali v demaco občino. — P o s k u š a n s a m o m o r v z a - pbrü. Prijeli so Marjeto K., rojeno 1. 1906 v Dolu pri Borovnici. bojd'a ši- viljo po poklicu, radi sum a tajne pro- stitucije, ker si je že vec dni brez posla ogledovala celjsko ulice, odnosno pa- sante. Je pa tudi že od poprej v poli- cijskih črnih. bukvah. Danes si je za- čela v zaporu trgati obleko in se je s škarjami suvala v prsi. Dobila je pa le male poskedbe. —'Po m e s t n i h t r a v n i k i h na Lanovžu ni dovolje- no nabirati svinjske hrane. — Po- s 1 e d i c e v i n o t o e e v. Na praznik so se vračali z nekega vinotoča na Mi- klavževeni hribu ali iz Lisr Anton Š. s svojo »življonsko sprcMiiljevalko« MarijoK. jin neki Ferdinand B. Bodi- si vsled žlahftno celjske kapljice bodisi vsled vseobcih siinpatij sta se Ferdi- nand in Marija domov grede polju- hovala.. Anton je od )jeze cdšel, pozneje ]ia se je premislil in se je vrnil, pri če- lnur jo konstatiral, da se Ferdinand in Marija nista vrnila ijo normc'.lni poti s liriba. Posledica: dvoboj- na sa- vinjski brvi, pri čemur je zletel Anto- nov klohuk v vodo. Konec pred poli- cij-o. — S p r i j e 1 a sta se na Savinji dva sojalca. peska in je pri tern T. uda- ril druzega, češ da prodaja voz peska samo za 20 Din, kar je prepoceni. — N a j d b e. Najden je eden kanarčok v Samostanski ulici, kateri ie sedaj na stražnici; enoga je pa našel Rafael Peric ])red kapucinskim mostom; ima ga doma. Nadalje je n a id ona nova sportna cepica in zavojeek z /.onskim blagom in trnkovi. d Najvaznejki, četudi ne najnovejw vest je, da: se perilo namoči čez noč v raztöpini ŽENSKE 11 VALE, nato pa se izpere s SCFTTCMToviin TERPEN- TIN oviin MTLOm. — Varujle se po- naredb! Pot renne mtnke, veil dar pa brez znatne žkodo, so občutili včeraj po vsoj severni Tlaliji. Štev. 38. » N 0 V A DOE A« Stnm 3. fteumatizem, 'S, v giht, išijas zdravi najuspesnejše Kheuse- nal pasta. Dobiva se v vseh lekarnah. Proizvaja lekarna ARKO, Zagreb Ilicabr. 12. d Okrožno sodlščv; v Murski Sobotl. Te dni se je mudiia v Bt'ogradu večja prekmurska deputacija, ki se je zg'a- si)a med drugim pri pravosednem mi- nistrstvu dr. Srslcicu in je prosila, naj se čimpreje izvrši že zakonito določena ustanovitev okrcžnega sodlšča v Murski Soboti. Soboška občina je za sedež so- di?.ča že kupila Szaparyjevo graščino sredi Sobote in je začelo graditi sta- novimjsko hišo. Druga poslopja zgradi, ko prične tudi država z ustanovljanjem sodižča. Minister je obljubil, da bode stvar proučil. d Razpisaiu mesta. V moSki ka- znilnici v Mariboru je razpisanih več mest pazniškega osobja, in sicer 10 mest paznikov zvaničnikov, 3 mesia paznikov služiteljev in 1 do 8 mest paznikov dnevničarjev. Lastnoročno pi- sane prošnje popolnoma zdravih reflek- tantov močne postave je treba vložiti do 26. t. m. pri kaznilniškem ravna- teljstvu. d O prvih Čebelnlh rojih v mari- borski obiasti pišejo mariborski listi. d Večje vlome so poskušali nezna- ni storilci po trgovinah okrog Ljutome- ra. V noči od 7. na 8. maj so vlomili pri trgovcu Raihu v Cezanjevcih, kjer so odnesli raznega blaga za ceno 8.000 Din, dalje pri trgovcu Lovrenčiču v Kr'zevcih, kjer jih je pa lastnik prepo- dil s streli, ter pri Šijancu in Vrbnjaku v istem kraju, ver.dar pa brez uspehs. d Redni glavni občni zbor Hme- ljarskega društva za Slovenijo se vr- ši v nedeljo dne 26. maja ob pol 9. uri dop. v Roblekovi dvorani v Žalcu po običajnem dnevnem redu. Giasoval- no in posvetovalno pravico imajo le po društvenem vodstvu legitimirani člani onih podružnic, kojih pravila je potr- di! veliki župan. Vsi člani limelj. dru- §tva irnajo pravico prisostovati glavn. obč. zbora. Za slučaj nesklepčnosti se bode vršil pol ure pozneje glavni ob- čni zbor pri vsakem številu navzočih de'egatov. d Smrtna nesreča prl vožnjl z motorjem V petek, dne 11. maja se je vozil 28 letni trgovec Schober iz Maribora proti domu na Muto. Med potoma pa se je zvrnil in priletel na nekem ovinku tako nesrečno z glavo proti nekemu drevesu, da si je prebil lobanjo in dobil več drugih poškodb. Umrl je preje, ko so ga pripeljali v bclnišnico. Nesreče pri motorskih vožnjah se letos izredno naglo množe. d V Ptuju jsi umria gospa Katarina Peteršič, roj. Šac, soproga znanega trgovca g. Peteršiča. d V Meži pri Dravogradu je prodal znani veleposestnik g. Ivan Verdnik svoje veliko posestvo, obstoječe iz več kmetij, dveh žag, mlina, vile in raznih gospodarskih poslopij g. lvanu Gatzerju. d PriporoČljiva cessta. Na cesti iz Guštanja v Dravograd so napadli te dni trije moški, oboroženi z batinami in noži avtomobil, v katerem se je vozii dravograjski kblodvorski restav- rater g. Komauer. K sreči jim ni uspelo, da bi avto ustavili ali močneje poškodovali. Neznane razbojnike išče sedaj orožništvo. Modtae čevlje eleganc« in ktfalitete je pri St. Strašek, Kovaška I d Blaoajniške ure vri davčnih upravah. Radi nove orsanizacije fi- nančne stroke, ki nalaga davčnim upravam izredno veliko internoga uradnega dcla, se je do nadialjnega odredilo, cla bodo trajale izza dne 15. maja t. l blagajniške ure pri davčnih upravab le ob delavn.ikih in sicer sa- j mo dopoklne od 8. do 12. ure. Stran- kain se priporoča, da se v dim večji izmeri poslužujejo plaeovanja raznih dstvščin v poštnem čekovnem promotu in to tembolj, ker bodo pn vsakem poštnom uradu poštnc položnice na razpolago. Na hrbtu poštnih poloznic pa naj vedno oznavijo namen phičila. d Prvovrstna in siaurno kaljioa se- mena vseh vrst, poljska kot vrtna se dobe pri tvrdki Anton Fazarinc, Ce- Ije. d tiprchod v parku ni uikoli prije- j ten, če ste prej imeli težko delo ali če vas se čaka. — Ako jieinl.iete za pra- nje perila SGHlCIdbTov »RAD10N«, 1)0 pranje za vas zabava. dNovi vozni red za po&tne automo- bile stopi s 15. malean t. 1. v veljavo. Isti kaze rm Zg. Savinjsko dolino lop napredek, ker upošteva v izdatni meri tujski promet in turistiko. Poštni av- to vozi vsaki d'an ob 1). uri iz postajo Šmartno na Paki in pride v Soleavo ob 11.35, nazaj pa vozi ob 15.15 in ima v ömartnem prikljueek k vlaku ob 17.57; razun tega cdh'aja ob pon- ileljkili. sobotah in dnevili ured praz- niki iz Šmarlnega ob 17. uri (prihod v Soleavo cb 19.30), nazaj iz Solcave pa ob pond'eljkih, torkih in dnevih pred prazniki ob 3.45 xjutraj; k vlaku ob 6.06, ob nedeljahi in praznikih }>a še ob 5.55 zj. ccz Gornjigrad in Za- d'reskö dolino v Šmartno (prihod ob 8.27). Voznina v Luče 35, v Soloavo 45 Din. Vlaki zj. ob 4. uri in zvečer nazaj v Gel je db 22. suri ne bedo vozili. d Trgovinsku poQodba s Francosko stopi v veljavo 15. t. ni. neglecle na, mnnjkajočo odobritev v francoskom parlamentu, do katere ne bode i)i'išlo tako hitro. d Izplačevanje volnin državniin zdravnikoin in si)lo>h usluzbencein sa- nitotne stroke za čas od 31. marca 1926 .d'o 31. marca 1928 se bodo pri- ce! o te d'iii. d Odkritje spomenika. V Nišu je bil vceraj odkrit spomenik anffle&kim vo- jakom, kateri so padli v svetovni voj- ni. Odkrit ja so se udeležili trijo naši ministri, dr. Srskic, tlr. Msižuranir in dr. Šverljuga. d Točo so imeli vi-emj v Sarajevu in okolici. Po siln-jm dež.iu je zacela ob 1. padttti toča, ki ie pobolilu cesto in napravila po raznih nasadili v ino- stu in okolici znatno škodo. d Popmvüa aramofovnv izvrsuje Anton Lcc-nik, Colje, Glavni trg. 333 Dr. E. Mejak: Ceiiskai g »a do rovoljcev na K^ tMew. (Spominska črtica ob desßtletnici ko- rovškili osviobojevalnih bojev.) (Dalje.) DoloL-ih so se iioveljniki tem stra- žam in so se vse 4 straže. zaznainova- nc od desnega na levo krilo s stevilko 1—i, postavile še isti dan in sicer: straža št. 1 na koti 1.075 južno od Staknet vrha (poveljnik praporščak Franjo Seručar), straža st. 2 na koti 1.457 severo-zahodno Kani«oni vrh (poveljnik pod'por. Leopold Šparhakl), straža št. 3 na koti 1.394 jugovzhodno od Grebena. (poveljnik cetov. Ervin Mejak) in straza št. 4 na koti 1.320 južno od erte Koprivnica—Črna (po- veljnik podpor. Lujo Cancer). Nasta- n.ili smo se pri kiuetih v bližini ozna- čenih postojank. S poveljstvam legije smo bili v zvezi potoni ordonanc, ki so prinašale stražam tudi dnevno pre- hrano. Na tem mestu naj povdarju.111, da so to ordonance, ki so prehodile vsak dan dolgo, težavno pot s hribov v l.jubno ozir. v Luce in bile nazajgrede obremenjene s provijantoin in pošto za straže, opravljale izredno težko in trudapolno službo, vendar to z naj- voejo požrtvovalnostj-o in Dotrpežlji- vostjo. Za mojo stražo je vršil to službo takratni osmošoloc leg. Stanko Modic iz Celja, ki je dokazal, da za- more clovek s trdno vol.io in 7. Ijubez- nijo do stvari vcasih nadomostiti inanjkajoce telesne sile in premagati tudi najvecje ovire, Sovrazne patruljo so gotovo zvedele o naših stalnih postojankah, ker po 18. majii ni bilo več slišati. da bi še lirihajalo ccz mejo in da bi ropale pri kmetih. Od raznih strani so se zglašovali ])ri nas kmotjo in so nam zahvaljevali za zasfito tcr se nam stavljali na razpo- lago za vodniko in izvidnike. Zvezo mod seboj, z lovo in desno.skupino na- ših Roscd'njih. čet smo trdno držali. si- gnrnost na stajerski strani mojo je bi- la dana. Sedaj smo se začeli previtl- no spuščati črez mejo na Koroško, v glavnom zato, d'a doženemo sovražne ~& ¦ „Mi se mnogu. pravs niiuuö gosp<:-; Mica. „Cäsa imamo dosti, pa iudi gospo- dinjsivo me preveč ne utrujö, ker pe remo fako, da vzc? memo R h DION, k i p^e b a m .*' Pfre^arrii^ V&rufg t&erilc postojanke in njih 1110c, da rekognos- ciramo pota in ceste in zvemo za raz- položonje prebivalstva na Koroškem. V to svrlio smo neumorno patruljirali, počitka je bilo v teh dneh prav nialo, kor smo morali tudi ponoci biti v stal- ni pripravljenosti, da na« sovražnik «e iznenadi Le na koroskem ozemlju smo odslej trčili ob sovražne patruljo, ki so se nas pa tudii sedaj izogitaale, tako da ni prišlo tudi v tem casu do nJkakih prask z njiniii. To strahopet- 110 izogibanje sovražnika je našo sa- mozavest še bolj povzdignilo in smo si že silno iželeli, dha bi vendar prišlo en- krat do bojev. Trpeli smo v tem času, zlasti ponoc.i, vsled obeutneea mraza v gorahi, kjer je še ležalo na več me- slüi precej snega. JVJalijkalo nam je toplih oclej, tudi naša obleka je bila lH'ccoj pouianjkljiva, če\lji j)a so vsled tožke lioje po gorskern terenu pri marsiikomur začeli že pokazovati luk- ^je. Dnevno smo prosili nase povelj- stvo za od-pomoc. Tako piše v tem ea- su podpor. Šparhaikl na pQveljstvo: *Vse to, namreč odeje, čevlje in nekaj obleke liam preskrbite, pa Vam pre- obrnoniio cel svet, kajti d'obre valje je tu dovolj!« Po ponovnih ureencah je "ase poveljstvo dosofflo, da smo spre- jeli iz Celja najpotrebncjši materijal in tako smo vsaj nialo odDomo^li naj- liujši sili. Naše stražo so dobile tudi vsaka svojo mitraljezo in potrobno munici- jo, roene granate ter telefonski mate- rijal. Tolefonske zveze med. stražami in z Ljubnim. ]xi nismo več mogli ure- ft'rt'h kor smo pro] odsli nanroj i>reko mejo, kamiOT nas je itak že cnalo sreo od prvega dne našega prihocla tu sem nn mojo. (-isto enolično k- pisano pa vendar niso minili dnevi do našega iiolvod'a naproj. Dne 21. maja. sta moja in Čanc\'r.ie\a sfrnža skupno patruljirali po Koroškem. Bližali smo se Crni in pri tem zadeli ob moeno sovražno predstražo, ki se je vgnjezdi- la z eno mitraljezo pri Cvelberju (Zwölfer) ])red Cnio. Trajalo je le ne- kaj sekund, vse telel'onske naprave smo prerezaii in že se je pričelo težko zaželjeno pokanje na: obeh slraneh, sovražna mitraljeza ie tudi takoj sto- pila v akeijo. S podporoc-nikom Can- čerjem sva se približala vratom in sprednjemu oknu Cvelberjere liise, od koder so streljali Avstrijci z mitralje- zo, in sva metala skozi okno in vrata roene granate. Nekaj sovražnikovih mož je prihitelo skozi vrata in hotelo ubožati proko kamenitili stopnjic iz hiše, ki je bila vsa v dimu vsled eks- plozij naših v sol^o in v vežo vrženih ročnih granat. Eden teh, mož je oble- žal na stopnjlcah pod vratmi rartev, drugi ob plotu ned'aleo vstran od stop- njic, ostali pa so gotovo ranjeni ušK v gozd in od tarn v Crno. Vecina pred- stražo je ostala v hiisi in kakor smo pozneje zvedeli od domaöinov, je imel •sovraanik 4 mrtve in 7 vinjenih. Mimogrede bedi omenjeno. da je» ta dan čakala v tej hi.ši demaea gospo- dinja poroda in si lahto pred.stctvlja- mo, kako prij'eten, ji je m-oral biti nas hruk\ Velikanski liru.se in več kot jjolurno oglu.šiijoče jjokanje je medtem že spra- vilo na noge okrog 150 moc broječo sovražno posadko z več mitraljezami v Crni, ki je prihajala svojim na po- moč v vec strelnih vrstah, Pred to ve- liko preniocjo smo se seveda umak- nili v hribe nazaj proti meji, kamor so nas dalje c-asa Avstrijci za sled ova Ii in streljali za nami. Na naši strani je bil lahiko ranjen v diesno roko deset- nik Ivan Teržan. Ranjenejja pa so ujeli Avstrijci leg. Ivana Šribarja. ki so ga našli za neko skalo blizu hiše ncvavostno.ü'n. Sribarja so cnali noz- Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 38. K*& H ® m. III L8 fifiß L| SB ^-^_ @ fl Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000.000'-. Sianis giawnice in rezerv nod Din 9,000.000'—. Sprejema tirsniine vloge. fzt/ršujs vse denarne, kreditne in posoiilne poste. — Kupuie in prodaja deviz® in valute. Y iasfini paSaei Biarodsii dom PoctriiisBffilcjt s Maribo?! Sošt ugodnih pogojih Prva južnoštajerska vinar- ska zadrug'i v Celju. 2 1 Ivan Ballon — pionir sloyenskega novega viriarstva. Ko poletimo o prveni slovenskeni vinarskem kon^resu v slikovito Sotl- sko dolino, na divno, solnčno Bizelj- sko, bi bilo nehvaležno, ako se ne bi spomnili njega vrlega sinu, Ivana Ballona, katereoa je da-la usoda svo- jenm kraju in našemu dobremu kmeč- keinu narodu o pravem času, posta- vivši ga na pravo mesto v za naše pridne vinarje naj'bolj kritičnih časih. Trsna uš — skupno z zloalasno pe- ronosporo — je takrat skoraj na man udiisila vse nekdanje. pristno domače, pristno slovensko veselje po naših ljubkil goricah, da ej svet obupaval. Ivan Ballon in njegov ter naš nepo- zabni prijatelj in tovariš Ivan Belle sta pripravila in ustvarila temelje za novo vinogradništvo v današnji Slo- veniji z izhodiščem has na Bizeljskem. Toda ugrabila nam je kruta smi't oba mnogo, mnogo prerano. Kako bi nam mogla šele danes koristiti s svojimi bo- gatimi življenskimi izkušnjami, kate- rih nam ne nudi nobena. še tako lepo pisana knjiga sveta! Danes pa sledimo nekoliko življenju in strokovnemu udejfitvovaniu bizelj- skoga sinu. Ivana Ballona! Ballon se je porod'il 13. februarja 1862 v Stari vasi na Bizeliskem. ^Po maturi na višji realki v Liubljani se je posvetil kmetijskemu študijii. pose- bej — saj rojen pod žlahtno vinsko trto — vinarskemu. in .ie absolviral glasoviti enološki in pomološki insti- tut v Klosterneuburgu, kjer sta takrat delovala strokovnjaka svetovnega slo- vesa, Babo in Rathay, leta 1880. z od- ličnim uspehom. Vrgel se jo takoj na prakticno delo na svoji lepi domaciji in na graščini v sosednih Pišecah. Že iunija 1887 pa je bil pozvan v držtvno službo kot teh- nični vodja javnih del proti trsni iiši . v Piuju. kjer je bil do konca junija 1890. Prve državne poskusne nasade jc Ballon ustanovil na Wibmerjevem posestvu blizu Zavrč v Halozah. Me-dtem, v inargu 1888. ie položil na :lunajski visoki soli za kmotijstvo izpit učne sposobnosti za vinarstvo in sadjarstvo na kmetijskih šolah s prav dobrim uspehom. Značilno za takrat- ne razmere jie, da je izpraševalna ko- misija zapisala v zadevni zapisnik ne- verjetno konstatacijo o Ballonovi spo- sobnosti poučevanja samo v njegovem matornoin jeziku, dasi je nemščino resnično najman] tako dobro obvla- $al kakor slovenšcino. za katere pre- sojo dunajski gospodje vobče niso bili, ker sami trdni Nemci. niti najmanj kompotentni. S to klavzulo v sicer si- jajnem dokumentu so Ballonu zlohot- no in namerno onemogočili nastani- tev na kaki štajerski kmetijski soli,, ker ni bilo nobene slovcnske. niti dvo- jezične. Sledilo je Ballonovo imenovanje s | strani štajerske deželne unrave — po zaslugi dobrotvora. resnično plemeni- tega pišcčkega graščaka bar on a Mos- cona — za provizoričnega vinarskega komisarja v zadevah trsne uši, a 1. iunija 1893 je bil imenovan za defi- nitivnega d>eželnega vinarskega komi- sarja kot dežolni nradnik v Grazu. (Dnljo priliod'n.iic.) Sods* poičie sprajme pri prosti hrani, stanovanju in perilu v hiši, Fr. Repič, sodarski mojster, Ljubljana, Trnovo. 1-2 1 Zahtevate-li #1 W povsod v kavarnah, '¦ ¦ gostilnah, brivnicah m | in javnih lokalih f 0 f9N^v® Dobo" ¦ Bramofoni in plosce iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere voai imenovana tovarna na zalogi, se Hobijo proti gotov^ni n po ze!o ugodnih obrokih pri fin» I LeshouseH, Celje knjjik«aB*«ti» *ni veleipgovina » p;j i»ir>em, Stanovanje z najmanje 3 sobami, kuhinjo in pri- tiklinami, se za takoj išče. Ponudbe? Celje, poštncležeče A. H. P. Išče se za takoj sfQnosanje obstoječe iz 2—3 sob s kuhinjo. Plača se dobro. Naslov v upravi. Mebliraro stanovanic 2 sob in kuhinje se išče za meseca ju- lij in august za manjSo rodbino iz Av- strije v Celju odnosno na periferiji me- sta. Ponudbe na naslov : J. Mejatsch, Črna Kaolin, Kamnik. 3 2 Perfektno kuharico ki zna voditi celo gospodinjstvo, išče za takoj mlad zakonski par v Zagrebu. Pismene ponudbe na Publicitas, Zagreb, Gunduličeva I ul. 11, pod »Za — 19693«. Lepa enonadstropna hiša z veliko delavnico, 7 sob, gospodarsko poslopje in hlev, 6 minut od kolo- dvora, se proda. Potem 15 minut od Celja, lepa vila, 7 sob, gospodarsko poslople, velik vrt in 1 oral njive. Din 180.000'—.Realitetna p'sarna, Celje, Dolgopolje 1. iz vseh rudnikov prvovrsten dobavlja in do- — stavlja trgovina Fvanjjo Jost, CeSje, Aleksaudrova ul. 4 MM Gramofon (Edison) še nov, se radi odhoda, takoj poceni proda. PogleJa se lahko v upravi lista. Orlglnalnl Irancoskl Eclair Vermorel le nalbollfia BRIZGALNA na svetu. Generalno rosiopsivo: Bsrzel &. d., Subotica. Zohtevajte cenlkl Dobl ae lahko povsod! Moderne tlskovine vsehvrst: Rrajige, lepake, leJake, pisemske glave, kuverte, vabälci I. dr. Vanm nudli v olcvisrii lasvedbl in po zmerni ceni Zvezna tiskarrtai tastna knjigrov^znlca Izvršuje vsa v njeno slroko spadtjoča dela. Ljudske knjižnice imajo pri vezavi popust. ¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦B Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren is, ixdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Č$tiua v Celju.