št. 50 PTUJ, dne 28. decembra 1962 CENA 20 riN . v goTČn pri Kidričevem (Posnetek: J. Vrabl) Vsermi pre-bivalsfT-n z območja občine P+uj že-limo v 1%3 letu mnogo uspehov in zado- voljstva: ZVEZNI IN REPUBLIŠKI LJUDSKI POSLANCI OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET j OBČINSKI KOMITE LMS \ OBČINSKA ZVEZA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA OBČIKSKA GASILSKA ZVEZA IN VSE OSTALE ORGANIZACIJE TER DRUŠTVA . na območju občine Ptuj. »TMnik« izhaia pod tew skraiša- mm imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občm?kih odborov SZDL Ptuj m Ormož — Izdaja »Tednik« časopisno podjetje »Ptuj- ski tisk« Ptuj — Odgovorni ured- nik: Antnn Bauman. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8, — Te- lefon 156. čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj št. 604-19-1-206 — Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk^ — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozem- stvo 1500 din. Letnik XV. Danes, v petek, 28. decembra n 1962 v Ptnjn letos zadnjič zase- fl data zbora občinskega Ijndskegra | odbora. Na prvem m«sta skup- ne seje obeh zborov je analiza | problematike na področju urba- | nizma in stanovanjske graditve v | občini Ptuj, ki jo je za to .sejo pripravil olniinski svet za urbani- zem, na ločeni seji pa osnutek odloka o agrotehničnih ukrepih za pridelovanje pSenice, koruze, krompirja in krme na travnikih H ter asanacije sadnega drevja v občini Ptuj. Občinska zbora letos zadnjič zasedata v ostalem pa je na dnevnem redu skupne seje imenovanje vr- šilca dolžnosti upravitelja osnov- ne šole Podlehnik pri Ptuju, raz- rešitev upravitelja osnovne šole Videm pri Ptuju, pooblastitev ve- terinarja Alfreda Merca za opravljanje poslov veterinarskega inšpektorja v občini. Na dnevnem redu skupne seje so še predlogi in vprašanja odbornikov. Na ločenih sejah pa bodo poleg zgoraj navedenega obravnavali: osnutek odloka o dopolnitvah od- loka o hišnem redu; potrditev gozdno gospodarskega načrta za območje »Pesniška dolina«, »Rod- ni vrh«, »Dolena« in »Lenart« za gozdove, ležeče v občini Ptuj: odobritev pripojitve tovarne stro- jil Majšperk k Usnjarskemu kom- binatu »Konus« Slovenske Konji- ce in prevzem poroštev za najeta posojila. Poleg običajne točke na ločenih sejah zborov bo tudi se- daj točka o dodelitvi zemljišč družbenega premoženja gospodar- skim organizacijam in zavodom ter prodaja in nakup zemljišč. Kot zadnja točka pa je odobritev povečanja sredstev za osebne iz- datke uslužbencem in delavcem državnih organov OB LO Ptuj za čistih 400 din mesečno, V. J. Največkrat poleti in pozimi fotog rafirani ptujski motiv Pred odkritjem spominske plošče na kraju smrti Franca Osojnika velikega borca za svobodo v Krčevini štev. 60 pri Vurber- ku je pred 20. leti preminul parti- zan in organizator osvobodilnega gibanja v ptujskem okolišu Franc Osojnik. Ravno istega dne, v so- boto, 29. decembra ob 10. uri do- poldne bo občinski odbor Zdrtt- ženja borcev skupaj s KO ZB NOV na Grajeni odkril spomin- sko ploščo na kraju njegove smr- ti. Na svečanosti bo sodelovala šola v Grajeni. Zaradi zime bo svečanost skromna, vendar pa se je organizacija ZB odločila, da odkrije spominsko ploščo ravno na dan smrti junaka Osojnika in s tem zaključi letošnje svečanosti ob 20-letnici Slovenjegoriške čete. Drugo leto poleti bo na kraju Osojnikove smrti prirejena večja proslava v njegov spomin. Tudi šole bodo priredile izlete v kraj, kjer je padel eden največjih re- volucionarjev v našem okolišu. Juntik narodnoosvabodil- neg^ boja je padel pred dvajsetimi leti v sredo, 29. decembra, prod dvajsetimi leti so v Pbij pripe- ljali na malem vozičku, privmA- nem na gestapovski avto, trupilo junaka Franca Osojnika. Pred kmečko hišo v Krčevini itev. 60 je zaradi izdaje padel ijnenada — njegovo telo so j^^ešetaU ao- vražnikovi streli. Njegovo truplo so pokopali za mestnim pokopa- liščem, kjer so že od avgusta le- žali njegovi mrtvi tovariši narod- ni heroj Jože Lacko, Franc Kramberger, Alojz Zavec, Stojko Drago in bratje Reši. >. Kdaj je Osofnik postal borec za pravice Franc Osojnik se je rodil 26. avgusta 1900 v Janeževcih v Slo- venskih goricah. Učil se je mlinar- ske obrti. Bil je znanja željan o- trok, Id se je že y letih, ko je hodil v osnovno šclo na Destemik, veli- ko čitaL Ob čtivu je postajal svo- bodomiselnega duha in se včlanil k »Sokolu«. Tudi tedaj je še pose- gal po knjigah šolske knjižnice in nastopal je v igrah, ki jih je društvo prirejalo. Z željo spozna- ti tuje kraje In domovino, se je napotil po Jugoslaviji in po dru- gih balkanskih deželah. Kdaj j 9 Osojnik spoznal mar- ksistični svetovni nazor in ga osvojil, nI povsem jasno. Bil je LAckov prijatelj. Lacko je sto- pil v Komunistično partijo leta 1932. Takrat so začeli ustanavlja- ti Društva kmečkih fantov in de- klet, pod vplivom nekdanjih pri- stašev Samostojne kmečke stran- ke. KonMinisti pa so v društvu vnašali naprednega duha. Lacko je imel pri tem delu veliko zaslug in ena največjih je bila ta, da je pridobil za stvar socializma izo- braženega kmeta Franca Osojni- ka. Osojnik je bil trdna opora pri Lackovem delu pri Zvezi kmeč- kih fantov in deklet predvsem v domačem kraju Destemiku Pri volitvah leta 1932 je pomagal agi- tiratl za opozicijo proti vladni listi, organiziral je sestanke po domačem okolišu, na katere je prihajal Jože Lacko in govoril ljudstvu o pravici, ki si jo mora sam" '1pc<»m!5ra 1962 Pred odkritjem spominske plošče na kraju smrti Franca Osojnika velikega borca za svobodo fNadaljevanje s 1 strani) mandirja ali političnega komisar- ja, ker je bil nujno potreben pri utrjevanju postojank OF po Slo- venskih goricah in drugod po okraju. Osojnik je zelo dobro po- znal domače kraje in ljudi In Lacko ni mogel sam prevzeti od- govorne naloge, utrditi tla in po- iskati zanesljive postojanke za pr- vo oboroženo skupino v ptujskem okolišu, preveč je bil kompromi- tiran. Osojnik se je četi pridružil in prevzel njeno vodstvo maja. Top- lak Janez iz Mostja pravi, da je bilo to ob prvi košnji. V Mostje je prišel s kolesom in nahrbtni- kom ter karabinko, zavito v stari suknji. Zahteval je zase prostor, da se bo odpočil. Cez nekaj dni so prišli k Toplaku še drugi par- tizani in spali na seniku Oltoli 20. junija so se preselili v pod- zemeljsko jamo v bližnjem hribu. Od tod so odhajali na akcije, včasih jih po nekaj dni ni bilo, nato so se zopet vrnili. PO BITKI PRI MOSTJU Osojnik je bil drzen borec, o tem pripovedujejo preživeli sode- lavci Slovenjegoriške čete. Če- prav so bile nadvse hude okoli- ščine boja, je četa junaško napa- dala okupatorjeve postojanke po Slovenskih goricah. Po bitki pri Mostju R. avgusta 1942 se je Franc Osojnik z ranje- no, krvavečo roko, nesposoben za boj, prebil iz sovražnikovega obroča. Zatekel se je v Pesnico ter se skril pod štor ob bregu re- ke, kjer je do noči počakal, da so se orožniki m gestapovci umaknili 3 bojišča. Pozno zvečer se jn splazil iz skrivališča v vodi ter se odpravil po skrivnih poteh do Vičave, kjer se je silno izčrpan zaradi izgube krvi skril v zapuščeni drvarnici pri Selmajorju. Ranjeno nogo mu je negovala Olga Meglic, ki mu Franc Kramberger iz Krčevine je prinašala tudi hrano. Ze nekaj dni po bitki se je oglasil na Pa- norami na stalni javki, kamor je prišla Barčka. Bilo je nadvse ža- lostno srečanje. Govorila sta o če- ti, o njenem porazu, o smrti hrabrih borcev. Barčka pravi, da je bil Osojnik tak, kakor še ni- koli, postaran, bled, upadlega obraza. Se nekaj dni si je moral Osojnik zdraviti svojo nogo, da je lahko odšel na pot k sorodniku Martinu v Breg v Krčevino, kjer je prenočeval na seniku. Spal je z revolverjem pod zglavjem in se takoj zbudil, če je pod senikom kaj zašumelo. Tov. Breg se spo- minja, da mu je Osojnik pripove- doval, kako je s težavo z ranjeno nogo odšel tisti dan, ko so Lacka vodili po Ptuju, v mesto, dobro maskiran in se vtihotapil na pod- strešje gostilne »Pri pošti«, kjer je opazoval, kako so Lacka nem- čurji brcali in pljuvali. Med sra- motilci je bil tudi Bezjak iz Kr- čevine, ki se je vdinjal okupator- ju. Njemu je namenil smrt. Pn- I peljal ga je nekdo z motorjem I čez nekaj dni pred Bezjakov dom, I in Bezjak je dobil zasluženo pla- , čilo. OSOJNIKOVA SMRT Osojnik je imel prijatelja Fran- ca Kukovca iz Krčevine, v stari Jugoslaviji podoficirja, med oku- pacijo pa upravnika Komeljevega zaplenjenega posestva. Ze leta 1941 ga je Osojnik pridobil za OF in delal je skupaj z Osojnikom in njegovim prijateljem Francem Krambergerjem, kmečkim sinom iz Krčevine. Kukovca je okupator dvakrat zaprl. Ko je prišel dru- gič iz zapora, je bil v gestapov- ski službi. V zaporu je klonil pred okupatorjem, ko mu je ponujal svobodo ali smrt, svobodo pa za ceno ovaduštva. Osojnik je odšel septembra 1942 v Ruško četo in postal njen poli- tični komisar. Večkrat pa se je vrnil v ptujski okraj zaradi po- sebnih nalog. Nekega dne je ob prihodu na ptujsko področje obi- skal Kukovca na Cermelovem po- sestvu. Kukovec ga je povabil na ožji sestanek OF h Krambergerju v Krčevino štev. 60. Izdajalec je obvestil dva okupatorjeva sode- lavca, naj javita Osojnikov pri- hod županu v Grajeni. Tudi Ku- kovčeva žena je javila na občino, da je prišel Osojnik in kam sta odšla z njenim možem. Po tele- fonu so iz občine sporočili na ge- stapo v Ptuj, kje je Osojnik. 2e čez nekaj minut so pridrveli ge- stapovci z avtomobilom in zahte- vali, da jim župan Petek in tajnik Herbst kažeta pot do Kramber- gerjevih. Hišo so obkolili. Petek je skozi okno poklical Kukovca, ki je skočil skozi vežo do glavnih vrat, Franc Kramberger je bežal skozi kuhinjo na piano, kjer so ga podrle gestapovske krogle. Ranjen in krvaveč je tekel do so- seda Jakoliča; domači so ga polo- žili v posteljo, kjer je izkrvavel. Ko je Kukovec preskočil glav- na vrata, je na prostem zakričal: »Drugi je!« Osojnik je medtem hotel planiti na prosto, a že na stopnicah ga je zadel strel iz strojnice. Kukovec je nato odšel k sosedu Marušiču po ročni voziček, na katerega so naložili mrtvega Osojnika in ga pripeljali do obči- ne v Grajeni. Cez noč so ga imeli na občinskem dvorišču, nato pa so zjutraj odpeljali v Ptuj, kjer so ga razkazovali ljudem na dvo- rišču gestapa. Osojnikova smrt je pomenila veliko izgubo za narodnoosvobo- dilni boj, njegovo ime pa je vzpodbujalo nove borce k pogu- mu, ki je bil potreben za boj do zmage nad okupatorjem. Po Osoj- niku so imenovali tehniko, ki je tiskala časopise in brošure OF. Ohranjeni so izvodi te tehnike, ni pa še pojasnjeno, kje je sodelo- vala. Po osvoboditvi je ljudska oblast- obsodila na smrt tiste, ki so izdali velikega junaka in borca za svo- bodo, Franca Osojnika, Njegovo ime je prevzela kmetijska zadruga pri Ptuju, letos ob 20-letnici nje- govega največjega junaštva, je Obč. LO v Ptuju imenoval eno ptujskih ulic v ulico Franca Osoj- nika. Po njem je preimenovana tudi osnovna šola na Ljutomerski cesti v Ptuju. Ne pozabimo na kmeta — revolucionarja, ki se je junaško boril in umrl za svobodo svojega naroda^ V. R. Krambergerjev dom v Krčevini Razstava, posvečena žrtvam z^i svobodo leta 1942 v Mestnem muzeju v Ptuju, na Muzejskem trgu 1 je bila v raz- stavnem prostoru odprta 22 de- cembra na dan JLA — razstava, posvečena žrtvam za svobodo leta 1942 v ptujskem okolišu, ko je okupator v vseh vojnih letih naj- bolj divjal nad civilnim prebival- stvom, ko je padlo največ talcev, ko so jih največ odpeljali v nem- ška koncentracijska taborišča. Razstava je s portreti junakov, ki so se upali upreti v času, ko je bil okupator na višku svoje moči, ko je pod nacizmom ječala do- mala vsa Evropa — počastitev spomina prvim upornikom, ki so padli leta 1942. Razstava pa je obenem obsodba fašističnega na- silja, ki je povzročilo toliko gor- ja. Slike iz taborišč, ki jih je za razstavo posodil muzej NO v Ma- riboru, ponazarjajo strahotno trp- ljenje v taboriščih, kjer je pre- minulo po zadnjih ugotovitvah okoli 11 milijonov ljudi, V času, kb poraženi fašisti v svetu spet dvigajo glave, je raz- stava v Mestnem muzeju v Ptuju (Nadaljevanje z 2. strani) Ptuj. dne 28. decembra 1992 TEDNIK Stran 3 Akcija za cesto Ptui- Radgona se nadaljuje 20. decembra je bilo v Vidmu ob Sčavnici velilco zborovanje de- legacij SZDL iz Radenc, Kapele, Vidma ob Sčavnici, Bučkovc, .Sta- re gore in Juršinc. Zborovanja so se udeležili tudi vldni politični delavci iz Radgone. Murske Sobo- te in Radenc. Razpravljali so o slovenjegoriški magistrali, ki je za ta predel Slovenskih goric nuj- no potrebna. Imenovana cesta je stara rim- ska cesta, ki veže osrčje Sloven- skih goric ter je bila v tej smeri že v preteklem in sedanjem ob- dobju izvršena tudi večkratna meritev za gradnjo železnice na tej relaciji, vendar do gradnje ni prišlo. Po vsem tem so merodajni forumi vse do danes obljubljali zgraditev sodobne ceste. Da je gradnja magistrale na tem ob- močju nujno potrebna, narekuje tudi dejstvo, da bi le-ta povezo- vala Pomurjc s Ptujem, kjer bi se odcepila v smeri proti Kidri- čevemu, Slov. Bistrici in Ljub- ljani. S tem bi slovenjegoriška magistrala po najkrajši poti po- vezala severovzhodne kraje Slo- venije z republiškim središčem, na drugi strani pa s turističnimi kraji iz Ptuja v smeri LR Hrvat- ske preko Borla, Trakoščana, Kumrovca itd. Z zgraditvijo slo- venjegoriške ceste bi bil urejen tudi mejni prehod v Radgoni, ki bo povezoval periferne kraje z notranjostjo države. Na zborovanju so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Da bi se tukajšnje prebival- stvo izkopalo iz gospodarske za- ostalosti, naj se rekonstruira ce- sta v smeri Radgona — Radenci — Kapela — Videm ob Sčavnici — Grabšinski breg — Gomila — Juršinci — Ptuj in se preimenuje v cesto II. reda, kar glede na osebni, tranzitni in turistični pro- met vsekakor zasluži, saj prekaša promet na cesti Ptuj — Rogoznica — Ločič — Senarska itd. za ca. 60 od 70 odst. Vsled naraščajočega prometa na tej cesti v zadnjem času pa je le-ta v pomilovanja vrednem stanju. 2. Po rekonstrukciji pa kliče ce- sta upravičeno tudi glede na raz- vijajoč se domači in tuji turizem, saj je ob tej cesti svetovno znano zdravilišče, letovišče Radenci; Ka- pela z novo sodobno vinsko kletjo bo v doglednem času postala ena izmed najlepših turističnih postojank v Slov. goricah. Ob tej cesti je tudi lep in privlačen tu- ristični kraj Videm ob Sčavnici z urejenimi gostišči, umetnim je- zerom, elektro-poskusnim centrom ter drugimi značilnostmi. Ob re- laciji ceste je tudi turistična in izletniška postojanka na razgledni točki Gomile, ki se prav tako s jsvojim razglednim stolpom in bo- dočo gradnjo novega gostišča želi razviti v dostojen turistični ko- tiček. Kot ostali že omenjeni kraji zasluži tudi kraj Juršinci po svoji legi in tradiciji, da se ga upošteva kot gospodarski kraj ob tej cesti, saj so tukaj podani vsi pogoji za razvoj kraja. Pa ne samo turizem, iz sploš- nih gospodarskih vidikov je nuj- no, da osrčje Slov. goric dobi ča- su in nezadržanemu tempu raz- voja primerno cesto. 3. Glede na to, da gradijo od Kumrovca proti Ptuju moderno cesto in da bo v prihodnje tudi Ljubljana dobila dobro povezavo prek Kidričevega s Ptujem, bo nujno speljati prometno žilo v smeri severne meje — proti Rad- goni. Iz vidikov mednarodnega prometa in turizma bo prišlo v Radgoni tudi do vezave na novo avtomobilsko cesto, ki jo gradijo Avstrijci iz Radgone proti Duna- ju in se s to traso želijo izogniti goratemu Semmeringu. Zaradi tega naj odgovorni forumi plani- rajo prometno povezavo tam, kjer bo to najbolj upravičeno. Po trez- nem preudarku je povezava Ptuja z Radgono preko Juršinc — Vid- ma — Kapele in Radenc najboljša rešitev. Obenem bi se na to cesto priključila še ljutomerski okoliš in Pomurje. 4. Za uresničenje tega načrta je tukajšnje prebivalstvo v celoti pripravljeno formirati delovne brigade, kar bo vsekakor pomem- ben prispevek k zmanjšanju stro- škov pri rekonstrukciji, za te kra- je tako pomembne ceste. 5. Zainteresirani pričakujejo, da se bodo za uresničitev gradnje te ceste merodajni forumi dokončno izjavili na skupnem sestanku, ki bi naj bil v Radencih, dan in čas bi določili ti organi sami. Iz obširne in konkretne disku- sije, ki so se udeležili med ostali- mi tudi predsednica ObLO Rad- gona tov. Levarjeva, ljudski po- slanec Pomurja tov. Lojze Slavič in direktor zdravilišča Radenci tov. Bogo Verdev, je razvidno, da je predlagana varianta ceste naj- boljša rešitev. Iniciativni odbor akcije Z mapedom v dijakinjo Dne 22. decembra 1962 se je v Kidričevem Anton Vrabl iz Ma- lega Moravščaka z mopedom za- letel v dijakinjo Danico Zaje iz Apač štev. 51, pri Lovrencu in jo vrgel po tleh. Bila je močno poškodovana na glavi in dobila je pretres možgan, tako da so jo mo- rali prepeljati v ptujsko bolnišni- co. Mopedist ni bil poškodovan. Razvoj kmetijstva najvažnejši problem Organizacija SZDL Markovci- Sobetinci se bavi pretežno s kmetijskimi problemi, kar se je videlo tudi na nedavni letni kon- ferenci. Odbor SZDL je povabil na konferenco upravnike bližnjih zadrug iz Ptuja in iz Gorišnice, da bi članstvu odgovarjali na razna pereča kmetijska vpraša- nja. Vedno bolj motijo ljudi ovire pri proizvodnji kot slabo seme, nepravilna ali prepozno dobavlje- na umetna gnojila, nepravočasno opravljene strojne usluge ter ne- stimulativne cene kmetijskim pri- delkom. Mnogo se diskutira o tem, kako se bodo v bodoče ve- čale in krepile kmetijske zadru- ge in kmetijski kombinat. V tej smeri je na tem področju mnogo storjenega, niso pa še doseženi uspehi, ki bi razvoj pospešili brez administrativnih posegov. V zad- njem času se je tudi na območju SZDL Markovci-Sobetinci disku- tiralo o plantažah hitro rastočih topol in sicer v Sturmovcu in v predelih, kjer so travniki, pašniki in gozdovi kmetovalcev. V zvezi s tem so vprašali prizadeti na konferenci, zakaj ne smejo v teh predelih kositi. Kot kaže, je lju- dem jasen namen ureditve takih plantaž, ni pa jim prikazan ra- čun ekonomskih koristi in uredit- ve vprašanja lastništva in ostale- ga na teh parcelah. V skrbi za večji narodni dohodek prebival- stva bo potrebnega še mnogo or- ganizacijskega in političnega dela kmetijskih zadrug, da jim bo mo- goče doseči namen organizirane- ga gospodarjenja v kmetijskih or. ganizacijah, vzgajanja kmetijskih kadrov In njihove zaposlitve v poljedelski in ostali proizvodnji. Mnogi člani so mnenja, da je Ptujsko polje primerno za pride- lovanje visokorodnih vrst pšenice in predlagajo, da bi uporabljala kmetijska gospodarstva za pride- lovanje krmnih rastlin tiste povr- šine, ki niso primerne za visoko- rodne pšenice. Z odtegnitvijo travnikov živinorejcem za plan- tažne nasade topol bo vprašanje krme za živino. Namesto te na- plavljene zemlje na drugi strani Drave bodo prisiljeni kmetovalci uporabljati donosne njive za krm- ne rastline, če nočejo, da bi padla kvaliteta živine za pleme in za- kol. Za prebivalstvo pa je tudi važ- no vprašanje divjačine in škode, ki jo ta povzroča, ne da bi jo povrnil. Tudi na to so morali na- vzoči gostje odgovarjati zbranim udeležencem konference. -JV- Nekai o kadrovskih vprašanjih o kadrovskih vprašanjih raz- pravljamo pri nas že vsa leta po osvoboditvi in vse izgleda, da sto- pa vprašanje res sposobnih ka- drov na vseh področjih zlasti zad- nje čase vse bolj v ospredje. V dnevnem časopisju zasledimo vse polno obravnav o teh vprašanjih in vedno z ugotovitvami, da do- brih sposobnih kadrov v resnici manjka, kar pa nujno zahteva naš sedanji in bodoči razvoj, da posvetimo temu problemu vso pažnjo. Povečanje industrijske ali kme- tijske proizvodnje se mora nujno ustaviti tam, kjer odpovedo člo- vekove strokovne sposobnosti, kar pomeni, da lahko proizvajamo do gotove stopnje, in to do tiste, pri katerih je lahko proizvajalec še mojster svoje stroke. In ker se navadno mojstrstvo konča pri obrtni proizvodnji, je potrebno za masovno industrijsko proizvodnjo nekaj več, in to zmorejo pred- vsem strokovno šolani ljudje. Ni slučaj, da opazujemo po- manjkanje strokovnega kadra na vseh področjih tudi na našem področju, kakor tudi ni slučaj, da je ta problem temeljito obravna- vala tudi občinska konferenca SZDL letos v Ptuju. Vsi sklepi tn obravnave lahko ostanejo le de- klarativni, kolikor ne pričnemo tega problema v resnici tudi re- ševati. Brez dvoma spada to pod- ročje v obravnavo več ali manj pri vseh naših gospodarskih orga- nizacijah. Ni si mogoče zamisliti povečanja proizvodnje, tudi če si omislimo nova industrijska pro- izvajalna sredstva, ki bi naj dala več proizvodov in cenejših. Po vsem sodeč spadajo v takšne pro- izvodne obrate inženirji, sposobni planerji in kalkulanti, sposobna trgovina, ki bo prodajala proiz- vode na tujih tržiščih itd. o teh vprašanjih se v naših go- spodarskih organizacijah precej razpravlja, največkrat dajejo po- budo za take razprave delavci sami ali uslužbenci, pri čemer pa je potrebno poudariti, da uprave podjetij ne kažejo dovolj razume- vanja za ta osnovni problem. Ima- mo polno primerov, ko se pred- vsem administrativni in drugI uslužbenci zanimajo za te stvari in ko se sami zavestno odločajo za izredni študij in z lastnimi sredstvi, odpovedujoč se pri tem tudi svojemu prostemu času, v njihovih gospodarskih organizaci- jah pa iz več ali manj znaniH razlogov ne najdejo razumevanja in materialne pomoči. Menim, da bi to vprašanje mo- ralo priti tudi na področju občin Ptuj in Ormož na dnevni red vseh prizadetih organizacij in vse javnosti. Ne bi bilo smotrno za- mujati časa, temveč načnimo ta problem z vso resnostjo, da nas ne bodo druga področja nrpveč prehitela. C. V. Z motorjem po nasipu Na vožnji iz smeri Dornave proti Ptuju se je motoristu Vinku Gašperiču iz Kidričevega pripe- tila hujša prometna nesreča. Za- vozil je v sneg in ga je zaneslo na nasip ceste ter vrglo pod na- sip, kjer je obležal nezavesten z hudimi poškodbami na glavi. Pre- peljan je bil v mariborsko bolniš- nico. V nezavesti ležečega ob cesti ga je našel voznik rešilnega avtomobila Ludvik Podbreznik ki mu je potem tudi pomagal v bolnišnico. Komunalna banka v Ptuju je odobrila nove investi- cijske kredite Kolektivi gospodarskih organi- zacij — upravljale! in proizva- jalci — se vse bolj zavedajo, da je bodoč ekonomski razvoj, ki bo s svojo rentabilnostjo zajam- čil dovolj sredstev za osebne do- hodke in za sklade, odvisen od sposobnosti proizvodnje. Proiz- vodnost je seveda odvisna od so- dobnih strojev z velikimi kapa- citetami, kajti le na tej osnovi je možno proizvajati več in z nižjimi stroški. Iz tega razloga je v zadnjem času več razpravljanj o različnih načinih boljšega uve- ljavljanja naših proizvodnih zmogljivosti, kjer pa pogosto trči- mo na probleme ob ugotovitvah, da so proizvodne naprave zasta- rele in da bo potrebno misliti na rekonstrukcijo, ki je edina reši- tev za boljšo in cenejšo proiz- vodnjo. S tem v zvezi je Komunalna banka v Ptuju reševala več kre- ditnih zahtevkov ter jih ob teme- ljiti analizi tudi ugodno rešila. Tako je upravni odbor banke odobril investicijske kredite za rekonstrukcijo oziroma izpopol- nitev strojnega parka v Opekarni Ptuj 6,000.000 din. Opekarni v Or- možu za udeležbo k rekonstruk- ciji 11,000.000 din. Tovarni avto- opreme v Ptuju pa za udeležbo 25,500.000 din in še posebej iz sredstev občine 30,000.000 din. Za gradnjo bencinske črpalke v Or- možu je banka odobrila 10,000.000 din. Vsa ta vložena sredstva bodo v bližnji bodočnosti zopet vrača- na družbi v obliki vračil in v obliki povečane in rentabilne pro- izvodnje. C. V. Naloge ormoške mladine po konferenci Nedavna, uspela občinska kon- ferenca LMS v Ormožu je prine- sla ormoški mladini nove smer- nice in napotila za nadaljnje de- lo. Na konferenci je bilo izneše- nih mnogo odprtih problemov in nakazana njih rešitev, nadalje je obravnavala uspehe in težave eno- letnega dela mladine. V tem ča- sovnem obdobju je hiter gospo- darski razvoj ormoške občine po- stavil mladini, ki živi v njej, mnogo večje naloge v gospodar- stvu, v družbenem in delavskem samoupravljanju in v kulturno- političnem življenju, kjer mora biti mladina nosilec razvoja in nadaljnjega poleta. Mladinec kot proizvajalec in upravljalec mora biti vsestransko politično in go- spodarsko izobražen, da bi lahko odigral to pomembno politično vlogo v celotnem družbeno poli- tičnem življenju. Na občinski konferenci LMS je bila mladina opozorjena na šte- vilne napake v gospodarstvu, ki jih je dolžna prej ali slej odpra- viti. Mladina je posnemala in se oprijela nekaterih napak odraslih zaposlenih v gospodarstvu. Prav zato jo je treba usposobiti, pred- vsem vaško, ki je podvržena raz- nim vplivom starih nazorov in socialističnega sektorja. Opaža se. da je vaška mladina bila premalo seznanjena z našo družbeno stvar- nostjo in premalo oborožena z znanjem ter je zato imela pre- malo lastnih izkušenj. Zato se včasih pojavljajo nasprotja v miš- ljenju vaške in mesi,ne mladine. Nerazgledani ljudje delno vpli- vajo na prepočasen politični raz- voj vaške mladine, toda ta je za- radi naše družbene stvarnosti Iz dneva v dan manjši. Kolo zgodovine se vedno obrača naprej in zahteva iz dneva v dan popolnejšega človeka. Ne smemo trditi, da ormoški mladinci tekom enoletnega dela niso dosegli vid- nih uspehov v političnem delu in razgibanosti terena, ki je že postal močno žarišče socialističnega na- prednega gospodarstva. Uspehi ormoške mladine se odražajo v gradnji športnih igrišč, v prosto- voljnem delu pri gradnji vodo- voda v Ormožu, sindikalnih dvo- ran, pri gradnji ceste »Bratstva in enotnosti«, v številnih priredit- vah, pohodih in dramskih odrskih delih. Toda z vsem tem se še vedno ni moč sprijazniti, treba je dobre strani aktivov obdržati, jih povečati in negovati, napake pa že po konferenci odstraniti. MLADINA MORA BITI ZAHTEVNA IX SAMOKRITIČNA I Iz razprave po poročilih kon- ferenc krajevnih organizacij SZDL in občinske mladinske kon- ference je bilo razvidno, da je mladina revolucionarna in dovolj zahtevna in da razume načela družbene stvarnosti. Vendar se opaža na terenu premajhna pove- zanost mladine z družbeno poli- tičnimi organizacijami, ki bi naj bile poleg Občinskega komiteja LMS mladini glavna opo*-?. SZDL in mladinski aktivi LMS na vasi bi lahko večkrat te probleme re- ševali po različnih poteh do istega skupnega cilja. Zahteve mladine se naj predvsem nan^^ajo na pospešen ra^^voj in "išio prorlnk- tivnost dela v podjetjih, kjer se vse to še premalo razpravlja^ Modernizacija proizvodnje in nje izpopolnjevanje je želja vsakogar, predvsem pa mladine, ki jo še vedno v tem pogledu čakajo težke in odgovorne naloge. Samokritika in kritika dobro- hotnega namena odpravlja napa- ke in koristno vpliva na vsako- gar. Prav bi bilo samokritičnost v ormoški mladini nekoliko po- žlveti, kar bi ustvarilo posebno vzdušje in večji polet. (Nadaljevanje s 1. strani) dyja in britanskega premiera Macmillana na Bahamskih otokih. Gre predvsem za pojasnila v zve- zi s sporazumom, da Britanija lahko samostojno odloča o upora- bi »skupnega« jedrskega orožja v gotovih primerih. Nekateri meni- jo, da bi Britanija že lahko pora- bila to »odstopljeno pravico« v ta- kem primeru, kakršen je bila ku- vajtska kriza, drugi pa, da bi kaj takega ne smeli storiti niti ne v »drugi — sueški krizi«. Vsekakor je vprašanje, ali je Britanija se- daj zares povsem »neodvisna« pri uporabi jedrskega orožja, še od- prto. Na to bo morala odgovoriti dijo, da je Kennedy prepričal svojega sobesednika, da je jedr- ska vojna nedeljiva, da atomske- ga orožja z večstranskimi spora- zumi ne kaže širiti in da atomsko orožje ne more biti odgovor na vsa vojaška vprašanja. Kaj bodo k sporazumom rekli zahodni zavezniki, posebno urad- ni Pariz in Bonn, je pa seveda drugo vprašanje. Dvostranska »os«, ki so jo pred kratkim ne- uradno ustanovili, vsekakor de- luje in ima tudi svoje poglede glede »jedrskega kluba«, v kate- rega bi radi tudi nekateri drugi. SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNIH LJUDI — krajevni pododbor Vičava-Orešje-Ptuj ZELI VSEM SVOJIM ČLANOM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1963. Obenem vabi na veselo SILVESTROVANJE ki bo v domu SZDL na Vičav i. dne 31. decembra ob 18. uri. Za dobro razpoloženje je poskrbljeno! Vstopnina 100 din! Vabi odbor! stran 4 TEONIR Ptul dne 28 decembra 1962 IZ ORGANIZACIJ SZDL Skrb za splošno in strokovno šolanje mladine Krajevna organizacija SZDL Majiperli Ima 15-6ianski izvršni odbor. Predsednik odbora je 2i- vadin Markovič, delavec, ključav- ničar iz Brega, podpredsednik Ra- di Klarič, kemolaborant z Brega, tajnik Ludvik Lampret in blagaj- nik Martin Mlakar, uslužbenec iz Medvede. V sekretariat je izvo- ljena tudi Olga Ceh, učiteljica iz Majšperka. Novoizvoljeni izvršni odbor in sekretariat organizacije SZDL v Majšperlcu bosta morala obravna- vati poleg problemov svojega in- dustrijskega centra tudi ostale važne probleme, ki se nanašajo na dohodek in življenjske razmere v teh predelih živečega prebival- stva, ki nima dohodka iz zapo- slitve v tovarnah. Prav zanimivi so bili predlogi članstva SZDL na konferenci in so po svoji vsebini predstavljali vprašanja, ki se jih lotevajo vse družine in vsa društva in organi- zacije. Zapo&leni člani SZDL želijo, da bi dobila zdravstvena postaja manjkajoči strokovni kader, sta- novanje zanj, da bi dobil kraj nov trgovski paviljon, mesnico, non-stop trgovino, ugodnejše av- tobusne zveze zlas-ti glede na di- jake, večje šolsko poslopje in vo- dovod za gospodinjstva. Člani SZDL, ki se preživljajo iz kmetijstva, so obravnavali pred- vsem vprašanje možnosti šolanja otrok. Vsi mladi ljudje iz teh predelov ne bodo mogli biti za- posleni v vinogradništva in go- zdarstvu. Manjše število jih bo- sta vedno rabili majšperški to- varni, ostali pa si bodo morali poiskati zaposlitve v drugih kra- jih po predhodnem šolanja. Za osnovno šolanje pa so po- trebni primerni pogoji. Sedanji pogoji za ta "predel občini niso urejeni. Iz sosednjih šol hodijo otroci v višje razrede šole v Maj- šperku. Pešhoja, vožnja s kolesi in avtobusom v oddaljeno šolo je problem za se. Osnovna šola v Majšperku vsem zahtevam glede na prostore nikakor ne odgovar- ja. To se vedno bolj vidi in čuti in je vprašanje dozidave novih prostorov več kot nujno. Vse družine s« zavedajo, da je predpogoj za izboljšanje življenj- skih prilik primerna splošna in strokovna izobrazba. primerna strokovnost in zaposlitev. To ob- čutijo zlasti kraji, kjer imajo na izbiro samo 2 tovarni, kmetijstvo in vinogradništvo, ne pa vseh ostalih poklicev, ki vabijo mladi- no iz teh krajev in jih obdržijo tam vse življenje. To vprašanje bo ostalo v ospred- ju vse dotlej, da bo odstranjena največja težava, ki stoji na poti mladini. Predlagajo tudi, da bi bilo po- trebno dijakom iz takšnih krajev dati prednost pri dodeljevanju štipendij. Tudi mladina z ravnin- skih predelov ima pravico do vseh ugodnosti v zvezi s študijem za razne poklice, ima pa čisto dru- gačne možnosti glede samega šo- lanja kot mladina iz haloških pre- delov. Zato bi tudi moralo biti iz takšnih krajev za vse poklice več štipendistov in se ne bi s-melo dogajati, da je tako težko najti možnosti študija za mladino, ki si ne more sama tako pomagati naprej kot drugje, kjer mladino vsi podpirajo in ji omogočajo štu- dij na vseh straneh. Kadrovska služba organov obla- sti-podjetij bo morala segati na podeželje in bo morala iskati po šolah v revnejših krajih učence, ki bi se lahko dalje šolali s šti- pendijami. "V. J. Kolobarjenje v strmih območjih Inž. Egon Zoreč Kdor ima zemljo v ravnini, mu ni težko kolobariti. Na strmih njivah pa je to drugače, mnogo težje. Na višje ležeče njive je tu- di težko spravljati gnoj. Zato ima na strmih pobočjih vsaka njiva svoj kolobar. Blizu doma ležeče njive so dobro pognojene, odda- ljene bolj na strmem pa so puste. Nekateri kmetje imajo navado, da sejejo peso in korenje leto za le- tom na isti njivi. Taka njiva je pravi požiralnik hlevskega gnoja. Tudi zelnik je cesto na isti njivi. Ozimno pšenico seje za ovsem, v katero seje tudi deteljo, ki jo kosi naslednje leto. Pridelek je slab, četudi se ovsišče gnoji, ker pše- nica v takem kolobarju nima pra- vega mesta. Pridelovanje krompirja na str- mih legah je zaradi drugega roč- nega dela zelo drago, zato se sadi krompir bolj na ravnih njivah, kjer je mogoče delo z okopalni- kom, njive na strminah pa osta- nejo puste. Na takih njivah pa je možno poskrbeti za dobro rast- linsko odejo, to je, posejati je treba kako travno-deteljno meša- nico, ki mora biti seveda pravilno sestavljena. V ta namen je dobra mešanica angleške ljulke in fran- coske pahovke, detelje pa le Vi. To je deteljno-travni kolobar, s katerim dobimo mnogo krme in s tem tudi dosti gnoja Pravilno kolobarjenje je seveda ^ povezano z mehanizacijo Na str- mih pobočjih je z njo seveda tež- ko, vendar je mogoče nekaj izra- zito ročnih del opraviti s strojem. Moderna mehanizacija pozna za strmine motorni vlačilec, s kate- rim je mogoče okopavati krom- pir, kjer ga z vprežno živino ni možno. Moderen traktor Unimog je zelo drag za obdelavo, zato se danes obdeluje strma pobočja ka- kor v davni preteklosti. To velja tudi za naše strme Haloze in vi- soke predele Slovenskih goric. Z dobro voljo kmetovalcev in kme- tijske zadruge pa bi se dalo tudi tod mehanizirati poljedelstvo. 58 gasilskih društev o bodočiti nalogah Občinska gasilska zveza Ptuj pomaga gasilskim društvom v ptujski občini pri letnih občnih zborih, ki bodo predvidoma kon- čali do 27. januarja 1963, Tako bo v občini 58 občnih zborov, veči- noma ob sobotah in nedeljah. Na njih bodo poleg letnega obraču- na dela in finančnega poslovanja obravnavali vse probleme, ki se ne nanašajo samo na delo gasilskih društev, na požarno preventi- vo in pomoč v nesreči, am- pak na spremembo življenja na vaseh ob večjem narodnem sabljanju v kmetijstvu zaposle- nih kadrov, ob ckonomičnejšem gospodarjenju, zlasti pa ob večji kmetijski, živinorejski, vinograd- dohodku, ob strokovnem uspo- niški in sadjarski proizvodnji, ki je predpogoj za izboljšanje živ- ljenjskih razmer na podeželju. Značilno za letošnje oziroma to- kratne pbčne zbore je, da bodo na njih obravnavana vsa vpraša- nja ob navzočnosti povabljenih krajevnih in občinskih predstav- nikov oblasti in množičnih orga- nizacij, ki so tudi obljubili, da se bodo zborov udeleževali v na- sprotju s prakso prejšnjih let, da so ostajali sedeži za goste prazni. Za soboto zvečer so se odloči- la gasilska društva Pacinje (29. 12.), Tovarne strojil Majšperk (5. 1.), Volnenke Majšperk, Zamuša- ni, Dornava (5. 1.), Avtooprema Ptuj, Medvedce, Kidričevo, Goriš- nica, Jurovci, Hiš in Majšperk vas (12. 1.), Muretinci, Moškanjci. Ptuj (19. 1.), Delta Ptuj, Železni- ca Ptuj in Zagajiči (26. 1.) veči- noma med 15. in 19. uro. Ob nedeljah pa bodo zborovala društva Jablane (30. 12), Stoperce, Sikole, Bukovci, Polenšak, Videm, Mihovce, Stojnci, Sela, Mezgovci (6. 1.), Zetale, Naraplje, Zavrč, Apače, Starošince, Spuhlja, Gra- jena, Vitomarci, Zabovci, Ptuj- ska gora, Podvinci, Nova vas, Ple- terje, Mala vas (13. 1.), Cirkulane, Gerečja vas, Grabšinski breg. Borovci, Gajevci, Markovci, Lov- renc, Zamenci (20. 1.), Hajdoše, Formin, Desenci, Velovlak, Sobe- tinci (27. 1.), večinoma popoldne med 14. in 17. uro, le v nekaterih društvih dojX)ldne ob 8. ali 9. uri. Iz leta v leto več društev zbo- ruje v svojih novozgrajenih dvo- ranah, ki so dejansko delo vasi, ker so se za nje odločili iz sodob- ne potrebe po primernih prostorih za javno udejstvovanje. Občinska gasilska zveza Ptuj je doslej pod- prla še vsako društvo, ki je po- kazalo dobro voljo in vztrajnost, da bi izpolnilo prevzeto obvez- nost. Mnogo gasilskih domov bo še moralo biti zgrajenih in tudi bodo, kjer se lotijo dela podjetni in vztrajni odbori. V. J. Letošnji odkup na ormoškem območju Na zadnjem zasedanju zadruž- nega sveta KZ »Kombinat-Jeruza- lemc Ormož so zadružniki poleg ostalih odprtih problemov raz- pravljali tudi o letošnjem odkupu kmetijskih pridelkov. Menili so, da je letošnja toča močno prazade- la kmetijsko proizvodnjo, kar se je predvsem odrazilo v letošnjem jesenskem pičlem odkupu kvali- tetno slabih kmetijskih pridelkov. Toda kljub letošnjim vremenskim težavam vse kaže, da še vedno večji del privatnih kmetijskih proizvajalcev premalo skrbi za zadostno uporabo zaščitnih sred- stev, umetnih gnojil in premalo upošteva nasvete kmetijskih stro- kovnjakov, zato so tudi pridelki temu primerni. Po mnenju kme- tijskih strokovnjakov privatni sa- dono^niki zaradi nezadostne nege hitro propadajo. Tako je vpraša- nje, kako ohraniti okužene pri- vatne sadonosnike, ko večji del privatnih proizvajalcev posveča njihovi negi premajhno pozornost. Kmetijska služba pri KZ »Kom- binat-Jeruzalem« Ormož je dolž- na ob letošnjem pregledu privat- nih sadonosnikov storiti vse za ukinitev takega stanja, ki grozi ormoški kot kmetijski občini z veliko gospodarsko škodo. Storiti je treba vse za ohranitev obsto- ječih sadonosnikov in za boljšo kvaliteto pridelka. Ali je kmetij- ski inšpektorat pri ObLO Ormož o tej zadevi kaj ukrepal? Nujno bo zaostriti inšpekcijsko službo in zagotoviti potrošnikom zdravo, kvalitetno sadje, saj od kaparja, škrlupa in ostalih škodljivcev na- padeno sadje ostane samo za pre- delavo. Ker predstavljajo jabolka, krom- pir in odkup živine važno postav- ko v odkupu kmetijskih pridel- kov, velja poudariti, da je letoš- nji odkup zajel 200 vagonov ja- bolk, 261 vagonov krompirja, 43 vagonov pšenice, 2,253.000 kosov jajc, 1530 kg suhih gob, 5 ton pol- žev, 100 vagonov sladkorne peee, 3527 kosov svinjskih kož ali nad 27 ton, 2227 kosov govedi, 2298 te- let, 5300 prašičev, nadalje vinski mošt, les, hmelj in ostale kmetij- ska pridelke. Poudariti velja, da se kolektiv KZ Ormož trudi za povečanje iz- voza. Od celotne proizvodnje bo zadruga prodala 67 odst. na do- mačem tržišču, 33 odst. pa bo iz- vozila. KZ Ormož izvaža pred- vsem les na Poljsko, v Egipt, v Izrael, na Madžarsko, v Vzhodno Nemčijo, v Anglijo, na Češko, v Grčijo in v SZ, kamor prodaja ttjdi jajca, vino, fcmčnice, suhe go- lš« in živino. Padec letošnjega odkupa je predvsem v prašičereji, kjer je bilo 4700 prašičev odkupljenih manj, kot je predvideval načrt Tudi manjši odkup jabolk in krompirja je pokazal, da so kmet- je kljub primerni ceni krompirja vskladlščili čez 462 ton, s katerim čakajo na višje spomladanske cene. TEŽAVE ODKUPA SO PREMAGLJIVE Na upravi KZ Ormož menijo, da v odkupu dela največ težav neurejenost odkupnih poslovalnic dišču, kjer je odkup združen s prodajo zaščitnih sredstev in gradbenega materiala ter umetnih gnojil. Problem v odkupu kmetij- skih pridelkov pa predstavljajo tudi proizvajalci, ki želijo svoje nekvalitetne pridelke vnovčiti po isti ceni kot kvalitetne. Velike težave predstavlja za od- kup živine predvsem premajhna klavnost in nepotrebno krmlje- nje neposredno pred odkupom. Krmljenje goveje živine in njena kvaliteta sta na ormoškem območ- ju še vedno odprto vprašanje. Zato ni čudno, da je nad 15 odst. odkupljenih govedi bilo plačano po najnižji ceni 70 dinarjev kilo- gram žive teže. Razstavo, posvečena žrtvam za svobodo leto 1942 (Nadaljevanje na 2. strani) klic humanosti, ki je utrla toliko žrtev in jih že doprinaša za svo- jo zmago, čeprav je posvečena le žrtvam v boju proti fašizmu v do- mačem okolišu. Razstavo sta pri- redila obč. odbor Združenja bor- cev NOV v Ptuju in odd. LR v Mestnem muzeju v Ptuju, odprta bo do konca januarja, od 8. do 12. in od 14. do 16. ure, razen ob nedeljah, ko bo odprta od 9. do 12. ure. Vsem našim naročnikom, bralcem, dopisnikom in kolektivom, ki so bili tudi v minulem letu v pomoč in oporo našemu listu, želimo srečno novo leto 1963 UREDNIŠTVO IH UPRAVA. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ Z EKONOMSKIMI ENOTAMI ZAVRC, POD- LEHNIK, TURNlšCE S KOBILARNO, KIDRI- ČEVO, PRAGERSKO, STARŠE, OSOJNIK, DOR- NAVA, SOBETINCI, GOZDARSTVO »LESNA PREDELAVA« ROGOZNICA, MLEKARNA, SLOVENSKE GORICE, MEHANIČNA DELAV- NICA IN MIZARSTVO ?ell vsem HeTnvniir liudem ntuiske občine / letu 1963 polno vsestranskih uspetiov! Planine vabijo Vsak človek ima nekaj r»d Vsakogar nekaj veseli. Pravimo, da ga nekaj zelo zanima, to je njegov konjiček. V tem članku bom pisala o ljudeh s konjičkom: sprehodi v naravo, izleti na gore. Naši ljudje, mladi in stari, imajo velike možnosti, da se v prostem času vključijo v delo društva, ki jih veseli. Planinsko društvo Ptuj vstopa v osmo leto obstoja. V letu 1962 je plačalo članarino 120 članov, 184 mladincev In 10 pionirjev. Devetčlanski odbor je vložil ve- liko truda, da bi vključil v svoj delokrog čimveč ljudi. Zeli si, da ljudje ne pozabili na velike le- pote narave in njene neprecenlji- ve vrednosti Organiziral je več izletov za odrasle člane in mla- dince, Za prvomajske praznike je bil Izveden izlet v zasavske hribe: Kum, Mrzlica, V juniju so bili na Vršiču, v Trenti pri izviru Soče. V juliju so bili na vrhu Triglava, v dolini sedmerih triglavskih je- zer In v Bohinju. V septembru mesecu so bili na Uršlji gori in Peci Organizirali so še več kraj- ših izletov na Boč, na Pohorje ter v bližnjo okolico v gričke Haloz in Slovenskih goric. Lepo je tudi na Desterniku Večino izletov je vodila dolgo- letna odbornica Hermina Misotič, skromna planlnka, po rodu Go- renjka. Dva člana v odboru sta prosvetna delavca Predsednik društva se s celotnim odborom trudi, da bi čim več mladih lju- di vzgojili v dobre planince. Društvo dela v tesni povezavi z društvom tal>ornikov. Vežejo jih isti cilji: odtrgati ljudi od na- petosti, ropota in hitrosti in jih peljati v tišino, sproščenost in prostranost narave. Velika ovira pri delu je ta, da društvo nima lastnih prostorov in je primorano imeti odborove se- je v pisarnah podjetja »Petovia«. Vsa planinska društva v Sloveni- ji bodo v letu 1963 slavila jubi- lejno leto: 70-letnico ustanovitve prvih planinskih društev v Kranjski gori in Ljubljana-Mati- ca. V tem letu bo velik", akcija vključevanja članstva v planin- ska društva. Zaželjeno je, da bi zaživele planinske skupine v de- lovnih kolektivih, kot v Tovarni glinlce in aluminija v Kidričeventi, v Tovarni avtoopreme Ptuj, v Kmetijskem kombinatu Ptuj, v Tovarni konfekcije in perila »Delta« Ptuj, v vseh večjih de- lovnih kolektivih. V Maribonj imajo delovni kolektivi Tovarne avtomobilov in Železniške delav- nice samostojna planinska dru- štva. V drugih kolektivih pa de- lajo planinske skupine. Pričaku- jemo, da bodo sindikalne podruž- nice oziroma izvršni odbori SP v občini Ptuj skrbeli za to in svoje člane zainteresirali za to zdravo obliko rekreacije in obnavljanja sil. Mnogo ljudi bo preživelo novo- letne praznike v planinskih po- stojankah Veliko ljudi bo kreni- lo za en ali dva dni na bale pla- note. Vsem tistim želimo veliko planinskega veselja in sonca. Vsem planincem v ptujski občini želi UO PD Ptuj veliko uspehov, zadovoljstva in pohodov v gore v letu 1963. Anica Znidaršič Kaj bo prineslo Novo leto Je staro leto se sklonilo že v večni zakon svoj, novo spet bo nastopilo, kaj prineslo bo s seboj? Bratcev dvanajst s sabo vodi: to je letni koledar; če natančno ga pregledaš, za vsakega v njem je dar. Nekaterim sreče bo prineslo: v družini naraščaj; drugim ljubezni polno vrečo, srečen zakon in še kaj. Nekomu uspeha v delu v podjetju in povsod, drugemu zemljo, sadonosnik, dalo bo obilen plod. Oblak solza še tam se skriva, v kotu v plašč teman zavit, mnogim skrita bo usoda pretrgala življenja nit. Zinka 18 dec. 1962. so darovali kri krvodajalci s Ptujske gore: Gaj- šek Alojz, Strašek Anton, Zolar Antonija, Jeza Alojz. Bedenik Ludvik, Gojkovič Anton. Kokolj Martin, Saša Ana, Pišek Otilija, Gojkovič Anica, Pišek Neža, Fi- šer Roza, Hohorko Amalija, Fran- gež Francka, Kokolj Slavica, Gajšt Matilda. Dolenc Slavica. Kozoderc Rudolf, Frangeš Kari, Stucl Gustl. 20 deo. 1962 so darovali kri krvodajalci iz Vidma: Kozel Ka- tica, KirbiS Franc, Kline Janko, Kirblš Lizika, Hvaleč Vinko. Hva- leč Martin. Plohi Jožef, Kokolj Rozalija, Ivančič Ivan, KirbiS Ti- lika, Klethofer Marija, Roimao Katica, Vaupotič Mirko. Ivančii Elizabeta, Murko Jožef, Marob Katarina, Vidovič Lizika, Vaupo- tič Stanko. Maroh Marija, Duh Terezija, Jurenec Cvetka, Muzek Štefka, Ciglar Julijana, Sirovnik Slavica, Roje Roman. Zunkovift Maks, Vaupotič Zdenka, Segula Marija. Sedlaček Anica, Furek Kristina in Letonja Marija Vsem organizatorjem in krvo- dajalcem se v Imenu bolnikov najlepše zahvaljujemo za vso po- žrt^'o\ ?i1nost, ki so Jo Izkazali! Splošna bolnica Ptuj Rdeči križ Ptuj Lunine spremembe lii vremenska napoved za čas od 1. januarja do nedelje, 13. januarja 1963 Prvi krajec bo v Četrtek, 3. januarja ob 2.02 Polna luna bo v četrtek,. 10 ja- nuarja ob 00.09. Napoved: Ves čas bo v glavnem lepo vreme, le med osmim in desetim januarjem so možne rahle snežne padavine. Pr- va dva, do tri dni v januarju bo hladno, južno vreme. Ostrejši mraz bo med četrtim in trinaj- stim januarjem, ko bo temperatu- ra padla na 20 stopinj Celzija pod ničlo. " CA Rešktev zložne uganke iz štev. 49 1. IVAN. 2. NADA. 3. VATA. 4. ETER, 5. NICA. 6 DAMA. 7. AMEN, 8. RIBA, 9. SENO. 10. ENAK. 11. VILA. 12. RANA, 13. TITO. 14. IKRE. Dopisujte v TEDNIK Kolektiv ptujskega vodovoda in kanalizacije Ptuj Vsem odjemalcem, poslov-nim prijateljem in delovnim ljudem želimo srečno in iis|>e- hov polno novo leto 1963 in mnogo delov- nih in drugih uspehov! Kolektiv ptujskega vodovoda in kanalizacije Pred Jutrom FRANCE FILIPIC Hodili so naglo, gozd in noč sta se združila v varujoči temi. Majhna četa, koraki, ki so tep- tali tišino. Vzpeli so se na greben, drev- je se je razšlo in ponudila se jim je dlan gole planjave. Mesečina razsejana v praznem prostoru, ki je segal do neba, prevelika širjava, da bi stopili vanjo. Stis- nili so se v varstvo poslednjih redkih dreves, med njihovimi debli so se prepletale sence in zrli so tja, preko svetle ravnice, kjer je onkraj polja stala med Sadnim drevjem velika kmetija. Komandir je poklical drvarja Matevža k sebi in ga vprašal: »Kako pa naj pridemo preko te čistine k hiši?« »Naokoli bo treba iti; z dru- ge strani sega sadovnjak skoraj do gozda,« je rekel vprašani. Nato so se zares napotili v lo- ku okrog ravnice, včasih zavili globlje v gozd, včasih se za tre- nutek prikazali v mesečini in spotoma je Matevž pripovedo- val, da je deset let služil pri ti- sti hiši, da je gospodinja vdova in ima tri otroke in da ni slaba ženska. * " »Ni slaba ženska, zares ne; da- la nam bo hrane,« je zatrjeval in vodil četico vse bliže k hiši. Prejšnjo noč so se izvili iz ob- roča, skoraj brez prestanka so bili ves dan in vso noč na po- hodu, ne da bi zaužili kaj to- plega. Ustavili so se v bližini velike- ga skednja. Krpa čistine med ro- bom gozda in prvimi sadnimi drevesi. Matevž je stopil naprej, se ogledal na desno in levo in potem stekel naravnost skozi steklena vrata mesečine. Orožje so držali v pripravljenosti, da bi ga zavarovali, če bi bilo po- trebno, Matevž pa je pretekel pas negotovosti in se ustavil ob velikem skednju. Tiho je bilo, zima brez snega, nepremična praznina, v kateri je zlovešče čakala smrt. Ali se bodo oglasili streli izza hiše, izza niz- kega plota, ki je obdajal vrt? Kakor prikazen se je pomika- la drvarjeva postava, minila je skedenj, poiskala si je zavetja ob plotu, vzdolž njega se je sklo- njena plazila, na njegovem kon- cu pa se je vzravnala in počasi stopila proti hiši. Zarenčal je pes, najprej srdito, toda glas mu je nanagloma upadel in se spre- vrgel v dobrikajoče cviljenje. Bila je velika zidana kmečka hiša, podkletna in s kamnitim stopniščem, pravi dvorec sredi gozdne samote. V pritličju se je odprlo okno, v njegovem okviru se je prika- zala ženska postava; Matevž se je razgovarjal z njo. Mesečina ga je vsega razkrivala, ko je tako stal ob belem opečnatem zidu. Cez čas se je vrnil k četi, po- časi in zravnano. »No?« je vprašal komandir. »Vse v redu, lahko pridemo v hišo,« je rekel. Premaknili so se in stopili drug za ".-ugim v mesečino. Zde- lo se jim je, da gredo goli po odprti planjavi. ž Kmetica je pograbila lonec z mlekom, ki je še stal na štedil- niku in ga odnesla v vežo. Mi- mogrede se je ozrla po koman- dirju, ki je sedel v kotu. razo- glav, z brzostrelko ob sebi na mizi. Saj ie bila res dobra žen- ska, malce prestrašena, negoton va, dala pa jim je vse, za kar so prosili. Skozi polodprta vrata je pri- vrel v kuhinjo živahen pogovor. Iznad vseh glasov sta se dvigni- la Bliskov in Gromov. »In kje sta staknila ti dve imenitni ime- ni?« je nekdo vprašal. »Ah, kaj,« je odvrnil Blisk med smehom, »ko sva prišla v četo, so dolgo tuhtali, kakšna imena bi nama dali. Teden dni sva že bila pri partizanih, ko na- ju je poklical komandir Tone, tisti, ki je padel na poti na Šta- jersko, in naju vprašal: ,No, ptička, ali sta se že odločila za kakšno ime?' ,Seveda,' sem brž odvrnil in prevzela me je groza, zakaj nič prim. \,a mi še ni prišlo na um. KomP'^'^ir me je nekaj časa bistro ogledoval, po- tem pa zakričal: .Gromska stre- la, ne, takšnih dveh tepcev pa še nisem imel v četi!' Komaj je to izrekel, se mi je posvetilo: Blisk in Grom! Komandir se je sprva zelo za- čudil, a jaz sem mu začel vne- to razlagati, da s Korlom tičiva že od mladih let skupaj in sva prav takšna pajdaša kot blisk in grom, ki se tudi vedno pojavita skupaj. Potem me je komandir še vprašal, kdo izmed naju naj bi bil Blisk, kdo pa Grom. ,Jaz bom seveda Blisk,' sem odgovoril komandirju. ,Korlek naj bo Grom.' Prav lepo sem mu razložil, tako nekako, da sem jaz svetlejša glava in na splošno hi- trejši in planem kot strela, če je potrebno, medtem ko je Korlek bolj počasne sorte, podoben gro- mu, ki se vali dolgo časa.« Za trenutok ie bilo ^vmaj ti- ho, tovariši so čakali, da bo Blisk nadaljeval s pripovedova- njem. Nato se je oglasil Grom: »Tovariš Blisk pa ni čisto po resnici povedal, zakaj si je na- del to ime!« »A?« se je oglasilo od vseh strani. »Pojdi no,« je rekel Grom omalovažujoče. »Ali hočete zvedeti, zakaj je Blisk — Blisk?« je vprašal Grom. »Seveda, na dan z besedo!« se je oglasilo od več strani. »Kadar je kosilo kuhano, se naš Blisk bliskovito prikaže pri kotlu. Vedno je prvi.« Val gromkega smeha je žalil vežo. Od vseh strani je prežala smrt na te mlade fante, a glej, nosili so svoj smeh, to najlepšo zastavo mladosti, kljub vsemu nedotaknjen s seboj. Komandir je pisal v svojo be- ležko; petrolejka je brlela na mizi. Kmetica se je vrnila iz ve- že, odprla vrata štedilnika in naložila polena na ogenj. Rubi- nasti odsev žerjavice se je raz- lili po tleh. »Kje pa so vaši sinovi, ma- ma?« je vprašal komandir. Kmetica se je naglo obrnila.! »Ah,« je rekla, »za sinovi spra- šujete? Dva so mi vzeli, na vzhodni fronti sta, morala sta iti.« Obmolčala je. Komandir je položil svinčnik na mizo. Na steni je tiktakala ura. »MorJa sta iti,« je —la kme- tica tiše in v njenem glasu je vztrepetala stiska. '»In kaj je s tretjim, mama? S tretjim?« je vprašal komandir s poudarkom. Ogenj v peči je pričel praske- tati. »Tretji je pa v šoli,« je rekla kmetica tiho in počasi. Sence, ki jih je metala petro- lejka, so bežale po kuhinji. Komandir jo je opazoval, ro- ke je krčevito stiskala, palec na desnici ji je trepetal. »Tudi tretji bo moral k voja- kom, kajne, mati?« je komandir spraševal naprej. »Moral bo, toda jaz ga ne bom dala!« je bruhnilo iz kmetice. »Ne bom ga!« Dvignila si je ro- ki k obrazu in zakrila oči. »Naj gre z nami,« je predla- gal komandir. Kmetici so omahnile roke. »Z vami?« je ponovila brezizrazno. ■>Saj je še tako mlad. Kaj boste z njim?« »Mati, da ne boste mislili, da ne vemo, kako je. Dva sinova so vam Svabi vzeli, morda se ne bosta nikoli več vrnila, in tret- jega skrivate. Pa vam nič ne po- maga, z nekom bo moral iti, ali z nami ali pa z Nemci. Ne silimo vas, dobri ste, naš človek ste, lepo ste nas sprejeli, sami boste spoznali, da je edino prav, da svojega tretjega sina, če je že s prvima dvema tako, kakor je, pošljete k partizanom.« Težek molk je zagrnil kuhi- njo. Nato so spet korakali skozi gozd in še vedno je bila noč z njimi in jih varovala s svojimi sencami in svojo globino. Hiteli so po položnem pobočju, vštric z njimi se je razprostirala doli- na. V presledkih med drevesi se jim je od časa do časa odprl po- gled navzdol, zdaj so opazili le- seno ograjo, mesec naboden na- njo, zdaj se je razgrnila vasica,- Ptuj dne 28 decembra Ptuj, dne 28 decembra 1962 TEDNIK Stran 7 iili i€ planinstvo spori? Časopisne stolpce, pa tudi cele strani naših časopisov polnijo vsak dan poročila o vseh mogo- čih športnih dogajanjih pn nas in svetu, in to od nogometa, boksa in odbojke do kotalkanja. vmes pa še celo vrsto drugih, kar si je pač izmislil človek. Brez dvoma so vsa ta človekova udejstvova- nja z malo izjemo surovih špor- tov silno koristna zadeva za po- sameznika, kot za družbo, vsled tega tudi pri nas posvečamo temu vprašanju vso pozornost. Stari rek, da ]e v zdravem telesu tudi zdrav duh, je brez dvoma velika resnica. Tudi pri nas v Ptuju govorimo veliko o športu. Vsaka športna panoga ima svoje privržence, zla- sti še med mladino, in to je hvale vredno. Pri vsem tem pa pišemo in go- vorimo vse premalo o planinstvu, ki pa ima tudi pri nas dosti pri- stašev, kljub temu da manjkajo osnovni pogoji — premalo imamo v bližini hribov in planin. Seve- da se da temu odpomoči, če sto- pimo samo malo dalje, pa smo že na Boču ali na Pohorju. Pred- vsem ali je planinstvo tudi šport? Brez dvoma je. Vsaka človekova vadba, ki se goji smiselno in ima za pogoj gibanje čim več člove- ških udov, je šport. Torej tudi planinstvo, le s to razliko, da ima silno mnogo privlačnosti, in da je planinec-športnik izredno bogato nagrajen z lepoto pokra- jin, katere gleda na svojih poho- dih pod seboj, potem ko se je po- vzpel na kakšen hrib ali vršac Planinstvo je poleg športa izre- den užitek, ki so ga lahko deležni vsi planinci od mladine pa do starih ljudi Nič ni čudnega, če srečujemo na naših visokih pla- ninah ljudi izredno visoke staro- sti, ki se ne ustrašijo edine teža- ve, to je hoje. Za ves trud. ki je za zdravje zelo priporočljiv, so bogato poplačani. Zato Je to udejstvovanje res lepo, ki se ved- no in vsakodnevno lepo zaklju- čuje ob edinstvenih tovariških odnosih v planinah. Ko na splošno govorimo o pla- ninstvu, so nekateri ljudje mne- nja, da je Pohorje sicer lepo in zanimivo za kakšen dan, da bi se povzpel pa tudi na alpske predele, to pa ne, ker je nevarno. V res- nici ni nobene nevarnosti. Prvič po planinah hodijo ljudje trezni in uživajo lepoto prirode, zato ni nič čudnega, da pristopajo na Tri- glav n. pr ljudje od starosti 4. pa do 70. let, in še več. Po osvobodi- tvi se je povzpelo na Triglav že preko 8.000 ljudi, vendar se ni od teh nobeden ponesrečil. Danes imamo v vseh planinah izdelane poti in markacije. Na visoke vzpetine je najboljše Iti meseca julija in avgusta. Zapom- nimo si, da je potrebno Imoti za v planine gojzerje, najboljše z gumijastim rebrastim podplatom, nahrbtnik s potrebnimi stvarmi in tudi nekaj tople obleke, če nas preseneti slabo vreme. Za prehra- no ni problem, v vsaki planinski koči je je dovolj. Poiskusite se napotiti v planine ob letnem dopustu tudi vi. Vse podrobne napotke in informacije lahko dobite pri Planinskem dru- štvu v Ptuju. Ce še niste plani- narili, poskusite za prvo turo pot preko Pohorja, od žičnice do Slo- venjega Gradca. Ce boste preho- dili to pot, hoje je tri dni, vmes je na vsake tri ure planinska ko- ča, boste hoteli še naprej, kajti prepričali se boste, da je planin- stvo eden izredno lepih in nadvse koristnih športov. C. V. Pohorj«, železničarski dom — Uranova koča ROJSTVA NA MATIČNEM OB- MOČJU PTUJ Cajlinger Frančiška, Vitomarci 70 — Dušana; Kirbiš Marija, No- va vas 29 — deklico; Hrga Alojzi- ja, Hvaletinci 14 — Ivana; Belšak Cecilija, Mali Okič 60 — dečka; Vidovič Rozalija, Cojzova pot 11 — Janeza, Cafuta Inka, Mocelj 20, Krapina — Slavko; Bračič Mari- ja, Zagrebška 34/b — Danielo; Be- drač Julijana, Gruškovje 70 — dečka; Golubič Katarina, Radovec -polje ?> — Inkico; Petek Kristina, Bratonsčice 14 — deklico; Zupa- nič Angela, Skorba 27 — Antona; Gselman Vida, Tmiče 26, Tezno — Danila; Ris Rozalija, Ob Stu- denčnici 2 — Dušana; Binkov.ski Matilda, Lešnica 56 — Suzano; Dominko Kristina, Strmec 11 — Srečka; Logar Apolonija. Kidri- čevo 13 — Mirana; Kukec Irena, Zavrč 3 — Branka. Novoletne čestitke vojakov Prebivalcem Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric želijo srečno NOVO LETO 1963 in mno- go uspehov v vseh pogledih voja- ki: Vidovič Alojz, Kokol Janez in Jože Golob, ki služijo vojaški rok v Bitolju. Zaradi družinskih razmer? Dne 19. decembra zjutraj je Jože Kaučič našel v lastnem, pet metrov od Drave oddaljenem listnjaku zimsko in letno suknjo in aktovko, na kateri je bilo na- stavljeno poslovilno pismo Franca Mariniča, stanujočega v Ključa- rovcih štev. 3 pri Ljutomeru. Na poslovilnem pismu samomo- rilca, ki je bilo bre/ kuverte, je bilo poleg ostalega napisano: »Prosim poštenega najditelja mo- jih stvari, naj te prek Ljudske milice izroči sorodnikom in jim naj sporoči, da sem Jaz, Franc Marinič, v Dravi storil samomor.« Tako so v listnjaku <|8tali pred- meti brez lastnika. Kako Je po- tekalo pripravljanje na samomor še ni znano. Važno pa je pouda- riti, da je pokojnik bil gradbeni tehnik ;n vzroka samomora ne bi smeli iskati v neurejenem življe- nju. Se istega dne, nekaj ur po uto- pitvi, so našli v Dravi pokojni- kovo truplo delavci Cestne upra- ve. Znakov nasilja krajevni zdrav- nik ni ugotovil, ampak le. da gre za samomor z utopitvijo. Lastnoročno napisano pokojni- kovo pismo izraža veliko očetov- sko ljubezen do hčerke Tanje. Kolektivu Pekarne-mlin »Vinko Reš« Ptuj želim v NOVEM LETU 1963 mnogo uspehov, sreče in za- dovoljstva. Vojak Tone Vidovič, V. P. 2175, Slav. Požega. Vsem bralcem Tednika želijo veselo, srečno in mirno NOVO LETO 1963 vojaki, ki služijo vo- jaški rok v Prizrenu: Simon Pe- trovič, Jože Car, Franc Saurer, Adolf Stefančič, Anton Mikolič, Franc Staniša in Janez Debevc. Popis plemenic Kakor vsako leto bo tudi za le- to 1963 popis plemenic na območ- ju občine Ptuj, ki bo služil za predpis skočnine za leto 1963 Po 3 členu odredbe Obč. LO Ptuj o določitvi skočnine za osemenitev goved (Uradni vestnik okraja Maribor št. 22,59) morajo biti po- pisane vse krave in nad 1 leto stare telice. Popis bodo izvršili krajevni uradi, vsak na svojem območju. Popis se bo izvršil po kmečkih gospodarstvih v za- četku januarja. Kmetovalci so dolžni omogočiti popisovalcem, da ugotovijo število plemenic v hle- vu samem. Vsak kmetovalec sprejme ob popisu za vsako popi- sano plemenico »pripustnico«, ki mu bo služila za pripust pleme- nice. Na podlagi popisa bodo krajev- ni uradi vsak za svoje območje sestavili skupen seznam plemenic in predpisali za vsakega kmeto- valca skupni znesek skočnine. Po zgoraj navedeni odredbi znaša skočnina za eno plemenico 1.500 dinarjev. Krajevni uradi bodo na- to sezname razgrnili na krajevnih uradih in pozvali z javnim raz- glasom kmetovalce, da si lahko predpis skočnine ogledajo in po- dajo k eventualnemu nepravil- nemu izračunu svoje ugovore. Z razgrnitvijo seznama na krajev- nem uradu se smatra, da je bil ' vsakemu kmetovalcu predpis skočnine za leto 1963 vročen. Za- to na to dejstvo že sedaj opozar- jamo kmetovalce. Popis bo po stanju plemenic na dan 1. januarja 1963. Zato even- tualne spremembe, ki bi nastale (prodaja v zakol, za pleme itd.) pri popisu, ne morejo biti upošte- vane. Ce bo pozneje plemenica prodana, se skočnina za njo od- piše, v kolikor pa je bila vpla- čana, se vrne, kakor je bilo to do sedaj. Skočnina mora biti po določilih odloka v celoti plačana do konca marca 1963. V kolikor ne bo do tega roka plačana, bo prisilna iz- terjava. Pravtako obveščamo kmetovalce, ki še niso plačali skočnine za leto 1962, da jo bo- mo dosledno izterjali po davčnih izterjevalcih. Zato je v Interesu vsakega kmetovalca, da zapadlo skočnino čimprej poravna na svojem krajevnem uradu, ker se s tem izogne izterjevalnim stro- škom. Oddelek za gospodarstvo Obč. LO Ptuj RAZPIS »Delta«, tovarna perila in konfekcije, razpisuje po sklepu de- lavskega sveta podjetja prosto delovno mesto šefa prodaje Nastop takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o osebnih dohodkih »Delta« Ptuj. Pogoj: absolvent srednje eko- nomske šole s pet let prakse v komerciali gospodarskih podje- tij ali visokekvalificiran trgovski delavec z deset leti prakse v gospodarskih organizacijah. Perfektno znanje korespondence in strojepisja. Ponudbe pošljite na tajništvo podjetja. DELTA. PTUJ dremajoča v svetli tišini, strehe, nagnjene nad domačijami, cer- kveni stolp, segajoč v nebo. Bilo je, kakor da drsijo mimo njih prividi -«cn*<-q nekega dalj- nega življen.ia, ki .jim je bilo od- vzeto, v katerega jim je bil za- branjen vstop. Tam v dolini je ležala lepota njihovih domačih vasi, toplota izb, v katerih so jih čakali njihovi starši. Sredi kolone je korakal ko- mandir Dušan. Premišljeval je o domu, v katerem so bili tako lepo sprejeti in pogoščeni, o kmetici, ki so ji vzeli dva in je skrivala tretjega otroka. »Ali ne bi morali biti odločneiši?« se je spraševal, »fanta ima gotovo skritega doma, poiskati bi ga morali in se z njim pogovoriti. Morda bi bil deček pripravljen iti z nami, pa se sam ne upa izpod materinih kreljuti.« Drevje je zašumelo, dvignil se je jutranji veter, zvezde so uga- šale, na vzhodu se je prikazo- vala prva zarja. Nebo je blede- lo. »Aufmachen!« je kričal vojak in tolkel z rokami po veznih vra- tih. Kmetica je planila iz sna, se še vsa omamljena opotekla pro- ti vratom in odpahnila zapah. Zunaj je bil že skoraj dan in dvorišče polno ljudi. Pes se je umaknil pod napušč in renčal. V kuhinjo je stopil majhen oficir s kakor oglje črnimi, pre- dirljivimi očmi, ki so mu švigale levo in desno. >Kie so banditi?« je osorno vprašal. Kmetica je odprla usta, da bi nekaj rekla, oči so ji od strahu izstopile iz jamic, pa ni mogla spraviti glasu iz sebe, samo od- majala je z glavo, kakor da bi hotela s tem povedati, da o »banditih« nič ne ve. »Tu so bili ponoči pri vas, kam ste jih dejali, kam ste jih za hudiča skrili? Govorite ven- dar!« je kričal oficir. »Vejo, vse vejo,« je pomislila kmetica. Kaj bi še tajila, miza v veži je bila posuta z drobtinami in lonec od mleka je še stal tam. Zajela je sapo. »Gospod.« ie rekla, »prisilili so me. da sem jim dala kruha in mleka. Kakš- no uro so bili tu, pa so zopet od- šli. Jaz ne morem zato, sama sem. res.« »Nihče nič ne more zato, da redi to prekleto golazen, kajne?« ji je presekal oficir besedo. »Po- znamo vas, vi zahrbtna vindi- šarska svojat!« »Ne!« je vzkliknila kmetica, »bog mi je priča, da nisem imela z njimi doslej nikoli opravka. Glejte, dva sinova imam na vzhodni fronti, tretji je v šoli, v Gradcu, njihova pisma vam pokažem!« Obrnila se je, hotela, je v so- bo, da bi prinesla pisma, ki jih je shranjevala v omari med pe- rilom, toda ustavil jo je oficir- jev glas: »Nikamor ne pojdete! Pre- iskali bomo hišo! Ne verjamem vam niti besede. S tistimi pismi si lahko...« Poklical je nekoga izmed pod- rejenih k sebi. »Obkolite doma- čijo, preiščite hišo in skedenj!« je ukazal. Kmetica se je zamajala in spustila na stol ob mizi. Ponoči je sedel komandir Dušan na njem. Sedela je tam, skrušena, otrp- la, zeblo jo je, zakaj kuhinja se je shladila. Ni se upala pvemak- niti, prisluškovala je korakom vojakov in njihovim •^'"-^ovorom po hiši. Cula je, kako so stres- nila vrata omare, ki so jo na silo odprli, potem so zaropotali čev- lji, ki so jih v izbi metali iz pre- dalnika, škripale so podnice, za- cvilila so vrata na podstrešje. Tiho je ječala. obraz si je za- krivala z dlanmi, bila je tema, tema in v tej temi njen strah, v tej temi groza pred tistim, kar je prihajalo, neizbežno, strahot- no, kakor hudourna zima nad zorečo pšenico. In grozljivo je s' qla uro, ki je tiktakala in pričela biti s svo- jim srebrnim, tenkim glasom, kakor da se krušijo blesteče drobtine z velike stavbe časa in padajo v neskončno brezno. »Moj sin!« je vzkliknila in planila pokonci, ko so ga pripe- ljali v kuhinjo. Oklenila se ga je, bil je bled, poln pajčevin in bil je le na pol oblečen, takšen, kakor so ga izvlekli iz skrivali- šča. »V stran!« je zarjul častnik in jo odsunil v steno. »Dva sta na vzhodni fronti,« je zaklicala. »In to je tisti tretji, ki je v šoli v Gradcu, kajne?« jo je pre- kinil oficir. »Včeraj je prišel domov, za dva dni, na počitnice. Kajne, Peter?« se je obračala k svojemu sinu. »Reci, reci tem gospodom, kako je s teboj!« »Nikar ga ne nroci+e, še pre- več bo govoril. Poglejte ga, ka- ko je siv, ta že mesec dni ni vi- del dneva. Skrivača smo izbezali iz luknje!« Fant if^ "^-i-o ctal ob štedilni- ku, dolgi lasje so mu v štrenah padali na čelo. Oči so mu begale od človeka do človeka. Stiskal je t ke, skoraj hr<=7krvne ustnice. Za trenutek so mu obvisele oči na materi, ki je vsa zabuhla od joka stala tam, stegovala proti njemu roke, stara, sr^■■cmenjena. iznakažena od groze in obupa. Kuhinja je bila polna voja- kov. »Odpeljite ven tega mladega gospoda,« je ukazal oficir in za- mahnil z roko. »Na zrak!« je pri- stavil in se zasmejal. Fant se je prestopil; počasi je šel proti vratom. Dva vojaka sta ga spremljala. Fr!»^n malce spre- daj, drugi tik za niim. Na pragu pa je odsunil pred seboj vojaka in planil na stoonišče. S tremi skoki je bil na dvorišču. In vse se je izvr.šilo hkrati: mati je za- kričala, oficir je zaklel in zunai nekje je zadrdrala brzostrelka. Na tlaku pred hišo je dečko obležal v svoji krvi. Se je živel, ko se je nekdo sklonil nad njim. ustnice, preplavljene od krvi, pa so mu skušale izoblikovati neko besedo; morda bi rad poklical svojo mater, ki ga je tako slepo ljubila, morda pa je hotel pre- kleti usodo, ki mu je namenila tako beden, t^i^-n np^laven konec. Prikazalo se je sonce, razsvet- lilo je gozd. ('^-''■"'^ je še vedno korakala, pod oboki veja in pre- ko prelih, skozi hladno, blesteče zimsko jutro, svojim daljnim ci- ljem nasproti. Komandir je pre- mišljeval: i^Gotovo še pridemo kdai tam mimo i- lahko, da bo fant tedaj le šel z nami.« In stopal je sredi svoje čete, po ozki gozdni stezi, in sonce mu je ožarialo zamišljeni, zaskrb- ljeni obraz. Stran 8 TEDNIK Ptuj. dne 28 decembra 1963 ŠPORT iMa)boi|$l pfufski Športnih ponovno ROKOflEMŠ Drago Žlender - najboljši ptujski športnik v anJcetd za najboljšega ptuj- skega športnika, ki jo je izvedel naJ časopis med občinstvom in šp»rtnimi funkcionarji, je pre- močno zmagal rokometaš ptujske Drave. Anketa nam je znova po- kazala, da je v Ptuju rokomet najpopularnejša športna panoga. Poleg rokometa je še vedno zelo priljubljen nogomet in to pred- vsem v Kidričevem in še v neka- Drago Zlender terfii krajih, kjer je bila letos prvič organizirana občinska no- gometna liga. Udeleženci ankete so izbirali najboljše športnike še med telovadci, judoisti, letalci, šahisti, padalci in plesalci. Vrstni red najboljših športnikov X letu 1962: 1. Zlender (Drava — rokomet) 87 glaso« 2. Maučec (Drava — nogomet) 50 glasov i. Ročak (Drava — rokomet) 40 glasom 4. Kovač (Aluminij — nogomet) 2« glasov 5,-6. Curin (Ptuj — telovadba) 23 glasor 5.-6. Špehonja (Aluminij — nogo- met) 23 glasov 7.-8. Stalcer (Ptuj — telovadba) 20 glasov 7.-8.Galun (Drava — judo) 20 gla- som 9. Mesaric (Aluminij — nogomet) 19 glasov lO.-ll. Korpar (Aeroklub Ptuj) 13 glasov Ift.-ll. Korenjak Marija (Drava — rokomet) 13 glasov. Na naslednja mesta so se uvr- st.ili: Podkrajšek (šah), Rakuš (rok.), Kramberger Ivica (rok.), Rižnar Elizabeta (rok.), Golob (nog.), Glatr (športni ples), Belšak (rok.), Rupnik (šah), Kramberger M. (nog.) Teodorovič (nog.), Perger (rok.), Podpadec Hermina (tel.), Erhatič (nog.), Butolin (padalstvo). Kuhar (rok.), Gerečnik, Sare (nog.). Funkcionarji posameznih dru- štev so glasovali: Zveza Ka tel. kulturo: Stalcer, Bočak, Podkrajšek. Korpar, Ga- lun ... SAG: 21endAr, Curin, Ročak, Ko- renjak, Kramberger I. ESS: Zlender, Maučec, Ročak Rakuš, Curin Kidričevo: Kovač, Mesaric, Spe- hnn], Maučec, Zlender Gorišnica: Zlendar, Rižnar, Golob, Rupnik, Maučec j Občinstvo: Zlender, Ročak, Stal- • cer, Maučec, Galun Najboljši športnik sezone je ZLENDER DRAGO, rokometaš ptujske Drave. Ni samo odličen rokometaš, temveč vsestranski športnik: košarkaš, odbojkaš, no- gometaš in atlet. Dvaindvajsetlet- ni uslužbenec občinske zveze za telesno kulturo v Ptuju, je pričel igrati rokomet 1. 1959 za maribor- sko ligaško moštvo »Maribor«. Pozneje je prestopil k ljubljanski Svobodi. Ko je služil vojaški rok v Valjevu je bil član vojaške ro- kometne reprezentance. Leta 1962 je po odsluženem vojaškem roku pristopil k ptujski Dravi. S skromnostjo in odlično igro je kmalu postal ljubljenec ptujskega športnega občinstva. Nogometaš Maučec Jože, r. 1944, dijak ptujske gimnazije je drugi najboljši športnik. V ekipi Drave je pričel igrati šele letos, vendar se je kmalu prebil med najboljše ptujske nogometaše in je bil v letošnji sezoni najboljši strelec v svoji ekipi. Tretjeplasirani, rokometaš Ro- čak Rudi, je pričel igrati roko- met 1. 1958 in že naslednje leto je igral v slovenski mladinski repre- zentanci. Svoje najlepše igre pa je dal v letošnji sezoni. Zanimivo je, da je nekaj glasov dobil tudi kot šahist. Kovač Ciril je bil v prvi Tednikovi anketi drugi naj- boljši športnik. Tudi letos je bil eden najboljših športnikov. Od matičnega društva Drave je pre- stopil k Aluminiju, kjer je bil udarna sila okrajnega prvaka. Curin Igor, tretješolec ptujske gimnazije je vsestranski športnik in najboljši telovadec v ptujski občini. Letos je bil tudi okrajni mladinski prvak v orodni telo- vadbi. Spehonja, član N. K. Alu- minij je mlad nogometaš, ki je zelo mnogo doprinesel k zadnjim uspehom nogometašev iz Kidriče- vega. Kapetan judoistov Galun je najboljši predstavnik v Ptuju še nerazvite mehke umetnosti. Mesaric je četrti nogometaš med prvo desetorico najboljših športnikov. Ptujsko občinstvo se ga še dobro spominja, ko je bil najboljši gralec ptujske Drave, je pa še vedno steber svoje ekipe N. K. Aluminij. Korpar, član ptujskega aero- kluba je eden najboljših sloven- skih letalcev in nosilec zlate C značkft. Korenjak Marija, rokometašica ptujske Drave, je najboljša šport- nica. Po odhodu starejših rutini- ranih igralk, je to živahno dekle udarna moč zelo pomlajene žen- ske ekipe Drave. Najboljša športnika tov. Zlen- dra in Maučeca smo povabili na kratek razgovor: »Tovariš Zlender, čestitamo vam k zasluženem prvemu mestu. V svoj; rokometni karieri ste me- njali že več klubov. Kako se po- čutite v sredini sedanjih soigral- cev?« »Moram reči, da mi j« nova sredina zelo všeč V njej je di- sciplina in tovanštvn. Priznati moram, da se med mladimi roko- metaši v Ptuju počutim še naj- bolje, odkar sem menjal tn klu- be. Pohvalim lahko vse mlade igralce, ki so me ob prihodu pri- srčno m tovarisko sprrieli.« »Letcvs ste bili v okrajni roko- metni ligi najboljši strelec Kdaj ste dosegli svoj prvi gol in kate- ri vam je najljubši?« »Prvi gol sem dosegel na svoji prvi tekmi v republiški ligi Ma- ribor :Rudar, najljubši pa mi je gol, ki sem ga dosegel proti C. Zvezdi v Beogradu in .s tem pri- nesel zmago svoji vojaški ekipi.« »Vaše želje v novem letu?« »Vsem športnikom želim srečno novo leto, rokometašem pa, da bi se plasirali v republiško ligo.« Tov. Maučec nam je na vpra- šanje, kdaj je pričel igrati no- gomet odgovoril' »Ze kot otrok aem se podil za žogo napravljeno iz cunj, pn pio- nirjih Drave pa sem pričel igra- ti 1955 leta.. »Kateri gol vam je najljubši?« »To je bilo v prvi tekmi za moštvo Drave, ko sem dosegel tu- di svoj prvi gol.« »Kdo je vaš vzornik?« »Jerkovičl« »Kdo je po vašem mnenju naj- boljši jugoslovanski nogometaš?« »Sekularac, najboljši športnik pa telovadec Cerar.« »Kateri šport vam poleg nogo- meta najbolj ugaja?« »To sta rokomet in košarka« »Vaš« želje?« »Želim si, da bi dobro opravil zaključni izpit na gimnaziji in da bi Drava prebolela sedanjo kri- zo.« Izžrebani so bili anketni listi, ki so jih izpolnili: Lenartič Marjan, Ptuj, Kotnik Mirko, Ptuj, Zuran Jože, Brstje. Nagrade jim bomo dostavih po pošti. VSEM USTANOVAM, ORGANIZ ACIJAM, ŠPORTNIM DRUŠT- VOM IN ŠPORTNIKOM ŽELI U SPESNO IN SRECNO NOVO LE- TO 1963 OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO PTUJ Šahovsko društvo Ptuj je pri- redilo v petek šahovski brzotur- nir, ki se ga je udeležilo 13 čla- nov šahovskega kluba. Zmagal je Rudolf z 11 točkami pred Fija- nom 9,5, Brasom, Pernatom, Hab- janičem 9, Kovačem 7,5, Možino 6 itd. Občni zbor rokometašev »Drave« Tudi rokometaši ptujske Drave so imeli pred kratkim svoj občni zbor, ki se ga je udeležilo pre- cejšnje število članov in simpa- tizerjev kluba. Delo v klubu je bilo v letoš- njem letu eno najuspešnejših, predvsem po zaslugi disciplinira- nih igralcev in UO. Ko omenjamo UO, ne bi mogli pohvaliti celot- nega odbora, kajti ves odbor so pravzaprav sestavljali zaslužni predsednik Adi Sarman. trener Vojin Turodič in blagajnik Stan- ko Farič. Od igralcev in ekip bi lahko pohvalili prav vse, kajti v letošnjem letu je klub dosegel iz- redne uspehe. Ženska ekipa je premočno osvo- jila prvo mesto v okrajni ligi. Članska vrsta je osvojila drugo mesto in mladinska tretje mesto v okrajnih ligah. V jesenskem delu so bili rokometaši Drave samo trikrat poraženi. Fno tekmo so izgubili člani in dve mladinci. Glavna naloga novega UO bo v glavnem, da bo delal ves odbor in da bo še tesnejša povezava med celotnim odborom in igralci, kajti le na ta način bo v bodoče lahko doseči več uspehov. VOZNI RED za redno artobusno progo PTUJ — VURBERG — KORENA — VURBERG — PTUJ Velja od 17. decembra 1962 VOZNI RED za redno avtobasno progo PTUJ — KIDRIČEVO — PTUJ Velja od 31. decembra 1962 D D 11.00 Ptuj 12.45 11.15 Kidričevo 12.30 Ostali vozni red za Kidričevo nespremenjen. /ozi samo ob delavnikih. ZAHVALA Ob nenadni izgubi, ki nas je doletela s smrtjo naše mame IVANE SVENŠEK roj. KMETEC iz Lancove vasi, se čutimo dolžni zahvaliti se vsem prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter so pokojnici darovali vence in cvetje in so jo spremili v njen zadnji dom. Zalojoči mož, hčerke Marija, Gerčka, Jalka, Ivanka in Ro- zika, sin Frane in Jožek. VINOGRAD v Trdobojcih 26 pri Leskovcu s hišo prodam. Rogi- na Jakob, Pobrezje 49 pn Vid- mu. HISO z 2,23 ha zemlje prodam. Vprašajte 2. januarja ob 3. uri popoldne v Krčevini 2, Ptuj. PFODAM KUHINJSKO POHI- ŠTVO. Burger, Vičava 14, Ptuj. KUPIM puhalnik za krmo Potoč- niii Gizela, Mestni vrh 30. Poizvedbe 21. DECEMBR.^ .^^em izgubil moš- ko ročno uro na poti Ptuj—Vi- dem. Poštenega najditelja pro- sim, da jo proti nagradi vrne v trgovini »Panonije«, Videm. 21. DECEMBRA sem v Lackovi ulici izgubil usnjeno rokavico. Prosim najditelja, da mi jo vr- ne na naslov: Kostanjevec Alojz, Krempljeva 8, Ptuj. UPOKOJENKA GRE NA HRA- NO IN STANOVANJE k dobrim ljudem v bližini Ptuja. Dobro plača in pomaga pri lažjih de- lih. Ponudbe na upravo »Ted- nika«.' MIRNA USLUŽBENKA išče praz- no ali opremljeno sobo v Ptuju. Naslov v upravi. Kino »Ruda Sever«/ Gorišnica predvaja 30 decembra 1962 fran- coski barvni (vistavision) film »PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPINA« Kino Tomaž pri Ormožu predvaja 30 decembra 1962 jugo- slovanski film »PET MINUT RA- JA« Kino ZovrJ* predvaja 30. decembra 1962 ame- riški barvni film »N.AJVECJA PREDSTAVA NA SVETU«, 1. ja- nuarja 1963 ameriški barvni (ci- nemascope) film »VICITA«. Mestni kino Ptuj predvaja 29. in 30. decembra t. 1. italijanski barvni film (cinema- scope) film »NOC VELIKEGA NAPADAi VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE PREUDAREN GOSPODAR ODRL JE PRAŠIČKA ZA KOZO JE DOBIL DENARI IN PA ŠE TEGA FICKA OBVESTILO otroški dispanzer v Ptuju dne 31. 12. 1962 ne bo posloval. Nujne primere bo pregledal dežurni zdravnik v Zdravstvenem dom« Ptuj. Otroški dispanzer Obiskovalcem Kostilne »PRI POL- DEKU« in poslovnim prijateljem želim srečno, uspehov polno NOVO LETO 1963 in se v nadalje priporočam. PERNEK LEOPOLD. SILVESTROVANJE v prostorih gostilne Tržeč Igrali bodo »Haloški vriskači«. Za odlično kapljico in razna jedila preskrbljeno. Rezervirajte pravo- časno prostore. (Rezervacija 200(Kcr>o(Hcz>oo<=:::>oo Ordinacife v ptujskem zdravstvenem domu ob novoletnih praznikih Zdravstveni dom Ptuj ne bo imel rednih ordinacij v času no- voletnih praznikov in sicer od 31. 12. 1962_do 3. 1. 1963. Poslovala bo samo dežurna am- bulanta z enim zdravnikom ter redna dežurna služba za hišne obiske: V zavodu posluje ambulanta dne: 31. 12. 1962 od 9. do 13. ure dr. Rakuš Franc; 1 1. 1963 od 9. do 13. ure dr. Pav- ličev Nada; 2. 1. 1963 od 9. do 13. ure di. Car- li Milan. Prijave za zdravniške obiske na domu sprejema dežurni center za novoletne praznike za ožje ob- močje Zdravstvenega doma Ptuj in ZP Juršinci. Uprava ZD PtujJ Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA. 30. DECEMBFA 6.00—7.00 Lepe melodije za nedeljsko jutro — vmes ob «.05—6.10 Poročila in dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki za tttr«ste. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved, pregled tiska, radijski koledar, prireditve dneva in objava dnev- nega sporeda. 7.15—8.00 Vedre melo- dije za Novo leto — vmes ob 7 40-- 7.45 Pogovor s poslušalci. 8.00 ^fla- dinska radijsna igra. 8.30 ?esm< o ^imi. 8.45 Medigra na kitari. 9.00 "oročil,!. 9.05 Dopc'danski sestanek z zabavno glasbo. 10.00 Se pomnite, tovariiš . . . 10.30 Matinei'. Ljubljanskih ooernih soli stov. 11.30 Nedeljska reportaža 11..50 Deset minut pred dvanajsto. 12.00 Poro čila. 12.05 Na5i poslušalci Čestitajo m rozdravljaio — I. 13.00 Napoved časa. poroč la. vremenska napoved n objava dnevnega sp-ireda. 13.15 Obvestila in 73- bavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pr« vas doma. 14.15 ^ai: co- sluiialc; ter t ta jo in pozdravljajo - TI. 1.").00 NatioveCj časa pon-čila in vr-jifn- ska napoved. 15.15 Trikrat pet. 15.30 Zvočna slikanica Ifi.OO Humoreska tega tedna. 16.20 Ogrlica s popevkami 4n pri- jetnimi melodijami. 17.00 Poročila. i7.o,=i Klavir v ritmu 17.15 Zabavna radijska igra — vitomil Zupan 18 30 Soortna nedelja. 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice. 19 30 Radijski dnevnik 20 oo Irt>erite svoio melodnn 2100 Večer s piaaistom Svjatoslavom Richterjem. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za caslednji dan. 22.15 Skupni program IRT — stu- dio Beograd. 23.00 Poročila. 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK. 31. DECEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poro- čila in dnevni poledar. b.Ou—6.10 .Napo- ved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7,00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8 00 Poročila. 8.05 Zborovska glasba. 8.25 Lepe melo- dije. 8.55 Za mlade radovedneže 9 25 Alexander Brailowsky izvaja 14 Chopino- vih preludij. 9.45 Poje Gorenjski vokalni kvintet. lo.OO Napoved časa in poročila. 15.ir Ruggierro Leoncavallo: Zaključni prizor opere Glumači. 10.35 Naš podlistek — V deežli ledene tišine — 1 10.55 Vsak dan nova popevka. 11.00 Pozor, ni- maš prednostil 12.00 Poročila. 1205 Kmetijski nasveti. 12.15 Siptarske na- rodne pesmi. 12.30 Zabavna glasba s čestitkami za Novo leto. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Odmevi iz starega Dunaja. 14.00 Pcročila. 14.05 Znameniti operni zbori. 14.35 Naši poslušalca čestitate m po- zdravljajo. 15.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in obvestila 15.15 Zabavni orkester RTV Liubhana. 15.40 Sctierzetto. Andante in Finale iz Sonate Siše Sanlla. 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Veselo popoldne za \as — otroci: 18.30 Reportaža — Izvoz večji kot uvoz. 19.00 Obvestila. 19 05 Glasbene razgled- D-ce. 19.30 Rad dnevnik 20.00—23 00 NOVOlPTNi SFiPM — vmes ob 22 oo_ 22 15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 23.00 Poročila. 23.05 Ura pred pol- nočšo. 23.55 Novoletna poslanica Mar- šala Tita. 24.00 SRECNO 1963! 00.05— 5.00 ZAPLESIMO V NOVEM LETU! TOREK. 1. JANUARJA 1963 6.00—9.00 Srečno 1963! — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar. 7.00—7.15 NaiHJved časa, poročila, vre- menska napoved, pregled tiska in objava dnevnega sporeda. /.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8.00—8.05 Novoletni pogovor s poslušalci. 9.00 Po- ročila. 9.05 Zabavni tntermezzo. fl.15 Mladinska radijska igra. 10.00 Novoletni koncert. 11.00 Zimski sprehod z orke- strom Franck Pourcel. 11.35 Nove sklad- be za Novo leto. 12.00 Poročila. 12.05 Veseli novoletni zvoki z ešžkovira kaba- retom. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30 N'ovi posnetki Ljubljanskega okteta. 13.50 Novoletne zgodbe m me lodije. 15.00 Napoved časa, poročila m vremenska napoved. 15.15 Iz studia RTV Beograd. 15.40 Emauel Chabrier: Sliko- viti prizori. 16.00 Zinka Kune — 25 let v Metropolitanski operi. 17.00 Poročila. 17.05 Vrtiljak narodno zabavmh viž in plesnih melodij. 18.00 Radijska igra. 18.45 Lepe melodiie z orkestrom Gino »Tescoli in stanlev Black 19.00 Obvestila. !iit.05 Trne veliki zabavni orkestri prvi- krat v letu 1963. 19.30 Radijski dnevnik 20.0 vaše melodiie v preteklem letu. 21 00 Literarna oddaja 21 45 Giuseppe Tarlini : Pastoralna simfoniia. 22.00 Na- poved časa. poročila vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan 22.15—24.00 Ples ob kaminu — vmes ob 23 on—23 05 Poročila 24.00 Zadma po- PRFDA. 2 1AN"AFIA , iJffQ-J-00 Dobro jutro ob Novem leu»: — vmes ob 6.05—6.10 Poročilo in dnev- ni koledar. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled ti- ska in objava dnevnega sporeda. 7.15— 8.00 Mnogo sreče! — vmes ob 7.30— 7.35 Radijski koledar in prireditve dne- va. 8.00 Z narodno pesmijo v Novo leto. 8.30 Vedno priljubljeni zvoki. 8.55 Po- ročila. 9.00 Sončna ura. lo.oo Nekai ve- selih taktov zabavne glasbe. 10.15 Lite- rarna oddaja — Sanje? Resničnost! il.OO Godala v veselem ritmu. 11.35 Medna rodna kronika. 11.55 Orkester Eddie Cal- vert. 12.00 Poročila. 12.05 Koncert slav nih pevcev. 12.45 Opoldanski intermezzo . 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska nepoved in objava dnevnega sporeda 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Orkester RTV Ljubljana svojim poslu- šalcem za Novo leto. 14.10 Radioamaterji — reportaža. 14.30 Dva »Trubadurja 20 stoletja«. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Zvočna ru- leta. 15.35 Novoletni pozdrav narodnih pevcev iz Zagreba in Beograda. 16.00 Srečanje dveh virtuozov. 17.00 Poročila. 17.05 Šport in ritem. 18.00 Emil Srna- sek; Zvoki preteklosti. 18.45 Zabavna zbora Miška Hočevarja in Sergija Rai- n:sa 19 00 Obvestila. 19.05 Nove in stare domače viže 19.30 Radijski dnevnik 20.00 W. A Mozart: Gledališka ravnatelj 21.15 Zimska podoknica z velikimi za bavnimi orkestri 22.00 Napoved časa poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za nasledn,« dan 22 15 S po- pevkam: PO svetu 22 50 Literarni nok- turno 23.00 Poročila 23.05 Glasbena I medigra 23.10 Skupn' program IRT — I studio Liubliana 24.00 Zadma poročila m 7akliuček oddaie. ČETRTEK. 3 lANUARIA 5 00—>< 00 aobrr ii]»rn' rpisan = b«lU spotedj — vfflt« ob 5.0Š 5.1b Pu ročila in dnevni koledar. 6.0—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, .limaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Radijska kmečka univerza. 12.15 lanez Tavčar; Hrepenenje (fanta- zija). 12.30 Zabavni koncert 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba 13.30 Z Balkana na Madžarsko 14.00 Poročila. 14.05 Ljubiteljem popevk. 14.20 Koncertne drobtine (\iolončelist Oton Bajde, pianist Roman Klasinc.) 14.35 Naši poslušalci čestitajo in JK)- zdravljajo. 17.05 Glasbena križanka št. 6 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Do - re ■ mi 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Skupni program IRT — studio Liub liana. 20.45 zabavni orkester Pierre Dor sev. 21.00 Literarni večer 21.40 Noc- turno 22.00 Napoved časa poročila vre- menska napoved m pregled sporeda za naslednji dan 22.15 Skupni program 'RT — studio Saraievo. 23.00 Poročila 23.05 Godala v noči. 23.20 Skupni nro gram IRT — studio Beograd. 24.00 Zadnia poročila in zakliučck '.ddaie. PETEK. 4. lANUARIA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na poved časa. poročila pregl. tiska vrem napoved in obvestila. 7 00—7 15 Napoved rasa poročila, vrem napoved in rad ko 'Pdar 8.00 Poročila 11.00 Pozor nimaš irednosti' 1200 Poročila 12 05 Radiiskp 'ftnerka univpr7a 12 15 Slovenske na- rodne pesmi na tekočetp traku 12 30 VinIončelistP Paul 'n Nfaud Tnrtelier , 1745 '"ra 73b3vn, orkester ptv Za^r^b 13.00 Vapovpfl r;isa nnrnčila vremen "^ka napoved prireditve dneva iti obiav? '^nevnesa snoretia 131=; n^vesti1a in 7» Hama slacha 1,3 -in 7a rs^Voirar nek«' 1400 pornfila 17 00 Porn?')!« 17 0 = -"MmarV i;.ho'..n 1000 poro^-Ia - aktualnosti doma in v svetu. 1^0 Iio bentar Eddie Calvert in orkester WemeT Miiller. 18.30 Poje moški zbor »Grafika« p. v. Franca Mileka. 18.45 Iz naših kolek- tivov, 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Harfa in klavir v ritmu. 20.15 Te- denski zunanjepolitični pregled. 20.30 Obrazi in značaji v samospevih Modesta Musorgskega. 21.00 Zabavni orkestri te- ga tedna. 21.15 Oddaia o morju in po- morščakih. 22.00 Napoved časa poro- čila, vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednji dan. 24.00 Zadnja po- ročila in zaključek oddaje SOBOTA. 5. lANUARIA 5.00—8.00 Dobro jutro I (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila m dnevni koledar 6.00—«.10 NA- poved časa. poročila pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 6.30—6.35 Napotki za turiste 7.00—7.15 Napoved Č3sa, poročila vremenska napoved in ra- dijski koledar 8.00 Poročila, ll.oo Po- zor, nimaš prednosti. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Trio Ja- neza Svečnika 12.30 Violinist David Oj- strab igra ooliudne skladbe. 13.00 Napo- ved časa. poročila vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Veselo sobotno popoldne. 14.00 Poročila. 14.05 Concerlino in suita. 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 15 00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila 15.15 Zabavni ka- leidnskop. 15.40 Zborovska glasba 16.00 Vsak dan za vas 17 00 Poročila. 17.05 Gremo \ kino. 17.50 V ritmu cha-cha-cha. 18 00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18 10 Četrt ure z orkestrom Les Baxter 18.25 Črnske duhovne w- smi 18 45 Okno v svet ipoo Obvestila. 19 05 Glasbene razglednice 19.30 Radij- ska dnevnik 20 00 Novo v studiu 14. 20 20 B Nuišč- DP 21 00 Za konec te- dna — ples 2200 Napoved časa. poro- čila vremenska napoved in pregled sr>o- rerta za naslednji dan 22 15 Oddaia za naše izseHenre 23 "O Poročila 23.05 Sobotni p'»s 74 00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.