A Slovenian Language Newspaper — Dedicated
to the Cultural Progress an Poliiical Guidance of Americans and Slovenian Descent and Slovenes Scattered around the Free World—Through the Prin-ciples of Chrislian Demo-cracy.
sLoven^KA
In Harmonr with the American Tradition of Freedom and Independ-ence. The SLOVENSKA DRŽAVA Champions the Right of the Slovenian People to their National Unification In Their Own Slovenian State.
For a Free Slovenia
Letnik — Volume III
CHICAGO, ILLINOIS, 20. MARCA, 1952
Številka — Number 3
Jugoslavija-za ali proti
Razmotrivanja o tem vprašanju povedo jasno samo eno: kako nespametno in nepravilno je danes reševati vprašanje Jugoslavije, ali za ali proti. Srbi hočejo svojo Veliko Srbijo na škodo Hrvatov, Hrvatje branijo in hočejo svojo državo Hrvatsko, pa naj politiki, ki pravijo da so voditelji teh dveh narodov, sami med seboj sklepajo, kakor hočejo. Že med prvo svetovno vojno, ko smo ustvarjali Jugoslavijo smo naredili veliko napako. Ustvarjali smo državo preko narodne volje treh narodov, ki naj gredo vanjo. Nekaj idealistov politikov in diplomatov jo je sklenilo in vsililo trem narodom. Masa treh narodov je pa ni hotela. Ves razvoj Jugoslavije po 1919 to jasno kaže. Mi ameriški Slovenci smo bili gotovo dve tretjini proti zvezi s Srbi. Delali smo zanjo samo, ker sta nas narodna zastopnika dr. Marušič in dr. Vošnjak pregovorila, da smo jima verjeli, da gremo vanjo kot trije enakopravni bratje z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi, kar pa daleč ni bilo res. Kralj Aleksander in Pašič sta za hrbtom Slovencev in Hrvatov ustanavljala Veliko Srbijo in sprejela Slovence in Hrvate v svojo Veliko Srbijo samo za izkoriščanje, kot odškodnino Srbiji za vojne žrtve.
Kaj je prišlo iz takega "ujedinjenja" in "osvobojenja", vidi danes ves svet!
Isto napako delajo sedaj slovenski voditelji, ker še danes ne vemo, kaj prav za prav misli dr. Maček. Poleg tega pa malo pomeni, kaj on misli, vse pa pomeni, kaj misli masa hrvatskega naroda, ki je pa vsaj 90% proti vsaki Jugoslaviji.
Mislim, razpravljati in tratiti čas in prostor po časopisju s takimi le vprašanji, je zelo pogrešeno.
Če smo bili Slovenci primorani med prvo svetovno vojno v prvi vrsti reševati Jugoslavijo, je bilo to samo zato, ker smo vedeli, da je naša rešitev izpod skoraj tisočletne avstrijske sužnosti samo v skupnem naporu treh južnih slovanskih narodov, samo v ustvaritvi države Jugoslavije. Slutili smo izdajstvo Srbov s krfsko deklaracijo, o kateri smo vedeli, da je Pa;šič nikdar ni podpisal, da jo je dal podpisati zastopnikom treh narodov, pa jo spravil v žep in mislil svoje.
Danes vsi srbski zastopniki od kralja doli svojih načrtov ne skrivajo več. Jasno in odkrito izpovedujejo neprestano to, kar so izjavili že 14. novembra 1941 v "Srbobra-nu", da si samo "neznalice in zlonamerni ludi" morejo domišljati, "da bi Srbi ikada više hteli s Hrvatima". Kako pa naj bo Jugoslavija brez Hrvatov, samo s Slovenci? Ali bomo naredili most črez Hrvatsko iz Ljubljane do Belgrada?
Zato je pa edino vprašanje za nas Slovence, ki bi ga morali neprestano držati pred očmi vseh Slovencev: kako spraviti našo zemljo na zemljevide sveta, s tem pa spraviti narod v družino evropskih narodov, da smo narod, ki ima vse božje in človeške pravice, do obstoja, kakor vsak drugi narod. Če smo majhni, komu to mari? Ali nima novorojenček iste pravice do življenja kot 701etni starček? Ali zmeri sodnik, ko gre za umor, velikost umorjene žrtve ? Tu smo, narod smo, imamo svojo slovensko zemljo že štirinajsto let in imamo pravico, da nas vpoštevajo, pa ali jim je prav, ali ne, to nam nič mari! Svoje pravice zahte-
VELIKI IN MALI
Ameriško časopisje piše o usodnem letu 1952. V tem letu se bo za novih šest let odločala usoda Amerike in v marsičem tudi usoda ostalega sveta. V Ameriki se začenja volilni boj za predsednika.
Nobena stranka še ne ve, kako bodo volitve potekale, kakšen bo izid, to se pravi, katera stranka bo zmagala. Fronte se še le tvorijo. V glavnem nastopata dve tradici-jonalni stranki — demokratska in republikanska. Vendar tudi ti dve stranki še nista edini, kdo bo njihov kandidat za predsednika. Med republikanci se bije v glavnem boj med Taftom in Eisenhower-jem. Kefauer je najvidnejša oseba med demokratskimi kandidati, vendar še ne vemo, kako se bo odločil Truman sam.
Oglejmo si ta boj v ameriški demokraciji. Nekaj velikega je v tem. Splošno svetovno stanje je gotovo zelo kritično, vendar je A-merika razdvojena in sredi politične borbe. Nikomur ne pride na misel, da bi to l&hko škodovalo Ameriki. Vsi vedo, da je vsem strankam skupen dobrobit Amerike. Vsi državljani so eno, kadar gre za Ameriko!
Državljani se pa tudi zavedajo, da sami odločajo o bodočnosti svoje države. Zato se med ljudstvom tudi mnogo razpravlja za enega in proti drugemu kandidatu. Pri tem lahko opazimo, da se vrši vse razpravljanje v mejah vljudnosti in ameriške širokogrudnosli. Dva soseda sta lahko različnega prepričanja, pa se za to še ne prezirata, zasmehujeta ali celo sovražita. Med ljudmi opažamo trezno presojanje dejstev. Potem se odločijo. Nikjer ni rečeno, da bo vedno volil eno stranko. Morda bo volil sedaj drugače. Zato mu ne bo nobeden ničesar očital.
Isto širokogrudnost lahko opazimo pri vodstvih strank. Ena stranka ostro kritizira vodilne osebe druge stranke. Posebno ostro kritizirajo sedanjo administracijo. Pa tudi v demokratski stranki sami posamezni senatorji in poslanci ostro kritizirajo svojo upravo ali izvršilno oblast. Kadar gre za dobrobit Amerike, ne veže nobenega strankarska disciplina. Vsak lahko pove svoje mnenje, kako se mu tdi prav, da se rešijo važne naloge. Oglašajo se tudi veliki možje (n. pr. bivši predsednik Hoover) in govore o svojih načrtih kako reši-
va mol
Tito bo šel v zgodovino slovenskega naroda, da je bil prvi, ki je Slovenijo razglasil za državo, za republiko Slovenijo, pa nam je to prav ali ne. Dejstvo je! Saj smo imeli po 1848 1. čas sto let, posebno pa še dvajset let pod Jugoslavijo, da bi bili to naredili, pa nismo.
Zato sem prepričan, da gre danes narodu doma zato, da ohrani svojo republiko Slovenijo in sicer ne na papirju samo, kakor je danes, temveč, da si jo izvojuje tudi v resnici. Sem prepričanja, da hoče narod doma od nas zunaj v svobodnem svetu samo to, da mu izvojujemo državo Slovenijo.
Jugoslavijo drži danes skupaj samo diktatorični vladni komunistični sistem, obroč krutosti. Naj ta poči, kar gotovo bo, kaj potem? Gotovo je, da bodo v takem slučaju planili na ubogo Slovenijo njeni morilci z vso silo, da ubijejo narod in našo zemljo.
In za ta slučaj bi morali delati sedanji naši voditelji v inozemstvu, samo zanj in za nič drugega. Narodu doma moramo izvojevati pravico, da bo sam odločil, kakor se bo hotel. Gotovo je, da se bo najprej odločil, da ostane republika Slovenija. Toda če čakamo, da pride do končne ureditve tega kota Evrope, če narodu doma med svetovnimi državniki ne izvojujemo pravice: da smo narod, da smo država, da kot taki smemo zahtevati pravice za se, da so dolžni nam dati svobodo, dati pravico, da se odločimo, kakor se hočemo, ali v Jugoslavijo, če bi se zgodil čudež, da bi še bila, ali pa da se pridružimo kaki drugi skupini, ali pa ostanemo "jadranska kantonalna Švica", je vse izgubljeno.
Zato, ne igračkajmo se kot neumni otroci z igračkami! Če smo še zavedni narod — rešujmo se! Delajmo za ohranitev slovenske republike, .Delajmo, da prizna ves svet, da smo narod! Delajmo da pride na svetovne zemljevide j — država Slovenija. Če to rešimo, je vse rešeno. Če tega ! ne rešimo, je vse izgubljeno in težka odgovornost pada pred narodom in zgodovino na vse Slovence izven Jugoslavije, zlasti na sedanje voditelje. Dokazujmo in doka-žimo svetu, da je grda laž, da smo samo Venezia Giulia in Jugoslavija, ne pa narod in država.
J. Kotnik
ti pereči problem, časopisje prinaša objektivno govore enega in drugega, čeprav bi kdo govoril proti stranki, ki jo časopis zastopa.
Tako pri ljudstvu kot pri strankinih voditeljih lahko vidimo, da so zrel narod, vreden demokracije. Nobeden se ne boji, da bi bil preganjan radi političnega mišljenja. Vsak lahko mirno, odločno in jasno izraža svoje politično mišljenje. Volilci ne dajo mnogo na o-sebna obrekovanja in očrnjevanje kandidatov, istotako pa se ne o-prijemljejo fraz raznih veličin in zato ne poznajo drvenja za političnim voditeljem. Vsak volilec gleda le na osebno poštenje kandidata, za njegov program in na zmožnost, da bo lahko vodil veliko A-meriko. Zato tudi vsak volilec doprinese svoj delež, po svojem najboljšem prepričanju, za srečno bodočnost Amerike.
Kako pa je bilo v Sloveniji? Ako le malo pomislimo na strankine absolutizme, moramo priznati, da Slovenci še nismo dovolj zrel narod za demokracijo. Pri nas je bil boj za zmago stranke ne za dobrobit naroda. Več nam je bila stranka, kot korist naroda. Vladajoči krog v Beogradu je imel lahko stališče. Podprl je stranko, ki je obljubila, da bo storila to, kar ta krog želi. Stranka je zopet vse obljubila, da je tako imela podporo vlade v borbi za oblast. Od tega je imel korist kvečjemu vladajoči krog v Beogradu (Velesrbi, op. ur.), nekoliko morda stranka (nekaj ministerskih stolčkov, op. ur.), gotovo pa ni imel nobene koristi narod.
V glavnem smo imeli dve stranki, tako imenovano klerikalno in liberalno, ki pa sta svoji imeni če-sto menjali prilikam primerno. Med pristaši ene in druge stranke je bil velik prepad, ki se je kazal prav na vseh področjih javnega življenja, celo v gospodarstvu in zadružništvu. Čemu je bilo treba tako velike zagrizenosti med pristaši ene in druge stranke? To gotovo ni bil znak politične zrelosti. Narod je bil napačno politično vzgojen. Zagrizenost, nepomirlji-vost, če ne celo sovraštvo do svojega političnega tekmeca so nekateri smatrali za čednost in krepost, da celo za značajnost.
Kako so bili izvoljeni poslanci? Poslanca je določilo strankino vodstvo. Često se je zgodilo, da je bil kdo vsiljen za poslanca v okraju, kjer ni nikoli prebival. Od strankinega vodstva so bili "odžagani" domačini, da so tako napravili prostor miljencem vodstva. Ljudstvo takega vsiljenega poslanca ni videlo za časa volitev prvič in zadnjič.
Velik del naroda je živel v strahu pred posledicami, če bi drugače mislil, kol je vladajoča stranka ukazala. V strahu pred političnim
(Nadaljevanje na 3. str.)
SKLEPI PLEMUMA KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Z OZIRON NA SEDANJI POLOŽAJ
(Od našega dopisnika iz Trsta)
NIKODEMI
(Iz Organizacijskega Vestnika SNZ)
Znana nam je zgodba o Nikodemu. Po noči je prišel k Učeniku, ker ga je bilo strah pred Judi. Kako je pri nas? Mnogi priznavajo slovensko državno idejo. So prepričani, da je pravilna in za slovenski narod rešilna. Toda so — Nikodemi! Ne upajo priti javno na dan, boje se, da ne bi za njih miselnost zvedeli ti ali oni. čakajo, da se bodo vremena "zjasnila", ko bo bolj varno in gotovo. Nočejo ničesar rizkirati.
Odkrito povedano, od Nikodemov slovenska državna misel nima skoro nobenih koristi. Vsaka ideja rabi borbenih ljudi, ki so pripravljeni za idejo iti tudi v javnost, izpostaviti svoje ime in dati ideji vse svoje duševne in telesne sposobnosti. Nikodem ni pomenil za razvoj krščanstva skoro nič, čeprav je bil, kakor vemo, učen in bogat mož. Svet so osvojili borbeni in navdušeni apostoli, katerih ni bilo strah, kaj bo judovski veliki zbor o njih mislil. Bili so sicer skromni, neučeni, a so bili junaki javnega izpovedovanja ideje.
Nauk za nas! Potrebujemo stoterih, da tisočerih borbenih mož in fantov, prav tako pa tudi žena in deklet. Da! Tudi slovenska žena in slovensko dekle imata v slovenskem državnem pokretu svojo prevažno vlogo! Povsod jih potrebujemo! V Chicagu, Clevelandu, New Yorku, Pitts-burghu, Torontu, v Buenos Airesu, povsod, kjer danes žive Slovenci!
Narod doma ne sme in ne more svobodno govoriti. Mi imamo to zlato priliko! V svobodnem svetu ni OZne in UDBE. Za pošteno idejo sme vsakdo svobodno in neovirano delati! Na nas je torej, da spregovorimo! Komu na ljubo naj v svobodnem svetu molčimo? Koga nas naj bo strah? Ljubezen do slovenske domovine nas priganja, da delamo in žrtvujemo! Za lepšo slovensko bodočnost gre! Za svobodo, ali za zopetno suženjstvo!
Zakaj naj samo eni nosijo svoje ime v javnost, a drugi čepijo v ozadju? Nič ne koristi njihovo privatno priznanje slovenske državne misli, če ni to priznanje izrečeno tudi javno, s podpisom na Slovenski Izjavi, s podpisanimi članki v "SD", z javno besedo povsod, kjer le prilika nanese!
Konec bodi med Slovenci nikodemstva! Kdor je za slovensko državno idejo, naj to idejo tudi javno izpove! Če bomo to dosegli, bo med slovensko emigracijo kmalu vesela slovenska narodna pomlad, ki bo v krepko upanje trpečim bratom in sestram v zasužnjeni domovini! G. M.
Dne 26. in 27. januarija 1952 je v Ljubljani zasedal "Razširjeni plenum Komunistične Partije Slovenije". Zasedanja sta se tudi u-deležila zunanji minister Jugoslavije Edvard Kardelj in gospodarski minister Kidrič, ki sta zato posebej prišla iz Beograda v Ljubljano. Razpravljali so o gospodarskem in političnem položaju v Sloveniji. Zaključke tega zasedanja in smernice za delo Partije so objavili v posebnem "Pismu za izboljšanje političnega dela organizacij KPS", ki ga je prinesel "Slovenski Poročevalec" dne 6. februarja 1952.
Polom "socialističnega" gospodarstva.
Eno izmed osnovnih pravil komunistične strategije je, da svoje napake in težave le takrat prizna, kadar so tako splošno znane in tako težke, da jih ni mogoče več prikrivati. Takrat aranžirajo "javno" in "svobodno" diskusijo, poskušajo obseg napak in težav zmanjšati, nekoliko pograjajo podrejene organe, a glavno odgovornost za nastali položaj pa naprtijo nasprotnikom režima, ali kot oni pravijo "reakciji".
Spričo popolnega poloma tito-vega "socijalističnega" gospodarstva, ki je privedel državo v bankrot ter pomanjkanje, je bil režim primoran, da vsaj začasno ustavi svoje marksistične gospodarske eksperimente, posebno kolektivi-zacijo kmetijstva, saj so baš kolhozi, ali kot jih imenujejo "obdelovalne zadruge", pokazale najslabše rezultate. Kmete so silili v "zadruge", kjer so postali zgolj plačani dninarji države in izgubili ves interes na količini in kakovosti pridelka. Tisti kmetje, ki kljub pritisku niso vstopili v zadruge, so pa morali večino pridelka oddati po oblastno odrejenih nizkih cenah v državna skladišča. Tako nihče ni hotel obdelovati zemlje več kot za lastno potrebo in je pridelek tako padel, da ni zadostoval niti za domače potrebe ter je morala Amerika priskočiti na pomoč.
Po mestih je zavladal glad a na podeželju pa pomanjkanje industrijskih izdelkov. Vse tovarne so bile namreč podržavljene in je vlada odrejala obseg produkcije. Pri tem pa je dajala prednost svojim ambicioznim, pogosto nerealnim planom za izgradnjo težje industrije ter potrebam vojske, a potrebe prebivalstva pa je zanemarjala. Povrh tega so novi "socialistični" gospodarji tako slabo gospodarili, da je povsod produkcija padla pod predvojni nivo, navzlic optimističnim člankom v režimskem časopisju.
V teh neurejenih razmerah se je razpasla črna borza tako na široko, da je bilo vsako policijsko preganjanje praktično nemogoče, kajti glavni verižniki so bili ravno režimski privilegiranci, ki se jim policije ni bilo treba bati. Tudi živilske in oblačilne nakaznice so postale brezpredmetne, ker ljudje v državnih trgovinah niso mogli kupiti niti blaga, ki jim je pripadalo na karte.
Zato so nakaznice odpravili in uvedli "svobodni tržni sistem" pod geslom "socialistične demokratizacije". Res je prišlo nekaj
več blaga na trg, a še daleč ne dovolj za zadostitev potreb ljudstva. Zato so seveda cene zrasle, kar je zopet najbolj prizadelo delavce in srednji sloj, čigar mezde in plače se niso nič povišale. — Kmet pa še nadalje trpi pomanjkanje industrijskih izdelkov, ker so tovarne še šedno v državnih rokah in vlada še naprej gospodari po starem sistemu.
Tako je "socialistična demokratizacija" le povečala gospodarski kaos in poostrila bedo ljudstva ter okrepila splošno nezadovoljstvo, a vratolomni skoki Titove zunanje politike ter odstop od nekaterih marksističnih gospodarskih načel, — ki so se v praksi izkazala kot neizpeljiva in škodljiva — pa so zanesli zmede v samo komunistično partijo. Zato je prišlo do zasedanja plenuma stranke ter do "Pisma", iz katerega posnemamo najznačilnejše misli:
Uvodoma ugotavlja da partijske organizacije niso dorasle novim nalogam, ker ne analizirajo pravilno politične situacije ter da "precenjujejo ali podcenjujejo sovražnika in ga preganjajo z administrativnimi in birokratskimi metodami, premalo delajo med ljudskimi množicami, posebno pa zanemarjajo politično vzgojo prole-tariata."
Kdo so sovražniki režima!
"Vsi sovražniki socializma, od razbitih ostankov protiljudskih režimov, od razbitih ostankov kapitalizma, do klerikalne reakcije in kominformistične pete kolone, se v borbi proti napredku in sreči delovnih ljudi naslanjajo na cerkev in na religiozno zaostalost, na kulake (kmete, op. pis.) ter na malomeščanske filistre. Značilna za malomeščanskega filistra, ki ga je razkrinkal že Cankar, je njegova strahopetnost, njegov opor-tunizem in njegovo kapitulant-stvo. Vedno se je skušal pritisniti na tisto stran, ki jo je smatral za močnejšo, in si pri tem, kolikor je bilo to mogoče, skušal oprati roke".
To filistrsko malomeščanstvo je torej režimu obrnilo hrbet.
Borba gre pri tem za ljudske množice, ki so očividno v taboru sovražnikov "ljudske oblasti", — kot komunisti imenujejo svoje diktature —, kajti pismo poziva: "Pri tem se morajo komunisti, partijske organizacije in vodstva nenehno zavedati, da je borba proti sovražniku borba za množice".
"Zaradi slabega političnega dela partijskih organizacij se dogaja, da tolmačijo sovražniki naše ukrepe za razvijanje socialistične demokracije kot povratek na staro, oziroma nekaj povsem anarhičnega in do neke mere 'svobodnega' da odpada vsakršna odgovornost posameznika do skupnosti. Taka mišljenja često prodirajo med množice po ljudeh ki sami po sebi mogoče niti niso sovražniki socializma, pa so se zmedli v času . . . Tako se v našem tisku, v propagandi, kulturi, šolstvu in prosveti ter v našem gospodarskem aparatu pojavljajo ideje, ki so socializmu tuje ter se pod krinko demokracije razpredajo vsemo-
goči preživeli in dekadentni individualistični in anarhistični 'problemi' in 'teorije'." Za koga samo velja svoboda in demokracija?
"Socialistična demokracija je za delavski razred, za njegove zaveznike, ne pa za sovražnike demokracije".
Titovski oblastniki smatrajo seveda za "delavski razred, njegove zaveznike in delovno ljudstvo" samo tiste ki z njima soglašajo, toda izgleda, da je to le neznatna manjšina, kajti sicer ne razumemo, zakaj je treba pozivati partijo in njene člane k intenzivnejšemu delu za "dviganje socialistične zavesti ljudskih množic". "RAZBIJAŠKE PROTIJUGO-SLOVANSKE KONCEPCIJE"
Pa še druge težave ima titovski režim.
"Naše gospodarske težave skušajo ("sovražniki socializma", op. pis.) izrabiti za razširjanje šovinizma, za razbijanje bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije. Niti teh razbijaških antijugoslovan-skih koncepcij vodijo v bedne špi-jonske centre v Trstu in Celovcu . . . Šovinistični nacionalizem in partikularizem se ob diskusiji o družbenem planu pojavlja posebno v gospodarskem aparatu, kjer posamezniki, ki se še niso otresli stare kapitalistične miselnosti, nasedajo sovražni propagandi. Taka antisocialistična in nacionalistična orientacija je tuja proletarialu kot nosilcu inlernacionalizma . . ."
Po domače bi se temu reklo, da se v Sloveniji celo v uradnem gospodarskem aparatu krepi prepričanje o potrebi slovenske državne neodvisnosti in gospodarske samostojnosti. Kardelj in Kidrič to vedno bolj rastoče prepričanje i-menujeta "šovinizem in partikularizem" in razbijaške protijugo-slovanske koncepcije. Razumljivo je da se posebno med gospodarskimi strokovnjaki vedno bolj utrjuje prepričanje o potrebi slovenske nezavisnosli, saj ti neposredno o-pazujejo kako titovski socialistični centralizem izkorišča Slovenijo.
Ta pojav je treba energično pobijati, pravi pismo, kajti zelo "je nevaren pridobitvam narodov FRLJ posebno v današnji fazi našega notranjega razvoja in v današnjih mednarodnih okolščinah."
(Ta izvajanja bodo gotovo povzročile resne misli raznim našim jugoslovenskim politikom v emigraciji?)
Smernice: Komunizem se ni nič izpremenil ali popustil.
"Predvsem je treba okrepiti borbo za vpliv komunistične partije na množice, na vsakega posameznega delovnega človeka in s tem najmočneje udariti po poskusih, s katerimi hoče sovražnik o-virati našo socialistično graditev... Na ta način bo delavski razred na vseh področjih lažje izvajal svojo partijsko linijo in vodil ideološko borbo tako proti današnjim falzi-fikatorjem marksizma, kakor tudi proti srednjeveškemu mračnjaštvu, ki ga skuša posebno v kmečkih množicah ohraniti buržoazna reakcija z izkoriščanjem religioznih predsodkov. — Posebno važno je, da delovno ljudstvo tam, kjer se vzgaja novi rod bodočih graditeljev socializma, — v šolah, ne dopušča, da bi vzgojitelji vnašali v mladino duha premagane buržoazije, oziroma malomeščanske zmede. Naša mladina mora že i v šoli dobiti od svojih vzgojiteljev
osnove marksističnega pogleda na svet, osnove nove socialistične morale . . ."
Poostren boj veri in cerkvi "Potrebna je odločnejša in vsestranska ter sistematična borba proti vsem poskusom reakcionarnega klera ter drugih ostankov belogardizma, ki skušajo izkoriščati vero v reakcionarne namene ... V tem pogledu se je treba mnogo odločneje in dosledneje boriti, hkrati pa je treba ostro obsoditi vse poskuse provociranja izpadov, ki lahko to borbo kompromitirajo in ustvarjajo videz, kakor da gre za preganjanje vere in posameznih verskih predstavnikov." — Ta odstavek se očividno nanaša na že znani divjaški napad na škofa Vovka, in iz pisma izhaja, da so podrejeni komunistični organi, — v napačnem tolmačenju navodil od zgoraj — provocirali napad na škofa ter šli v svoji vnemi nekoliko predaleč, da na tem področju nameravajo pritisk še stopnjevati:
"Treba je odločno zavreči mišljenje,' da je borba proti reakcionarnim ostankom preteklosti in proti klerikalizmu predvsem vprašanje posameznih državnih organov (Uprave državne varnosti itd.)".
V to borbo se morajo poleg policije vključiti partija in vse njene organizacije, kajti "to je pred-
vsem vprašanje dosledne politike in borbe, ki ji je namen osvoboditi ljudske množice srednjeveškega mračnjaštva in bremena tistih privilegijev, ki so jih vladajoči razredi iz izkoriščevalskih razlogov podeljevali cerkvi kot enemu najmočnejših čuvarjev reakcionarnih družbenih sistemov."
Čistka v komunistični partiji
Zmeda časov je zanesla razkroj v komunistično partija samo. Partijski voditelji so se polenili, hočejo samo komandirati ter so postali birokratje. Zato pismo nadaljuje:
"Naša partija mora v vsakdanjem aktivnem delu med množicami čistiti svoje vrste oportunis-tičnih in karierističnih elementov ter informbirojevskih agentov . .. Posebno pozornost je treba posvetiti stalni ideološki vzgoji partijskega članstva, ki je nujen pogoj dobrega dela med množicami, za končni obračun z ostanki religiozne in idealistične vzgoje preteklosti nekaterih članov partije in nujen pogoj za budnost in borbo proti vdorom malomeščanske miselnosti in informbirojevske pete kolone."
"Pismo" postavlja na laž vse izjave Tita in Kardelja ameriškim in zapadnoevropskim časnikarjem o popuščanju policijskega terorja (Nadaljevanje na 4. str.)
Published Monthly by the "Slovenska Država" Publ. Co. For the Editorial Board, Mirko Geratič, Editor Subscription rates $2.00 per year Address: 2217 So. California Ave., Chicago 8, 111., USA
Slovenska Država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naročnina letno: Za USA $2.00, za Canado $2.00, Argentino 20 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 30 Šil., Avstralijo 1 avstr. funt, Italija in Trst (F. T. T.) 600 Lir, Francija 500 frc.
Še ena vest o verskem položaju v Domovini
Po uglednem švicarskem listu "Die Neue Zuricher Zeitung" z dne 22. 2. 1952 prinašamo poročilo iz Belgrada o verskem položaju v Jugoslaviji:
"Belgrad, 20. febr. (Reuter) Jugoslovanska poročevalska agencija je v sredo potrdila, da bodo u-kinjene bogoslovne fakultete na jugoslovanskih univerzah. Vlada je o tem obvestila srbsko pravoslavno cerkev in tudi katoliško cerkev. Ta ukrep seveda ne pomeni, da bo študij bogoslovja prepovedan, temveč samo, da bo pouk bogoslovja oddeljen od učnega programa na državnih vzgojnih ustanovah ob koncu tekočega šolskega leta meseca junija. Od takrat naprej bodo predvidoma cerkve morale same finančno vzdrževati in upravljati bogoslovne fakultete, pri čem jim država lahko odobri omejene podpore. Ukinitev teoloških fakultet na univerzah u-temeljujejo z razlogom, da je s tem ukrepom bila izpopolnjena ločitev cerkve od države v smislu ustave.
Poučeni krogi pravijo, da je bil ukrep sporočen rimsko katoliškim oblastem dne 30. januarja t. 1. a srbski pravoslavni cerkvi pa 15. februarja t. 1. Katoliške fakultete so bile doslej v Zagrebu in Ljubljani, a srbska pravoslavna cerkev pa je imela fakulteto na belgraj-ski univerzi. Obe Cerkvi se bavi-ta z otvoritvijo neodvisnih teoloških akademij v kasnejšem delu leta, vendar morata zato najti denar. Komunistična agrarna reforma jih je pa oropala najvažnejšega vira dohodkov.
Gospod urednik!
Prosim, da v Vašem listu objavite sledeče pojasnilo v zvezi 's člankom "Ni točno" v 12. štev. preteklega letnika "Slov. države".
Del spomenice, predložene NC-FE, je članek (v 49. številki "Slovenske Pravde" z dne 27. avgusta 1951, z naslovom) Pojav Slovenske Pravde".
Navajana "objektivna netočnost" trditve "da je spretno mas-kirani program Komunistične partije privabil večino slovenskega naroda v Osvobodilno fronto" je dvorezen meč, ker vsled odsotnosti "svobodnih demokratičnih volitev" po letu 1928 tudi Vi ne morete objektivno ugotoviti, če je večina slovenskega naroda bila proti Osvobodilni fronti. Slovenska Pravda se v tisti razpravi ni sklicevala na formalno, v številkah dognano večino, kar dokazuje v angleškem izvirniku uporaba izraza "a large part". S tem bi se mogli izogniti nadaljnjemu pojasnjevanju. Toda v resnici smo sklepali, različno od Vas, na čigavi strani je bilo več naroda. Rad bi popravil Vaše zaključke, zakaj so komunisti obvladali Slovenijo:
Ker so predvojni politiki v kritičnih prvih mesecih sovražne o-
Zapadni opazovalci vidijo v u-krepu del borbe za zmanjšanje vpliva Cerkve, ki se je začela preteklo jesen. Proti katoliški cerkvi vodijo neprenehno časopisno in propagandno gonjo. Večkrat se napadi obrnejo tudi proti pravoslavnim duhovnikom. Eden izmed ciljev je odprava verskega pouka v kolikor se še ta vrši na Hrvatskem in v Sloveniji. Katoliški cerkvi je bilo tudi sporočeno, da bodo od junija naprej smeli sprejemati v mala semenišča samo gojence, ki so dopolnili 15 let, in ki so končali 4 razrede osnovne in 4 razrede srednje šole. Doslej so katoliška semenišča smela sprejemati gojence, ki so dopolnili 12 let."
Tako poroča švicarski časopis. V New Yorku pa izdaja National Committee for Free Europe mesečno revijo "News from behind the Iron Curlain" kjer prinaša važnejše vesti iz komunističnih satelitskih držav in Jugoslavije. Tako v januarski številki poroča o izpustu iz zapora nadškofa Ste-pinca ter pravoslavnega metropoli ta Josifa in v analizi splošnega verskega položaja ugotavlja, da je v Jugoslaviji versko preganjanje nekoliko popustilo, kar seveda nikakor ni res in je Reuter j ev dopisnik gotovo bolje informiran.
Mislimo, da se smemo upravičeno vprašati kaj pa dela slovenski "voditelj" in zastopnik pri Con-mitteju? Ali se boji zameriti uradni politiki, ali pa njegovih informacij ne upoštevajo? Ali pa je res, da se zgane samo takrat, kadar je treba metati polena pod noge gibanju za slovensko suverenost!
kupacije zavzeli "pasivistično" stališče, je Komunistična partija izkoristila praznino in s svojo akcijo usodno prehitela stare stranke — tako organizacijsko kot i-deološko, politično. Komunisti niso nastopili odkrito, temveč spretno maskirani v Osvobodilni fronti, v katero so z osvobodilnim programom privabili mnogo ljudi. I-mam občutek, da Vi sodite celo Slovenijo po Ljubljanski pokrajini, kjer je protikomunistični odpor postal močan in je na deželi brez dvoma dobil zaslombo v večini prebivalstva. Toda pozabljate na Štajersko, Koroško, na Gorenjsko in Primorsko, kjer je bil zaradi tujčevega divjanja slovenski odpor do tujega sovražnika najbolj divji in silen. Tu tudi protikomu-nistične organizacije tega ali onega imena in znaka iz različnih vzrokov niso pognale zelo globokih korenin. Z naraščajočim komunističnim terorjem se je tekom let stanje izboljševalo, toda proti-komunistične enote niso nikdar dobile tolikšne moralne opore v prebivalstvu kot je to bilo v Ljub-, ljanski pokrajini.
Oglejte si tudi izid volitev na Koroškem, na Goriškem in Tržaškem po vojni; rezultati so prese-
netljivi, ker se je še tolikšno število Slovencev kljub poznanim dejstvom v domovini in občutnemu odporu Zapada do komunizma še vedno odločalo za politične organizacije, v katerih so se spretno zakrili komunisti.
Vsakomur, ki bere omenjeno razpravo v celoti, mora biti jasno, da niti najmanj ne napravlja vtisa, kot da bi Slovenci po večini bili komunisti. Le nekaj vrst kasneje trdi, da mladina "na komunistični strani ni niti slutila, da vodi njena pot neizogibno v diktaturo potencirane vrste". Povda-rek je na "spretno maskiranem programu" in Osvobodilni fronti. Za njen osvobodilni program so se premnogi Slovenci izrekali v dobri veri, da delajo za resnično narodno in osvobodilno stvar. Pri
(Dopis iz Trsta, 28. febr.)
Iz laških časopisov posnemam, da je še vedno v teku neko meše-tarenje za Trst. V Lizboni so se — neuradno bavili tudi z balkanskim sektorjem in sicer so poskušali organizirali nekak četverokotnik obsegajoč Italijo, Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Ob tej priliki je prišlo na površje tudi Tržaško vprašanje. De Gasperi je dejal časnikarjem, da je z Achesonom -in Edenom govoril o Trstu ter po-vdaril, da v duhu tristranske izjave iz leta 1948 (t. j. povratek Trsta Italiji). To je, kot izgleda, razdra-žilo Tita in je dal izjavo dopisniku U. P. v katerem pravi, da zaenkrat Jugoslavija ne namerava pristopiti Atlantskemu paktu iz "moralnih" razlogov, kajti v tem paktu so že Italija, Turčija in Grčija, a Španija je pripravljena pristopiti — in vse štiri so notorno fašistične države s katerimi "demokratična" Jugoslavija ne more sodelovati. Glede Trsta pa je dejal, da je treba uveljaviti mirovno pogodbo z nekaterimi teritorialnimi korekturami v obojestransko korist. V današnji komunistični, "Unita" pa je zapisano v komentarju, da je De Gasperiju Eden
tujcih pač ne napravi napačnega vtisa, če so se Slovenci z vsem srcem borili proti Hitlerjevi Nemčiji. Ne more nam škoditi, če smo bili prepričani zavezniki Zapada.
V spomenici komunizem v Sloveniji pred vojno sploh ni omenjen, iz enostavnega in očividnega razloga, ker je bil tako nepomembno politično šibak. Po vojni so komunisti sami poskrbeli za dokaz, da so le neznatna manjšina: ako bi bila večina za komuniste, bi bil brezobzirni teror nepotreben. Slovenska Pravda tudi o tem obvešča Zapad. Zadnje delo v tej smeri predstavlja resolucija no-vemberske skupštine, ki so je za-padni činitelji deležni celo v širšem krogu kot so bili preje razprave "Pojav Slovenske Pravde".
(D. Pleničar) poslevodeči tajnik
svetoval, da naj ne odbija "razsodne" jugoslovanske predloge, če mu jih bo jug. vlada predložila. V nekako istem smislu je tudi poročilo "Osservatore Romano", ki pa o-menja v tej zvezi tri stransko izjavo, vendar v jako mili obliki.
V	akcijo je ob tej priliki stopil tudi tržaški škof Santin, ki je izdal poročilo o preganjanju vere in duhovnikov v coni B. Čudno je samo to, da opisuje preganjanje kot proti-italijansko v prvi vrsti, a šele potem protiversko, ko je vendar znano, da Titova fratelanč-na politika nastopa skupno z rdečimi Lahi proti katoliškim Slovencem.
V	obrambo neodvisnosti Trsta pa so obiskali vojaškega gover-nerja zastopniki slovenskih in laških demokratičnih strank, ki stojijo na stališču Svobodnega O-zemlja.
Dostavek uredništva: Tudi vodilni Ameriški Slovenci so poslali vladi spomenico v kateri izražajo željo slovenskega naroda, da Amerika zaščiti STO v smislu mirovne pogodbe. Pozdravljamo ta korak kot važen prispevek k vseslovenskim naporom za rešitev našega jadranskega bisera.
t JAMES DEBEVEC, UREDNIK "AMERIŠKE DOMOVINE" MRTEV
Ob zaključku lista smo zvedeli, da je 6. marca v Clevelandu umrl zadel od kapi Mr. James Debe-vec, urednik in lastnik "Ameriške Domovine". Pokojni James Debe-vec ima kot urednik "AD" nesporno zaslugo, da je prvi v najtežjih okoliščinah neustrašeno nastopil v obrambo resnice ter možato razkril zakrinkani obraz lažnjive O-svobodilne fronte v stari domovini. Pravočasno je opozoril ameriške slovenske rojake na komunizem in na njegovo zločinsko delo.
Naj zaslužni mož počiva v miru! On, ki je večna Resnica, mu bodi za njegove zasluge bogat plačnik!
VELIKI IN MALI
(Nadaljevanje s 1. str.)
preganjanjem in v borbi za svoj kruh je uradnik volil takoimeno-vano državno stranko. Vprašamo se, kaj je bila potem opozicijonal-na stranka nedržavna ali celo pro-tidržavna? To je bila nele politična nezrelost temveč celo nesmisel. Kako daleč je šel tak nesmisel vidimo v besedi izdajalec. Kdor ni volil "državne" liste, so ga večkrat celo ozmerjali z izdajalcem. Kadar se je izneveril stranki v borbi za kruh, je bil oportunisti-čen izdajalec. Kako naj narod o-hrani pri takih razmerah pravilen pojem o izdajalcu? Nekoč je bil izdajalec oni, ki je izdal svoj narod ali odpadel od njega. Zdaj pa je bila stranka vse, narod in država! Kdor je odpadel od nje, je bil izdajalec. V tej zmešnjavi je bilo kaj lahko komunistom vpo-staviti zopet pojem izdajalca in začeti z njim šariti na debelo, zopet v prid svoji vsemogočni stranki — Partiji!
Če imamo resen namen, posiaii trezen narod, moramo priznali svoje napake in lo je začetek nove poti.	B. Logar
celotnega slovenskega izvoza v
tujino. Ostalih 27% predstavljajo kmetijski in drugi izdelki v višini 6 milj. dolarjev. Celotni uradno priznani izvoz Slovenije znaša torej pod sedanjim komunističnim režimom 22 milj. dolarjev. (Po Koledarju Sv. Slovenije 1951). Kaj dobi zato Slovenija nazaj? Prav malo!
"Vse slovenske vode leko na jug . . ."
Da, res je! Pa tudi slovenski davčni denar. Le poglejmo! Po Koledarju "Sv. Slovenije" iz leta 1951 navajamo:
"Iz podatkov, ki so na razpolago, si smejo od davka na poslovni promet pridržati: LR Srbija 16%, LR. Hrvatska 8%, LR Slovenija 5%!!! LR Bosna in Hercegovina 90%, LR Makedonija 90%, LR črnago-ra 90%. To pa zato, da se baje spravijo državni proračuni v ravnovesje . . ."
Kar tiče reparacij je ista pesem. Vse gre na jug, Sloveniji ne ostane skoraj ničesar. Država načrtno zmanšuje pomen slovenske industrije. Isto, kar se je vršilo nekoč pod Karadžordževiči, se godi danes pod dinastijo Josipa Broza (Tita). Za Slovence je in ostane Jugoslavija — gospodarski grobi
—K—
Zakaj Slovenci trpe
V	začetku Jugoslavije je vrednost slovenske industrijske proizvodnje vkljub svoji skromnosti pomenila ca 45% vse jugoslovanske industrije. Torej skoraj polovica! Do leta 1938 se je ta odstotek znižal na 34%! Leta 1947 je znašal le še 25%. Petletni planski načrt pa predvideva, da mora znašati vrednost slovenske industrije 1. 1951 samo še 18.57% vrednosti vse industrije v FLR Jugoslaviji . . . (Po Koledarju Sv. Slovenije 1. 1951.)
Zakaj je padala slovenska industrija?
V	Jugoslaviji je padala slovenska industrija, rastla pa je industrija na jugu države. Slovenija je bila v načrtu obubožanja. Že nekaj let pred drugo svetovno vojno so preselili iz Maribora delavnice državne železnice v Srbijo. S tem je izgubilo delo več tisoč slovenskih delavcev. Na jug je šla počasi tudi ostala slovenska industrija. Rekli so, da iz razloga državne varnosti. To pa ni res! Srbom ni šlo v račun, da bi se Slovenija gospodarsko dvignila. Za' nje je bila Slovenija le aneklira- j na pokrajina, katero je bilo tre-!
doma pomanjkanje?
balo izmozgali.
Kdo je pri tej redukciji slov. industrije sodeloval? Tudi Slovenci sami! Zakaj? Radi večjega profita. Na jugu je bila delovna moč cenejša, dočim je bil življen-ski standard v Sloveniij znatno višji. Po uredbi bana dr. Natlačena so bile določene minimalne mezde, ki so bile seveda znatno višje kot v Srbiji. Da bi imeli večji dobiček, so sami pomagali pri redukciji slovenske industrije ter selili tovarne na jug. Nek tak industrijalec se ni sramoval zapisati v lanski "Sloveniji", da bi imeli Slovenci od avtomije le gospodarsko škodo" . . . Slovenci gotovo ne, pač pa bi bili nekoliko prikrajšani nekateri kapitalistični krogi...
Kdo ima korisli od slovenskega prirodnega bogastva?
Minister Fajfar je na zasedanju Ljudske skupščine LR Slovenije povedal tole. "Les predstavlja večino jugoslovanskega izvoza, posebno našega slovenskega. Okoli 22% vsega izvoza mora kriti Slovenija. To znaša po uradnih podatkih 16 milj. dolarjev ali 72%
POJASNILO "SLOVENSKE PRAVDE
Ponovno barantanje za Trst
ZAPISKI"
V	Clevelandu je sredi decembra izšel prvi zvezek "Zapiskov". Izdali so jih "Krogovci", kateri so se predlanskim predstavili s spomenico, v kateri so izrazili potrebo po slovenski reviji, katera naj bi družila vse besedne umetnike v emigraciji neglede na svetovni nazor ali politično prepričanje. Kakor je znano, je spomenica vzbudila veliko hrupa.
Zunanja oblika je prikupna, vsebinsko pa so "Zapiski" revni. V "Zapiskih" sodelujejo: Ludve Potokar s črtico "Cigani" in odlomkom iz romana "Volitve". V drugem opisuje volitve pod režimom J. R. Z. Je v popisu precej resnice, toda pričakujemo, da bo g. Ludve Potokar objavil tudi odlomek, kako so se vršile volitve pod režimom J. N. S., ko je bila slovenska zastava prepovedana in Jugoslovansko so čuvali srbski žandarji. Karel Mavsar objavlja črtico "Ceste". Pavle Borštnik "Kresne sonete" in primerjavo pesnikov Balantiča in Kajuha, ki sta oba padla v času revolucije, prvi antikomunist, drugi komunist. Srečko Tekavec ima sestavek o "Anton Zoran Mušiču". Jože Balanč v "Zgodbi iz Trakije" obsoja domišljavost in hinavstvo voditeljev, ki slepijo ljudstvo in odrivajo vsakega, ki bi jim mogel izpodnesti stolčke. Mišo Perles se je posvetil pretežkemu vprašanju ter je v svojem članku "Politika in morala" včasih nelogičen. Škoda, da ni prostora za popolno analizo članka.
V	"Zapiskih" je tudi nekaj reprodukcij B. Kramolca in Zorana Mušiča.
Kakor sem že omenil, "Zapiski" niso kaj posebnega. So pa nekaj pozitivnega. Kažejo pogum mladih ljudi, ki se niso ustrašili žrtev.
Piko.
NOVI SVET družinski list, izdaja za februar 1952 prinaša sledečo vsebino:
Slovenec sem, uvodnik; Pozimi, pesem, Limbarski; Pri peči, pesem, Limbarski; Rož'ce, kje ste... pesem, Valentin Polanshek; Velika Ljubezen, T. Brdar, nadaljevanje romana; Ukleta zemlja, Emili-jan Cevc, nadaljevanje zgodbe; Luka Pokluka, slovenski šaljivec; Iz srca do srca. Glas iz Naroda. Dom in zdravje: Kuhinja. Praktični nasveti. Za smeh. Znanslvo — Zamrznjena jedila.
Angleški del: Slovenian Radio Hour of Chicago, comments. A Crusade of Liberation, The Third New Year, story. Jokes.
Naročnina $4.00 letno. Naslov: NOVI SVET, 1845 West Cermak Road, Chicago 8, Illinois. Vsak novi naročnik, ki pošlje celoletno naročnino in omeni ta list, bo dobil lepo darilo brezplačno.
VSTANITE, BRATJE
Vstanite, lačni in bosi, dvignite svoje oči, polne solza in bridkosti, polne moreče skrbi!
Vstani, prodani Celovec, Porabje, Gorica in Kras, vstani, ti prašna tovarna, mesto slovenska in vas!
Stopite pod našo zastavo, ki v soncu nad nami vihra, oznanja prostost nam in pravo, nam zunaj in vam tam doma.
Oznanja pravico, svobodo, vsem bednim zaslužek in kruh, katerega vašim družinam odžira rdeči lenuh.
Vsi v boj za slovenske pravice, in za dostojanstvo moža, ljudje smo, ne delovne številke, smo božja podoba neba.
Za vero, za dom in za jezik, se naš je že ded bojeval, ne za internacijonalo, le za dom v borbo Gubec je zval.
Na boj za slovensko državo, za dom naš zdaj — kup razvalin, zedinjeni ga obnovimo, še lepšega kot prej z ruševin!
Ni v zvezdi rdeči rešitve, in v Beograd ne pelje nas pot,
EDVARDA KOCBEKA — ŽAGAJO . . .
Poznani komunistični sodelavec Edvard Kocbek, ki nosi pred zgodovino strahotno odgovornost zavajanja Slovencev v komunistične zmote in v OF, je izdal lansko leto v Ljubljani zbirko novel: "Pogum in strah". V knjiga pisec sam priznava, kako so komisarji ubijali svoje žrtve, kako so se borili za oblast in podobno. Tej knjigi sprva niso posvetili posebne po-
le zedinjen, brez vsake delitve, bo srečen, svoboden naš rod!
(Poslal iz Muenchena naš navdušeni prijatelj Branimir Pistiv-šek).
zornosti. Sedaj so se z vso silo zagnali proti knjigi in piscu, ker knjiga ostro kritizira delo OF. 'Slovenski Poročevalec", "Ljubljanski dnevnik" in tudi "Primorski dnevnik" so polni kritike na račun te knjige. Najbolj so napadalni: Fajfar, Miško, Kranjc, in Pahor. Reakcija je zato, ker je Edi Kocbek baje zaprosil za priznanje svoje stranke izven OF, to so mu zaenkrat zavrnili. Iz tega razloga ga hočejo onemogočiti in kolikor mogoče umazati. Iz dežele prihajajo v Ljubljano protesti krajevnih Ljudskih odborov, da obsojajo Kocbekovo knjigo. Te proteste objavljajo v časopisih in kmalu bo "ljudska volja", da ga je treba odstraniti kod škodljivca. —a—

VELIKA NOC SE BLIŽA!
Pomagajte onim, kateri na Vas stalno mislijo in kateri Vašo pomoč potrebujejo in čakajo! Naročite, da mi Vaše darove pošljemo v domovino!
DVAKRAT DNEVNO
pošiljamo z zračno i>ošto — "Air Mail" — Vaša naročila v Trst, kjer se nahaja naše veliko skladišče prvorazredne, sveže moke, Ameriškega in Kanadskega blaga.
Paketi se dostavljajo v stari domovini v teku 18 DNI. Jamčimo za vsako pošiljko, za delno ali celotno izgubo.
Mi smo bili dosedaj vedno najboljši! Kljub carini in povišani prevozni tarifi smo zojet NAJN1ŽJT V CENAM. Naročite pri nas, mi jamčimo vsako pošiljko!
Najfinejša canadtka
ooo
Bela MOKA
dvojni vreči 100 Lbs. do zadnje postaje
$11.45
Paket št. 6............$14.75
10 Lbs. riža — Rice 10 Lbs. kave — Coffee 10 Lbs. sladkorja — Sugar 10 Lbs. Špageti - Spaghetti
CENIK
za posebno sestavo paketov.
Če želite sami sestaviti paket iz raznih predmetov, izberite iz spodaj navedenih cen. Lahko pošljete neomejeno količino.
Riže — Rice ...........$0.22 lb.
Sladkor — Sugar ......$0.22 lb.
Zdrob — Farina.......$0.22 lb.
Kava — Coffe Santos... .$0.98 lb.
Kava — Coffee Minas____$0.90 lb.
Špageti vsakovrstni .....$0.22 lb.
Mast — Lard ..........$0.44 lb.
Milo — Soap (Laundrv) .$0.45 lb. Milo — Soap (za lice") ..$0.85 lb. Fižol — Beans (pisan).. .$0.22 lb. Poper v zrnu (BI. pepper) $3.00 lb.
Qaj — Tea Ceylon .....$1.45 lb.
Mleko v prahu (Milk) . .$0.75 lb. Ječmen (Barley, luščeni) . $0.15 lb. Slanina — posušena .... $0.75 lb.
Salama "Gavrilovič" ----$1.50 lb.
Cerkveno kadilo ........$0.80 lb.
Lemone ................$0.75 lb.
Pomaranče ............$0.75 lb.
ZDRAVILA
Vsa zdravila pošiljamo po zračni pošti ter Jamčimo dostavo v domovini tekom 8 dni
Streptomycin:
10 gramov $7.00, 20 gr. $13.95
40 gr.................$27.75
RUTIN: 500 tablet .... $8.00 PENICILIA (V olju) In oil
3 milijone edinic..............$5.50
P.A.S.: 500 tablet.........$12.50
1000 tablet ......................$25.00
Pilite po cenik drugih zdravil Za večje količine popust.
NAŠI "SPECIJALNI" PAKETI
V močnih	dvojnih vrečah ali v lesenih zabojih.
50 Lbs.	najboljše BELE MOKE .$ 6.75
Lbs.	sveže Koruzne Moke......$10.75
Lbs.	fižola (pisanega) Beans $11.00
Lbs.	fižola (pisanega) Beans $ 5.50
Lbs.	riža — Rice ....................$10.00
Lbs.	sladkorja — Sugar ........$10.00
Lbs.	špagetov — Spaghetti ....$10,50
Lbs. špagetov — Spaghetti ....$ 6.50 »
Lbs. grisa — Farina ..............$ 6.25
Lbs. Bakalara — Stock fish....$ 6.75 Lbs. Bakalara — Stock fish....$13,65 Lbs. mila za pranje (Laundry) $4.50 Lbs. mila za pranje, Laundry $15.75 Lbs. svinjske masti (Lard) ....$13.00 Lbs. zelene kave (Gr. Coffee) $26.90
Lbs. ječmena — Barley..........$ 6.00
Slanina sušena ................................$ 0.75
25 Lbs. leče — Lentil ..................$ 7.75
Olje oljčno, 5 litrov........................$ 9.45
Cikorija (Frank) 5 Lbs...................$3.75
10 Lbs...................$ 6.90
čokolada, 5 Lbs...............................$ 6.50
Kakao — Cocao, 5 Lbs.................$ 5.50
100
50 25 50 50 50 25 25 10 20 10 40 37 30 25
Paket št. 22 .......................................$15.95
25 Lbs. Bela moka 10 Lbs. kave — Coffee 10 Lbs. sladkorja — sugar 10 Lbs. riža — rice
PIŠITE PO VELIKI CENIK!
Vaša pisma, čeke ali Money Order pošljite priporočeno na

Iz Chicaga in okolice
Uspela družabna prireditev Slovenske Narodne Zveze. Društvo Slovencev v Chicagu, podružnica SNZ štev. 1. je na pustno soboto 23. februarja imelo svojo prvo prireditev. Kljub nekaterim lokalnim nestrpnežem, ki so pozabili, da se nahajajo v Ameriki, deželi svobode in demokracije, je prireditev nad vse lepo uspela. Ob prijetnih zvokih Fojsovega orkestra se je razvila prijetna domača zabava, venske naseljence v veselo slov. ki je povezala stare in nove slo-družino. Ni manjkalo tudi pustnih krofov in pristnih kranjskih klobas. Med številnimi gosti so bili tudi naši prijatelji iz Waukegana, Jolieta in Milwaukee.
301etnica Društva Sv. Ane v Chicagu. Društvo Sv. Ane, štev. 170 KSKJ., katero združuje naše prekmurske rojake v Chicagu, je v nedeljo 24. januarja proslavilo 30 obletnico ustanovitve društva. Proslave, ki je bila v cerkveni dvorani, so se udeležili mnogi glavni odborniki KSKJ. Člani in članice društva so na odru prikazali prekmurske ženitovanjske o-bičaje. Le škoda, da ni bilo spretnega režiserja, ki bi znal vso pestrost narodnih običajev igralsko primerno obdelati in tako pokazati na odru.
Iz uprave lista
Najlepše podpreš vseslovensko narodno gibanje za suvereno Slovensko Državo, če poravnaš naročnino v znesku $2.00. Tvoja velikonočna "pisanka" za "SD" naj bo Tvoja plačana naročnina!
Pridobi nam nove naročnike! Če moreš, prispevaj tudi v Tiskovni sklad!
V Tiskovni sklad so prispevali:
Prijatelji "SD" $8.00; Fr. Urankar $5.00; Ivan Zbašnik, N. Y. $1.00; Rudi Petek, Avstralija 5 avstr. funtov; Carl Račič, Pittsburgh, Pa. $10.00; Ant. Oratsh, Ashland, Wis. $1.00; Rev. J. J., Kans. $3.00; M. K, Peotone $1.00; Frank Flus, Ca-nada $1.50; Mrs. Frances Kopriv-nik, Ely, Minn. $1.00; dva neimenovana $1.00. Vsem prav hvaležni Bog plačaj!
SKLEPI PLEMUMA KOMUN. PARTIJE ...
(Nadaljevanje s 2. str.)
ter postopni demokratizaciji režima in o želji vlade priti do sporazuma s Cerkvijo.
Kardelj in njegovi se jasno zavedajo, da sleherno popuščanje vodi k končnemu zlomu režima, zato hočejo pravočasno zajeziti val ljudske nevolje s poostrenim policijskim terorjem za katerega ne zadostuje več samo policiji UDBA, temveč mobilizirajo celo komunistično partijo in njene organizacije. Z ozirom na politično zavezništvo z zapadnimi velesilami so le nekatere preveč očividne oblike terorja morali nadomestiti z bolj skritimi, a zato nič manj u-činkovitimi.
Pretirano bi pa bilo sklepati, da se bo režim sam zrušil, kajti dokler bodo pogodbe o zavezništvu med Jugoslavijo in zapadnimi silami ščitile Tita pred Rusijo, bodo njegovi opričniki z ameriškim orožjem lahko ustrahovali narode Jugoslavije.
T.—ski.