^ Ptuj, torek, 12. decembra 2006
letnik LIX • št. 95 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) Natisnjenih:
V
Štajerski
Po naših občinah Markovci • O mnenju računskega sodišča malo besed Stran 2
Po mestni občini	Po naših občinah
Ptuj • Kako daleč so	Ptuj • Kdo je zamo-
načrti o kulturni pre-	čil pri denacionaliza-
stolnici Evrope	ciji doma krajanov Stran 3 Stran 5
Kmetijstvo
Ormož • Odločno proti krčenju vinogradniških površin
Stran 4
Ekologija Ptuj • Bodo inšpektorji onesnaževalce odkrili?
Stran 5
Politika
Ormož • Opiti od zmage pozabili minulo delo?
Stran 13
Kultura
Gledališče Ptuj •
Najboljše predstave letos ni bilo
Stran 16
Markovci • 2.seja sveta v novi sestavi
O negativnem mnenju računskega
sodišča le malo besed
Svet občine Markovci je na 2. redni seji v novi sestavi v četrtek, 7. decembra, kar nekaj časa porabil za imenovanje delovnih teles, župan Franc Kekec je postregel s prestavitvijo predloga proračuna za leti 2007 in 2008, a so ga svetniki zavrnili; proti pričakovanju pa so zelo malo časa posvetili vsebini revizijskega poročila računskega sodišča RS, ki je k opravljanju požarne varnosti v letih 2001-2005 v občini Markovci izdalo negativno mnenje.
Ko so razpravljali o predlogu za imenovanje delovnih teles občinskega sveta, je župan Franc Kekec menil, da komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje pri predlogih ni upoštevala volilnih rezultatov. Svetnik Stanislav Toplak (N.Si), sicer eden od treh članov Kviaza, pa mu je pojasnil, da so prejeli predloge treh političnih strank in da so pri snovanju predlogov poskušali upoštevati tudi volilni rezultat, ob tem pa potožil, da vsi člani komisije niso prejeli zapisnika. Župan Kekec je ponovno opozoril, da temu ni tako, saj število glasov posameznih političnih strank v posameznih odborih ni tako, kot je bil rezultat volitev, pa mu je Toplak odvrnil, da je treba upoštevati tudi težo posameznih glasov v posameznih odbo-
Uvodnik
rih ali komisijah. Svetnik Franc Obran (SLS), ki je tudi eden od treh članov Kviaza, pa je menil, da je število glasov zanj brezpredmetno, saj ima 65 % vseh glasov N.Si, preostalih 35 % pa sta dobili drugi dve stranki SLS in LDS, tako da gre dejansko za igro 2:1. Po rezultatih zanj ni sporno, da so si svetniki N.Si zagotovili večino v posameznih odborih, ni pa mu jasno, zakaj želijo imeti večino tudi v nadzornem svetu.
Slavko Rožmarin (N.Si) in Milan Gabrovec (LDS) sta dodala, da bi bilo treba pri kadrovanju upoštevati tudi SDS. Svetnik Jože Bezjak (SLS) je poskušal zadevo umiriti in predlagal, da se vendarle dogovorijo, saj so bili vsi na volitvah, pridružil pa se mu je tudi Konrad Janže-kovič (LDS), ki je svetnike pozval, da pokažejo vsaj kanček
Nestrpnost in rodnost
v zadnjem času v Sloveniji veliko govorimo o dvigu rodnosti in o nestrpnosti. Vsekakor je prav, da si je vlada med prednostnimi nalogami zastavila dvig rodnosti. V Sloveniji se je preobrat zgodil že leta 1950, ko se je rodilo 35.990 otrok, od takrat pa ta številka vedno pada. Od leta 1992 naprej je vsako leto več umrlih kot rojenih - torej, takrat se je pričelo izumiranje Slovencev. Tako je bilo lani že samo 17.600 rojstev v Sloveniji.
Mnoge evropske države rešujejo demografske težave s priseljevanjem tuje delovne sile, ki sta ji slovenska politika in tudi družba nenaklonjeni. Težava je tudi v tem, da slovensko gospodarstvo v glavnem zaposluje nekvalificirane in nižje izobražene tuje delavce iz območij bivše skupne države. Se sprašujete, zakaj je tako? Odgovor je preprost. Največji dobički za nacionalno gospodarstvo nastajajo pri priseljevanju nekvalificiranih delavcev. Pri nekvalificiranih priseljencih je 0,8 odstotka, pri kvalificiranih pa 0,24 odstotka BDP.
Politiki pa si želijo priseljence z visoko izobrazbo, saj jih je bistveno lažje družbeno integrirati. Najboljše je, da priseljenci prihajajo iz jezikovno, versko in kulturno nam bližjih držav, torej v našem primeru držav Vzhodne Evrope. Da je to zelo pomembno, vidimo na primeru Francije in Nemčije, kjer so v glavnem priseljenci muslimani.
Zavedati se tudi moramo, da bo Slovenija z vstopom v schengensko območje postala zelo zanimiva za priseljence. S tem pa se tudi Slovenija vključuje v neprestano konkurenco med regijami EU za najboljše delavce. Torej, priseljenci iz tujine bodo ostali v Sloveniji le, če bodo v njej našli dobre gospodarske in socialne razmere ter jih bo okolje sprejelo.
Tu pa se pojavi nova težava - nestrpnost in trditev, da smo Slovenci nenasilne žrtve drugih, ni padla o pregonu Romov iz Ambrusa, ampak smo bili v zadnjem stoletju priča bogati tradiciji nestrpnosti.
Očitno imajo tisti prav, ki trdijo, da bo vsaka druga rešitev terjala manjše politične, socialne in gospodarske stroške, kot množično priseljevanje, zato je še tako velika naložba v mlade, za njihovo večje reproduktivno pripravljenost in spodbudo malenkost v primerjavi z naložbo v priseljevanje.
Zmago Šalamun
Foto: M. Ozmec
Svetniki N.Si (desno, nasproti župana in direktorice občinske uprave) so tudi na drugi seji dokazali, da bo v občini v glavnem tako, kot bodo želeli oni.
dobre volje in strpnosti, saj to dolgujejo svojim občanom. Tudi Slavko Rožmarin (N.Si) je v predlaganem gradivu pogrešal predloge posameznih strank, Franc Rožanc (N.Si) pa je izrazil prepričanje da je Kvi-az predloge sestavil na podlagi vseh prejetih pisnih predlogov. Ker pa se kljub temu niso mogli dogovoriti, predvsem, kdo bo predsedoval posameznim telesom, je Franc Obran predlagal 5-minutni odmor za posvet posameznih svetniških skupin.
V nadaljevanju seje pa so se zadeve pričeli jasniti, saj je Stanislav Toplak (N.Si) pokazal dobro voljo in ponudil dve predsedniški mesti odborov svetnikom iz SLS in LDS, sicer v odboru za finance in odboru za okolje in prostor. Franc Obran (SLS) je za predsednika odbora za finance namesto Ivana Svržnjaka (SLS) predlagal Jožeta Bezjaka (SLS). Milan Gabvrovec (LDS) pa je ponovno opozoril, da je nesmisel, da se toliko pogajajo o sestavi odborov, kajti na sejah občinskega sveta bo vedno tako, kot bo zahtevala večinska N.Si, saj ima ta 7 svetnikov, LDS in SLS pa le po dva. Ker je svet sestavljen iz 11 svetnikov je jasno, da bo v najboljšem primeru razmerje glasov 7 proti 4.
In potem so s predlaganimi spremembami razmeroma hitro in brez problemov potrdili posamezne 5-članske odbore in 3-članske komisije, v katerih je tudi nekaj zunanjih članov. Odbor za finance tako vodi Jože Bezjak (SLS), odbor za gospodarske dejavnosti Franc Rožanc (N.Si), odbor za negospodarske dejavnosti Slavko Rožmarin (N.Si), odbor za okolje in prostor Konrad Janžekovič (LDS), odbor za gospodarsko infrastrukturo Zvonko Črešnik (N.Si), sta-
tutarno pravno komisijo vodi Franc Rožanc (N.Si), svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vodi Jože Bezjak (SLS), komisijo za odlikovanja in priznanja Vlado Kelenc (N.Si) ter komisijo za zaščito in reševanje Milan Majer (SLS). Potrdili so tudi 5-članski uredniški odbor občinskega glasila Markovski list, za odgovorno urednico so imenovali Mojco Zemljarič, potrdili pa so tudi 5-članski nadzorni odbor občine.
Predlog proračunov za prihodnji dve leti zavrnili
V nadaljevanju je župan Franc Kekec svetnikom predstavil predlog občinskega proračuna za leti 2007 in 2008, pri čemer je pojasnil, da so v obeh dokumentih upoštevane vse tiste investicije, ki so za občino prioritetne, največja od teh je izgradnja kanalizacijskega sistema v občini, ter poudaril, da sta proračuna dobro naravnana in uravnotežena. Računo-vodkinja Helena Težak pa je ob pojasnjevanju vsebine opozorila, da so oba dokumenta sestavili na podlagi lani sprejetih reform in novih klasifikacijah, sicer pa naj bi v letu 2007 skupni obseg proračunskih prihodkov znašal okoli 655 milijonov, v letu 2008 pa okoli 761 milijonov tolarjev.
Stanislav Toplak (N.Si) je menil, da pri sprejemanju tako pomembnih občinskih dokumentov ni treba hiteti, zato je predlagal, da pred sprejemom predlogov proračuna za prihodnji dve leti opravijo posvetovanja z vaškimi odbori. Župan Franc Kekec mu je pojasnil, da je to predlagal tudi sam v uvodu obeh predlogov dokumentov, saj je prepričan,
da je treba k razpravi o vsebini proračunov pritegniti tudi vaške odbore. Toplak je ob tem dodal, da je treba najprej počakati na izvolitev vaških odborov, ker pa se niso mogli dogovoriti, kakšno stališče naj bi zavzeli do županovih predlogov obeh dokumentov, je ob žalovanju, ker niso zahtevali umika te točke iz dnevnega reda, tudi on predlagal krajši odmor za posvet poslanskih skupin.
V tretjem nadaljevanju seje je Jože Bezjak (SLS) predlagal, da naj bi županov predlog proračunov za prihodnji dve leti vendarle sprejeli kot informacijo in ju nato dali v javno obravnavo, s tem, da naj bi župan v 7 dneh sklical vodje svetniških skupin in se z njimi posvetoval o njuni vsebini. Ob glasovanju pa se je izkazalo, da so za županov predlog proračunov za leti 2007 in 2008 le 4 svetniki, 7 pa jih je bilo proti. Ker je bil predlog zavrnjen, je župan Franc Kekec pojasnil, da je treba v skladu s poslovnikom v 7 dneh podati predloge za poprave predlaganih proračunskih dokumentov.
Potem so soglasno sprejeli predlog sklepa o nakupu parcele ob pokopališču v Markovcih, soglašali pa so tudi s predlogom o zadržanju sklepa o prodaji stanovanja v stanovanjski hiši v Markovcih. Gre za prazno garsonjero v 2. nadstropju stanovanjske hiše v Markovcih 33 v izmeri 31,75 m2, za katero so menili, da se zaenkrat še ne proda, strinjali pa so se, da se vanjo preseli najemnik Bogdan Ovčar.
O negativnem mnenju računskega sodišča malo besed
Čeprav je bilo pričakovati
drugače, so ob obravnavi revizijskega poročila računskega sodišča republike Slovenije, ki je o poslovanju občine Mar-kovci o delu, ki se nanaša na požarno varnost v letih 2001 do 2005 podalo negativno mnenje, namenili le krajšo razpravo. Stanislav Toplak (N.Si) je vprašal, kaj je pravzaprav naloga občinskega sveta ob takem revizijskem poročilu, župan Franc Kekec je menil, da gre le za seznanitev svetnikov s poročilom revizijske komisije in izrazil prepričanje, da niso storili nobenega večjega greha. Janez Liponik in Franc Rožanc (N.Si) pa sta zaradi negativnega mnenja izrazila nezadovoljstvo, saj naj bi pomenil madež županu in občinski upravi. Zato je Rožanc dal pobudo, da se nepravilnosti čimprej odpravijo, saj si v občini ne zaslužijo takega mnenja. Janez Li-ponik je med drugim menil, da vzorca ne gre posploševati, saj je računsko sodišče vzelo pod drobnogled le 7 od 210 slovenskih občin. Ob tem je dodal, da je verjetno le peščica občin, ki so sprejele ustrezne odloke in akte s področja požarnega varstva, saj v zakonodaji še ni natančnih navodil, kaj naj posamezni akti vsebujejo.
Med pobudami in vprašanji svetnikov je Stanislav Toplak (N.Si) pozval župana, da pospeši postopek za ustanovitev novih vaških odborov, pri kadrovanju pa naj povabil k sodelovanju tudi vse politične stranke. Predlagal je tudi, da bi ustanovili še komisijo za kabelsko televizijo in komisiji za šport in kulturne prireditve. V razpravi so med drugim ugotovili, da v občini pogrešajo koordinacijo o dejavnosti in prireditvah posameznih društev, vendar je župan pojasnil, da gre le za neresnost vodstev posameznih društev, ki niso izdelala urnika svojih prireditev ali s tem niso seznanila občine. Milana Gabrovca (LDS) je zanimalo, zakaj na dnevnem redu niso imeli predloga OŠ Mar-kovci za dvig cen v vrtcu Mar-kovci, občinskemu svetu pa je predlagal, da bi v skrbi za ohranitev bogate kulturne dediščine v občini uredili etnografski muzej. Svetnike je zanimalo tudi, kako je s traso visoko napetostnega daljnovoda, ki je v eni od sosednjih občin naletel na odpor med občani, vendar je župan pojasnil, da so s predlagano traso dobro seznanjeni, da je v skladu z načrti občine, saj ne prizadene nobenega objekta, zato tudi nimajo nikakršnih želja po spremembi.
M. Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • S ptujskim županom o kandidaturi za kulturno prestolnico Evrope 2012
»
Ideja o Griču dobrega ima izvirno moč

Kandidatura za kulturno prestolnico Evrope 2012 naj bi bila priložnost za Ptuj in občine na Ptujskem. Pokazala naj bi namreč, koliko to okolje resnično verjame v kulturno moč samega mesta v povezavi z okoljem, pravi ptujski župan dr. Štefan Čelan, s katerim smo se pogovarjali o izzivih te kandidature.
s tem oziroma kako daleč ste v dogovorih s temi občinami? Kaj pa k temu porečejo župani občin na Ptujskem, so pokazali kakšen interes, da bi bili aktivni del tega dogajanja?
Dr. Š. Čelan: »Dosedanje slabe izkušnje nas navajajo, da bi prvotni ideji podeljevanja naziva kulturne prestolnice laže sledili, če bi ponujali nek specifičen zaokrožen kulturni prostor. Zato so naša razmišljanja potekala v smeri policentrične prijave, kjer bi sodelovala mesta Maribor, Celje in Ptuj. Pripravljenost za takšno obliko sodelovanja je izrazil Maribor in v zadnjem času še Velenje. Celje zaenkrat razmišlja o samostojni prijavi.«
Adhoc - priložnost za staro mestno jedro
Št. tednik: S katerimi konkretnimi projekti pa pristopa Ptuj v to kandidaturo? Grič dobrega na Panorami naj bi bil rdeč nit projekta, tako je vsaj slišati. Koliko denarja bomo za uresničitev projekta potrebovali, koliko ga bo iz mestnega proračuna, koliko iz drugih virov?
Dr. Š. Čelan: »Ideja o griču dobrega ima namreč izvirno moč, ki bi jo naj imele kulturne prestolnice Evrope. Po podelitvi tega naziva bi se namreč moralo čim več narodov iz EU poistovetiti s tem
Št. tednik: Ptujski mestni svet je že septembra lani, torej med prvimi, izglasoval sklep o začetku postopkov za kandidaturo Ptuja oziroma MO Ptuj, v povezavi z občinami na Ptujskem, za kulturno prestolnico Evrope leta 2012. S čim utemeljujete to odločitev?
Dr. Š. Čelan: »Svojo odločitev utemeljujemo predvsem na dejstvu, da je Ptuj v slovenskem prostoru tisto mesto, ki lahko ponudi takšne vsebine, kot bi jih kulturna prestolnica Evrope morala ponujati. Te morajo biti prvenstveno tako oblikovane, da se bo jutri čim več narodov poistovetilo s tem prostorom in bo resnično čutilo, da so del tega prostora. V zadnjem času smo namreč priča podeljevanju tega laskavega naziva mestom, ki nimajo te povezovalne moči. Ko mine enomesečna prireditev, ljudje preprosto pozabijo na to mesto. Ostane zgolj napis na vpadnicah v mesto, iz katerega je razvidno, da mu je bil podeljen ta naziv.«
Št. tednik: Kaj kandidatura lahko prinese Ptuju v razvojnem pogledu?
Dr. Š. Čelan: »Predvsem je to izziv za vse kulturne institucije in posameznike, ki morajo zaznati v tem projektu lastno razvojno priložnost. Od njihove inovativnosti in kreativnosti bo odvisno, ali bodo znali k temu projektu privabiti tudi gospodarstvo, politiko, civilno družbo, in druge.«
Ptuj za policentrično
prijavo
Št. tednik: Kako daleč smo v tem trenutku, ministrstvo za kulturo je javni razpis objavilo julija letos, rok za prijavo poteče
konec februarja leta 2007?	Foto: Črtomir Gozmk
Slišati je, da naj bi se Ptuj Dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj: »Kandidatura za kulturno pre-za kulturno prestolnico stolnico Evrope je predvsem izziv za vse kulturne institucije in Evrope potegoval skupaj posameznike, ki morajo v tem projektu zaznati lastno razvojno s še tremi mesti. Kako je priložnost.«
'Mïi
mm


' t
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj je tisto mesto v Sloveniji, ki lahko ponudi vsebine, ki bi jih morala kulturna prestolnica Evrope ponujati.
mestom in čutiti, da so del tega mesta. Naša bogata zgodovina iz rimskih časov, ko smo pripadali veliki družini narodov na sedanjih prostorih EU, in bogata dediščina pustne kulture, ki lahko preko kurenta poveže skoraj 150 držav iz celega sveta, je zagotovo dovolj mamljiva zgodba, v kateri vidijo svoj dom številni narodi znotraj EU. O konkretnih številkah je v tem trenutku preuranjeno govoriti. Več bo znanega konec meseca oziroma januarja leta 2007«.
Št. tednik: Koliko je projekt kulturne prestolnice Evrope tudi projekt
ptujskega gospodarstva oziroma vseh, ki živijo in delajo v najstarejšem slovenskem mestu?
Dr. Š. Čelan: »V kolikor bo ta projekt zgolj želja in hotenje župana in ozke skupine ljudi, potem mu zagotovo ne moremo pripisovati posebnega pomena. V tem primeru gre preprosto za to, ali Ptujčani resnično iz srca govorimo in verjamemo v kulturno moč našega mesta. Pri soočanju s to resnico in pripravljenostjo, da za njo tudi kaj naredimo, ne sme in ne more biti nihče izvzet.«
Št. tednik: V okviru projekta kulturne prestolni-
ce Evrope naj bi na Ptuju uresničevali tudi t. i. projekt Adhok. Kaj ta prinaša?
Dr. Št. Čelan: »Projekt Ad-hoc je mednarodni projekt, ki združuje devet mest iz različnih držav s podobno razvojno problematiko starih mestnih jeder. Mestna občina Ptuj bo s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov znotraj tega projekta preverila ali so projekti, kot je npr. »Grič dobrega«, realne razvojne priložnosti. Dobili bomo nekatere odgovore o potrebnih finančnih sredstvih in učinkih vlaganja v tovrstne razvojne projekte.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Bogata dediščina pustne kulture bi lahko preko kurenta povezala skoraj 150 držav iz celega sveta.
Nekaj mnenj o kandidaturi:
Ljudmila Novak, poslanka iz vrst N.Si v skupini strank ELS - ED v Evropskem parlamentu in članica stalnega odbora za kulturo, izobraževanje, mladino, medije in šport, je prejšnji teden v Bruslju na naše vprašanje, ali bi utegnila biti skupna kandidatura Ptuja, Maribora in Celja uspešna v evropskem prostoru, odgovorila: »Glede na to, da je Slovenija sorazmerno majhna, je seveda to zelo izvedljivo. Sama sicer prvič slišim, da naj bi ta mesta skupaj kandidirala, in sem navdušena. Zavzemam se, da bi prav vzhodna Slovenija dobila ta laskavi naziv, saj je območje slabše razvito in večina turistov gre proti morju in Gorenjski, zakaj ne bi tudi vzhodni del Slovenije dobil svoje priložnosti. Evropska kulturna prestolnica je naziv, ki pritegne veliko ljudi iz celotne Evrope in ponuja možnost za nadaljnji gospodarski razvoj. Zelo bom vesela, če bi to uspelo. Kot vem, sedaj poteka razpis, ki bo končan konec februarja, in upam, da bodo tisti, ki bodo odločali, to upoštevali, saj gre za zahteven projekt in naj naziv dobi najboljši.« (AK)
Rajko Janžekovič, župan občine Dornava: »Brez dvoma gre za enkratno priložnost in projekt podpiram. Upam, da bomo tudi v naši občini lahko pristavili svoj lonček, saj imamo kaj pokazati. Upam pa tudi, da bo na ta račun zaživel tudi kakšen lokalni projekt.«
Franc Kekec, župan občine Markovci: »Kandidaturo zelo pozdravljam, koliko bo v mojih močeh, bom projekt podprl. Če bo kandidatura uspela, jo moramo v največji meri izkoristiti, Ptuj z vsemi ostalimi občinami na Ptujskem, saj sam ne more kandidirati. Občina Markovci se ponaša z velikim bogastvom kulturne dediščine, kije zelo pomembna za naše, prav tako pa tudi širše območje, imamo kaj ponuditi tudi v okviru te kandidature. Kandidatura za kulturno prestolnico Evrope 2012 je projekt, ki mora oživeti Ptuj.«
Jože Murko, župan občine Kidričevo: »Projekt v celoti podpiram. Videti pa bo potrebno, kaj v okviru kandidature lahko ponudi naša občina. Nedvomnoje priložnost, ki jo velja izkoristiti. Če bo pridobil Ptuj, bomo pridobili vsi.«
Nataša Petrovič, vodja OIJSKD Ptuj: »Navdušena sem, ta projekt lahko ptujski kulturi da nov zagon. Zdi se mi, da smo zaspali na nekaterih lovorikah. Čas je, da se predstavimo z nečim novim, kar bo v Ptuj privabilo prebivalce enaindvajsetega stoletja.«
Miran Senčar, direktor družbe Tenzor Ptuj: »Težko bo, ker se še nobena akcija ni začela. Gospodarstvo se bo moralo vključiti in konkretno prispevati, če želimo uspeti, saj sredstev v občini praktično ni. Projekt je potrebno predstaviti v Manager klubu in vključiti tudi obrtnike. Potrebno je predstaviti tudi posredne učinke tega projekta, kaj bo konkretno to okolje z njim pridobilo. Gospodarstveniki morajo vedeti, kaj bodo s projektom pridobili.«
Ormož • Večina subvencij že v kratkem
Odločno proti krčenju vinogradov
V Ormožu se je sestal odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga je prvič vodila nova predsednica Marjeta Uhan. Odbor je obravnaval bodočo skupno ureditev evropske kmetijske politike in reformo vinskega sektorja. Seje se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič.
Člani odbora so se pridružili mnenju, da radikalno zmanjšanje podpor v evropskem kmetijstvu in liberalizacija trga, ki ga zagovarja skupina držav na čelu z Veliko Britanijo, pomeni za slovensko kmetijstvo, glede na razdrobljenost kmetij, pravo katastrofo. Ob liberalizaciji trga bi Slovenijo čakale velike težave, srečali bi se z nadaljnjim opuščanjem kmetijske proizvodnje, zaraščanjem površin in izseljevanjem s podeželja. Zato se Slovenija, skupaj s še 14 deželami, ki jih vodi Nemčija, zavzema za ohranitev sedanjega modela kmetijske politik z nekaj prilagoditvami, zlasti na področju varstva okolja, dobrega počutja živali in nujnosti ohranitev subvencij.
Alojz Sok je povedal, da se bo naš konzervativni blok držav z vstopom Bolgarije in Romunije še ojačal in da mora biti vsa-
Sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prvič vodila nova predsednica Marjetka Uhan, ki je nasledila dosedanjega predsednika odbora Alojza Soka.
Geza Džuban je zagovarjal trditev, da trg sam regulira stanje v kmetijstvu in da se stvari dogajajo same po sebi tudi brez reform EU.
ki državi dana možnost, da razvije svoj model in politiko, ki ji najbolj ustreza. V nasprotnem primeru Slovenijo na vseh področjih čakajo porazi, kot je bil to primer s sladkorjem. Evropska reforma sladkorja menda
doslej še ni dala nobenih pozitivnih rezultatov, proizvedeno je bilo le za borih 500.000 ton sladkorja manj. S takimi reformami pa ne pridobijo kmetje v EU, ampak veliki uporabniki sladkorja - multinacionalke
Sestanku je prisostvovala tudi ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič, zbrane pa je na domačem terenu pozdravil župan in član odbora Alojz Sok. Seje se je udeležil tudi poslanec Branko Marinič, ki je v odboru nadomeščal kolega Sušnika.
prehrambene industrije. Tudi glede napovedane proizvodnje bioetanola je bil Sok skeptičen, saj v Sloveniji za kaj takega ni dovolj površin.
Globalizacija nas ne bo obšla
Zanimivo je razmišljal Geza Džuban, ki je brez olepševanja povedal, da je liberalizacija trga pred vrati in da nimamo prav nobenega mehanizma, da jo zaustavimo. Odpravljene bodo notranje meje EU, padle bodo carinske službe in na trg ne bomo imeli več vpliva. Globalizacija bo opravila svoje. Opozoril je še na iracionalno situacijo, v kateri ministrica Lukačičeva rešuje Ljubljansko mlekarno, predsednik vlade in gospodarski minister pa jo na drugi strani prodajata. Glede subvencij pa je mnenja, da se z njimi ne podpira kmetijstvo, ampak se tako izvaja sociala. Ko bodo cene proizvodov enkrat realne, bo hrana veliko
dražja.
Ministrica je o stanju v slovenskem kmetijstvu povedala, da se je v Sloveniji od leta 2003 do danes število kmetij s 110 tisoč zmanjšalo na 73 tisoč. Slovenija ima uradno 16.900 hektarjev registriranih vinogradov in pridela 0,34 % celotnega pridelka v EU. Naši vinogradi so v povprečju veliki 0,69 hektarja, v Evropi pa 2,26, kar opozarja na ekonomiko proizvodnje. Vinska reforma predvideva v prihodnosti v EU kar 400.000 hektarjev vinogradov manj, Slovenija je absolutno proti krčenju vinogradov. Pri tem opozarja na t. i. absolutne vinske lege, saj naši vinogradi v dveh tretjinah rastejo na gričih, kjer druge kulture ne bi mogle uspevati. V primeru opustitve bodo površine zarasle. Teh ne smejo obravnavati enako kot vinogradov v ravninskih predelih Nemčije. Slovenija bo Evropi predlagala, naj se reforma vinogradništva razvija v smeri dviga kakovosti
vin, manjše obremenitve vinogradov in prestrukturiranje vinogradništva v najbolj iskane vrste vin.
Izplačilo legalno tudi 2008
Poslance je zanimalo tudi aktualno vprašanje izplačevanje obveznosti iz slovenskega kmetijsko-okoljskega programa, pri katerem je prišlo do zamud. »Večina subvencij in neposredna plačila, ki se nanašajo na površino in živali ter na izravnalna plačila za območja z omejenimi dejavniki in ukrepi za izvajanje standardov EU, bodo izplačani do konca tega leta in prihodnje leto. Zamuda pri izplačilih za okoljske ukrepe je nastala zaradi razpisa za izvajanje nitratne direktive, ki je bila sprejeta pred dvema letoma, ko še nisem vodila tega resorja,« je povedala Lukači-čeva. Ministrica Lukačičeva je pojasnila, da je ostalo odprtih za okrog 5 milijard tolarjev in da ministrstvo v intenzivnih dogovorih s finančnim ministrom išče sredstva. Te obveznosti naj bile izplačane že v letu 2007. Četudi bodo izplačane v letu 2008, bo vse zakonito, je še povedala. Za vse ukrepe iz programa razvoja podeželja, kamor spada tudi okoljski program, velja načelo 1 + 2 - dveletno izplačilo.
Poslanci so podprli stališče vlade do reforme vinskega sektorja in pripravo dokumenta o stališčih Slovenije do prihodnje skupne evropske kmetijske politike.
Viki Klemenčič Ivanuša
Trnovska vas • Druga seja občinskega sveta
Sprejeli rebalans letošnjega proračuna
V sredo, 6. novembra, so se svetniki občine Trnovska vas sestali na drugi redni seji.
Najprej so imenovali člane odborov občinskega sveta, statutarno pravne komisije, nadzornega odbora in člane vaških odborov. Odbor za infrastrukturo, prostorsko planiranje, gospodarjenje z nepremičninami in varstvo okolja bo vodil Drago Pukšič, člani komisije pa so Jože Pih-ler, Andrej Murko, Feliks Pukšič in Mitja Kovačič. Odboru za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe bo predsedoval Franc Tašner, člani komisije pa so Manfred Jakop, Andrej Murko, Dušan Muršec in Valentina Golob. Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnost bo vodil Manfred Jakop, člani pa so Brigita Polanec, Mitja Sušnik, Matjaž Kramberger in Franci Hameršak. V nadzorni odbor občine so bili imenovani
Franc Pukšič, Marija Kovačič in Kristina Vertič. Svetniki so imenovali vse sedem vaških odborov. Vaškemu odboru Biš bo predsedoval Miroslav Jakop, člani pa so Janko Po-žegar, Srečko Čeh, Franc Ču-ček in Roman Horvat. Vaški odbor Bišečki Vrh bo vodil Mitja Štumberger, člani pa so Srečko Čeh, Dušan Muršec, Silvo Muršec in Dušan Kram-berger. Vaški odbor Črmlja bo vodil Roman Korent, člani pa so Marjan Mesarec, Moj-mir Kopitar, Franc Šamperl in Janez Korent. Vaški odbor v Ločiču bo vodil Franc Canj-ko, člani pa so Janez Kram-berger, Aleksander Bezjak, Peter Benko in Andrej Marot. Vaški odbor Sovjak bo vodil Marjan Potrč, člana pa sta Daniel Maguša in Slavko Štebih. Vaški odbor Trnovska vas bo vodil Alojz Fekonja, člani
pa so Franc Mohorič, Stanko Šketa, Milan Pihler in Dragica Prajndl. V Trnovskem Vrhu pa bo vaškemu odboru predsedoval Alojz Brunčič, člani pa so Miran Ornik, Miran
Brumen, Marjan Kovačec in Franci Matjašič.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejemali rebalans letošnjega proračuna občine. V njem prihodki znašajo 216
Svetniki občine Trnovska vas med sejo skupaj z županom Alojzom Benkom.
milijonov tolarjev, odhodki pa 265 milijonov tolarjev. Presežek odhodkov nad prihodki v letošnjem proračunu bodo v Trnovski vasi pokrivali s 36 milijoni prenosa iz leta 2005 v katerem je zajetih tudi 18 milijonov tolarjev kredita, ki je bil najet decembra 2005. Svetniki občine Trnovska vas pa so sprejeli tudi sklep, s katerim so se v letošnjem letu zadolžili za 18 milijonov tolarjev za namen odplačila obveznosti iz naslova gradnje osnovne šole, vrtca in telovadnice z dobo vračila 5 let. Župan Alojz Benko pa je svetnike tudi seznanil s finančnimi vnaprejšnjimi obremenitvami za leto 2007 v višini 18,7 milijona tolarjev. Le-te so namenjene dokončanju regulacije Črmljenskega potoka ter za plačilo opreme v novi šoli in vrtcu. Svetniki pa so spre-
jeli tudi odlok o predkupni pravici občine Trnovska vas, ki je po besedah župana Benka eden izmed pomembnih prostorskih ukrepov za doseganje učinkovite in načrtovane prostorske politike občine in je namenjen predvsem uresničevanju temeljnih ciljev urejanja prostora. Z omenjenim odlokom si v Trnovski vasi nameravajo pridobiti zemljišča za postavitev bencinskega servisa in za pripravo zazidalnega načrta za parcele v Trnovski vasi. Svetniki so se tudi odločili, da bo v prihodnjem letu vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča enaka kot v letu 2006. Ob koncu seje je župan Alojz Benko svetnike seznanil z delom občine Trnovska vas v zadnjem mesecu.
Zmago Šalamun
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Še o denacionalizaciji Doma krajanov Vičava
Kdo je zamočil?
Lastnica nepremičnin in opreme, ki jo za svoje delovanje potrebujejo ptujske četrti je MO Ptuj, četrti z njimi le upravljajo. Medsebojna razmerja med lastnikom in upravljavci premoženja so urejena s posebnim odlokom.
Ptujski mestni svetniki so odlok o prenosu pravice upravljanja s premoženjem MO Ptuj mestnim in primestnim četrtim sprejeli 6. marca letos. V času sprejema odloka pa, kot zatrjujejo na Mestni občini, naj ne bi vedeli, da je za Dom krajanov Olge Meglič na Vičavi, s katerim upravlja MČ Panorama, vložen denacionalizacijski zahtevek.
V odlok so tudi zapisali, da MO Ptuj ne sme obremeniti ali odtujiti premoženja, ki ga imajo v upravljanju mestne oziroma primestne četrti, brez soglasja sveta mestne oziroma primestne četrti. V primeru, da bi prišlo do ukinitve četrti, mora občina, glede na določila odloka v primeru obremenitve oziroma odtujitve premoženja, pridobiti soglasje od neposredno prizadetih krajanov na določenem območju, kot neke vrste varovalka, da občani, ki so veliko vlagali v izgradnjo svojih domov, ne bi bili izigrani. Večina
domov krajanov je bila namreč zgrajena s samoprispevkom oziroma drugimi prispevki občanov.
Novica, da je za Dom krajanov Olge Meglič Vičava in parcelo, na kateri je urejeno športno igrišče, vložen denacionalizacij-ski zahtevek, so v MČ Panorama izvedeli na konstitutivni seji novega četrtnega sveta, ki je bila 28. novembra.
Vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj mag. Janez Merc je na naše izrecno vprašanje, ali se za denacionalizacijski zahtevek ni vedelo že prej, povedal, da so to odkrili naknadno, torej po sprejemu že omenjenega odloka, ker se je za vlagatelja zahtevka ugotavljalo državljanstvo. Iz pravne službe MO Ptuj pa je 7. decembra od Dragice Šteflič prišlo sledeče pojasnilo: "Denacionalizacijski postopek po pokojni Tereziji Celotti teče v delu, ki se nanaša na Dom krajanov Olge Meglič, ki stoji
Za Dom krajanov Olge Meglič Vičava teče poravnava.
na parceli št. 701/1, k. o. Ptuj, na Oddelku za okolje in prostor Upravne enote Ptuj. Na ustni obravnavi 18. 2. 2005 je Mestna občina Ptuj, kot zavezanka za vračilo podržavljene nepremičnine, uveljavljala ovire za vračilo v naravi. Na podlagi opravljene ustne obravnave je upravni organ posredoval poročilo
nosti podržavljene nepremičnine ob času podržavljanja je bila izdelana s strani pooblaščene sodne cenilke Marije Toplak. Občinska uprava Mestne občine Ptuj je na podlagi pogajanj med pooblaščenim odvetnikom in županom Mestne občine Ptuj pripravila besedilo poravnave v dogovorjeni višini in jo predložila pooblaščenemu odvetniku pravne naslednice upravičenke v podpis. Hkrati so vodene tudi vse aktivnosti za podpis poravnave s strani župana Mestne občine Ptuj. Na podlagi izjave pooblaščenega odvetnika pravne naslednice upravičenke na Mestni občini Ptuj pričakujemo prejem podpisane poravnave v nekaj dneh. Izvod poravnave bo posredovan upravni enoti, ki vodi postopek, da bo besedilo poravnave vključila v dena-cionalizacijsko odločbo. S tem bo postopek denacionalizacije za navedeno nepremičnino zaključen."
Po naših virih pa so v Mestni hiši na Ptuju z identifikacijskim potrdilom, ki zajema parcele v času podržavljanja in današnje stanje parcel, ki se nanaša na denacionalizacijski zahtevek družine Celotti, razpolagali že v začetku marca 2003, prvi zapisnik o ustni obravnavi pa nosi datum 24. marec 2003. Denaci-onalizacijski zahtevek naj bi se nanašal tudi za zemljišče, na katerem je igrišče, prav tako pa tudi za peš pot, ki se uporablja za namene rekreacije. Kot vse kaže, so v Mestni hiši na Ptuju dokumente iz leta 2003 založili, sicer bi v odlok o prenosu pravice upravljanja s premoženjem MO Ptuj mestnim in primestnim četrtim dodali še, da za Dom krajanov Vičava še teče denacionalizacijski zahtevek, dokler pa zadeva ni končana, ni prenosa med občinsko premoženje in na podlagi tega v upravljanja četrti Panorama.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski odškodninski družbi, vendar je ta z dopisom 19. 04. 2006 ugovarjala obstoju ovir za vračilo v naravi. Zaradi navedenega dejstva je pooblaščeni odvetnik pravne naslednice upravičenke predlagal sklenitev poravnave za nepremičnino, ki predstavlja Dom krajanov Olge Meglič Vičava. Ocenitev vred-
DAJTE SLIK PROSTOR!
LCD Samsung Rome 5 LE-32R32B za 24 obrokov po 8.325 SIT (34,74 eur) alii99.800 SIT (833,7s eur)
v VSEH TELETRCOVINAH Z BREZPLAČNO DOSTAVO NA DOM
Nagradna igra
20 srečnih
Več na
www.telekom.sl
TelekomVj
Slovenije
Destrnik • Obudili spomin na koledovanje
Ptuj • Pomagamo inšpektorjem ...
Od hiše do hise, Bodo onesnaže od vrat do vrat ^ valce odkrili?
Starejša folklorna skupina KD Destrnik, ki deluje od leta 1984, je v soboto, 25. novembra, organizirala prireditev z naslovom Od hiše, od vrat do vrat, prinašamo ^
Člani in članice te folklorne skupine, ki delujejo pod vodstvom Jelke Pšajd, veliko časa posvečajo obujanju običajev. Tako so tudi na tokratni prireditvi prikazali koledova-nja oziroma praznične dni od adventa do svečnice. Ta čas so zaznamovali koledni-ki (obhodi Miklavža, Lucije, nedolžni otroci, novoletni koledniki, trikraljevski koled-niki in svečanske kolednice). Koledovanje je bilo nekdaj obredni obhod od hiše do
hiše, pri katerem so koledni-ki s petjem in voščili želeli domačim - hiši dobro letino, zdravje, blaginjo ^
Ta čas je veljal tudi za čas, ko so imele zle sile veliko moč in ljudje so se zlih sil na vse načine varovali. V tem času so tudi vedeževali svojo prihodnost in vreme. Če pa so hoteli ugotoviti, katera je coprnica v vasi, so morali fantje na Lucijino pa do božiča izdelati stolec in z njegovo pomočjo so pri polnočnici
videli coprnice. Skratka, prireditev je zajela vse generacije, tako so starejši obujali spomine na mladost, mladi pa so se spet naučili nekaj novega o preteklosti.
Zraven domače starejše folklorne skupine KD Destrnik so še nastopile ljudske pevke Urbančanke, mladinska folklorna skupina Destrnik, folklorna skupina Moščanci in trikraljevski koledniki.
Zmago Šalamun
Pred dnevi nas je eden naših občanov, ki je za razliko od domačinov tam okrog očitno bolj ozaveščen in okoljsko naravnan, opozoril na velik kup starih polomljenih zidakov, kosov betona in kritine, ki jih je nek brezvesten in neodgovoren občan namesto na deponijo pripeljal kar v gozd, le kakih 25 m stran od lokalne ceste Ptuj-Mestni Vrh, v križišču dveh gozdnih poti v neposredni bližini nekdanjega strelišča ob Babosekovi grabi.
Ko smo si velik kup nesnage sredi gozda pobliže ogledali, smo zlahka ugotovili, da gre za večje število prikolic odpadnega materiala, ki ga je nekdo moral kar nekaj časa voziti, domačini ob glavni cesti začuda niso nič videli ali bog ne daj slišali. Po ostankih sodeč lahko domnevamo, da gre za ostanke porušene stare
hiše, ki jih je nekdo namerno navozil na to mesto, s čimer je prijazen gozd, ki mnogim Ptujčanom služi tudi kot del sprehajalne poti, grdo onesnažil. Ker je med omenjenimi gradbenimi tudi nekaj vreč drugih odpadkov in nekaj predmetov, po katerih bi bilo možno nevestnega onesnaževalca izslediti, predlagamo ko-
munalnim inšpektorjem, da si zadevo čimprej ogledajo in da proti storilcu tudi ukrepajo. Ne gre le za globo, ki si jo ne-vestnež zagotovo zasluži, primerno in predvsem vzgojno bi bilo, če bi mu naložili, da bi vso to svinjarijo moral odpeljati na primerno deponijo za to - seveda na svoje stroške.
-OM
Foto: M. Ozmec
Pogled na nekaj 10 kvadratnih metrov velik kup nesnage sredi gozda ob Babosekovi grabi je dovolj zgovoren.
Ptuj • Gostovanje KUD Musics v Franciji
Na knjižni polici
Zapeli Francozom in odlično predstavili naše mesto
S programom devetih starih evropskih božičnih pesmi je Komorni zbor Musica konec novembra na povabilo MO Ptuj gostoval v francoskem Saint Cyru.
Medtem ko Ptuj glasno govori o naslovu evropske kulturne prestolnice, je Komorni zbor Musica kot ambasador ljubiteljske zborovske kulture konec preteklega meseca v osrčju Evrope dostojno predstavil naše mesto. V okviru sodelovanja evropskih mest je na povabilo MO Ptuj od 21. do 26. novembra gostoval v pobratenem mestu Saint Cyr. Gostovanje je zboru že od vsega začetka predstavljalo pomembno zagonsko izhodišče za nadaljevanje svežega in smelo začrtanega dela.
Na več kot 20 ur dolgi vožnji proti cilju se je zbor ustavil v Parizu. Po kratkem panoramskem ogledu znanih pariških znamenitosti, med katerimi se niso mogli upreti vzponu na famozni Eiffelov stolp, so vožnjo nadaljevali v smeri Saint Cyra. V sredo pozno popoldan so prispeli v mestece ob Loari. Tam so jih pričakale ugledne gostiteljske družine, ki so jih odpeljale na svoje domove, kjer so ob pravi francoski večerji, oplemeniteni s sirom in vinom, preživeli prvi, spoznavni večer.
Naslednji dan je po zajtrku sledil ogled mesta Tours, kratek pevski nastop pred tamkajšnjo katedralo in sprehod skozi fascinantno staro mestno jedro, obogaten z mnogimi zanimivimi podatki o mestu. Veliko pevk in pevce bi se strinjalo, da je bil ogled gradu Chateau de Chenonceau posebne vrste doživetje. Grajska vrtova, dvorana na mostu čez reko, zgodba o Henriku II, njegovi ženi in ljubici - vse to je dalo ogledu muzeja v grajskih prostorih poseben čar. Dan so nadaljevali delovno, z vajo, po kateri je sledila večerja pri družinah, tej pa zaslužen počitek.
Za petek je bil načrtovan sprejem pri županu, ki pa je bil ravno v tem času odsoten. Vsi člani zbora so se udeležili predavanja o EU, po katerem se je razvila zanimiva diskusija. Po opoldanskem kosilu, ob dobrem vinu in sirih, je zbor z izborom svojih pesmi razveselil starostnike v domu za ostarele, temu nastopu sta sledila še dva, večer pa so ob olivah in vinu preživeli z mislimi na naslednji dan.
Koncert v cerkvi Saint-Cyr-saint-Jullite
Foto: B. Feguš
Sobotnemu zajtrku je sledilo (prvo) prosto potepanje po Toursu - čas, ki so ga mnogi namenili nakupu drobnih daril, kavici in uživanju ob ogledu mesta. Ta večer je zbor načrtoval koncert v eni od tamkajšnjih cerkva, zato je bil popoldan v znamenju vaj in priprav na večerni nastop. Komorni zbor Musica je na koncertu v cerkvi st. Julitte izvajal sklop devetih starih evropskih božičnih pesmi v različnih jezikih, petje pa zaključil z nekaj slovenskimi ljudskimi, ki so več sto ljudi navdušile do te mere, da so nastop nagradili z bučnim aplavzom ob
Pred katedralo v mestu Tours.
Foto: B. Feguš
katerem so obiskovalci vstali. Tega, pravijo pevci, ne doživiš prav pogosto. Večer se je raztegnil v noč druženja in zabave z bobni in plesom. Po kratki noči in zaspanem nedeljskem dopoldnevu se je zbor poslovil od vseh gostiteljev, po še eni dolgi vožnji pa so se zborovci v ponedeljkovem dopoldnevu že veselili snidenja z domačimi na Ptuju.
Komorni zbor Musica je ob tej priložnosti posnel promocijsko zgoščenko, v predbo-žičnem času pa bo zapel tudi na adventnem koncertu Alpen Adria v avstrijskem Gradcu. Ob skoraj ducatu priložnostnih in promocijskih nastopov jih bo na osrednjem božičnem koncertu mogoče slišati v petek, 29. decembra 2006, ob 19. uri v refektoriju Minorit-skega samostana na Ptuju. Ob pevcih Komornega zbora se bodo predstavili tudi otroci Mladinskega zbora Musica.
Komorni zbor Musica in Mladinski pevski zbor Musica se na svojih vajah že srečujeta z novim, pomladnim projektom, obenem pa oba zbora do konca decembra vabita pevke in pevce med 8. in 15. letom (MPZ Musica) ter med 16. in 45. letom (KZ Musica) k soustvarjanju novega zborovskega programa. Vabljeni na vaje v CID na Ptuju, podatke o zborih in prijavnice pa najdete na spletnem naslovu www.musi-captuj.com.
PV
Ptuj • Prvi od dobrih mož v decembru
Miklavževanje na Mestnem trgu
Prvi od dobrih mož veselega decembra, Miklavž, se je za letos poslovil. Miklavževanje na Mestnem trgu na Ptuju, ki je že tradicija zadnjih let, je v sredo pripravila župnija sv. Ožbalta. Miklavž je med pridne otroke razdelil praznične posladke, malo manj pridnim pa požugal. Pozdravil jih je tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Dobro obiskana Miklavževanja so pripravili tudi v nekaterih ptujskih trgovskih centrih.
Andrej E. Skubic Popkorn
Ljubljana, Cankarjeva založba, 2006
Z romanom Grenki med je Andrej E. Skubic zablestel na slovenskem literarnem nebu, zanj je prejel nagrado knjižnega sejma za prvenec in Delovo nagrado kresnik (2000), ki velja za najbolj cenjeno na področju slovenskega romano-pisja. Tudi z romanom Fužinski bluz (2001) se je uvrstil v izbor za kresnika. Cankarjeva založba je letos prvič razpisala nagrado za najboljši sodobni roman. Skubic jo je prejel med enain-šestdesetimi deli za letos izdani Popkorn. Med finalisti so bili še Evald Flisar, Suzana Tratnik, Boštjan Potokar in Sebastijan Pregelj. Skubic je svobodni pisatelj (Norišnica, 2004, Obrazi jezika, 2005) in prevajalec sodobnih romanov, naj omenim samo Trainspotting Irvina Wels-ha in prevod romana Kako pozno, pozno je bilo Jamesa Kelmana, ki je izšel letos pri Cankarjevi založbi.
Roman Popkorn sije zamislil kot »satiro na neko groteskno stanje družbenega duha.« Zaradi nekaterih tožb danes, da se v romanih pojavljajo resnične osebe, je avtor uvodoma pojasnil, da so izmišljene, in so pravzaprav literarne osebe, »ki pač delajo in govorijo.« Napisal ga je za natečaj, zato gaje priganjal rok oddaje, pri čemerpa je ta naglica sprožila tudi večjo ekspresivnost jezika in zbitost, ironičnost in napetost zgodbe. Tako je bil primoran stlačiti v pripoved vse, kar mu je padlo na pamet, seveda pa mu pisanje ne pomeni tekmovanja, pač pa ustvarjanje. Jezik, kot pisateljevo prvinsko orodje, ponuja različne oblike, vulgarne in inovativne, s katerimi podaja dialoge, pripoved in kar je še posebej izpostavljeno, v njih in na ta način tudi razmišlja. Samo zdi se, da je jezik kot taka živa, pogovorna, slengovska, slišna in vidna podoba v ospredju. V ospredju so vendar ljudje in zgodba današnjega razbitega, kaotičnega sveta, v katerem mnogi iščejo lastno identiteto. Popkorn prične pripoved povsem iz začetka, od prapoka, ko je bilo vesolje popolnoma zgoščeno v eni sami točki. Ko začnejo jedra od vročine pokati, nastane popkorn! Zraven pa gredo popkorn in kokakola, popkorn produkcija, popkorn doba in podobno. Glavni junak vidi vse skozi prizmo biznisa, tako solastništvo turistične agencije, še bolj pa svoje multimedijske projekte iz ljubljanske zgodovine umorov, pobojev, mučenj in ubijanj, tako čarovnic kot marginalnih skupin, do pobojev in eksekucij z ideološkim predznakom. Mučenje je bilo podobno, v srednjem veku so jih v kleteh mučili, pa potem javno eksekutirali, komunisti pa potem z besedami in zvočniki. Vodil bi turiste po Ljubljani po poti duhov. Pa ne gre skupaj razlaga o ječah na ljubljanskem gradu, pojoče frajtonarice in obmetavanje z rižem. Muzej groze! Hiša torture kot sredstvo pri spoznavanju resnice, skupinska terapija, od Jacka Razparača do Trobca. To bi želel v Ljubljani vpeljati. Po drugi strani pa doživlja svoje erotične fantazije s solastnico Anito, vodičko Petro, posebej s sosedo Podbevškovo, za katero je prepričan, da je prostitutka. Ona živi v bloku pri sosednjih vratih, ni tako umazana, kot so pripovedovali, zna pa v kleti vzdihovati. On je Valter Koren, biznismen z lastnimi idejami, ki pravi, da so investicije motor ekonomije. Turistični vodič, ki je bil zmeraj boljproletarec, luzer, ki se obotavlja. Vzel bi blejski hotel v najem za devetindevetdeset let. Valter Koren, zgodovinar srednje generacije, uspešen srednjeevropski vodič. Z Bobijem sta bila kot dva antipoda. Gospod Winkler mu pošlje močne fante, da ga vržejo iz stanovanja. Varuh stanovanja je gospod Vranič z č, ime, ki nekaj pomeni v podzemlju, v krogih mišičnja-kov, profijev. Stara Mihelička je opravljivka, ki je zrih-tala, da so odpeljali mularijo, ki je prodajala kokain in se v bloku zbirala. Sekso sreča v mrežastih štunfih v Budimpešti. Tu je še Petra, bivša prfoksa, vodička pri štiridesetih, nič spremenjena od študentskih let, ločena, samostojna, čakajoča. Težki in stresni cajti so! Roman odlikuje prikriti humor, duhovite in iskrive prispodobe, situacije. Mogoče vas bo motila sočnost jezika! Valter je do konca nemogoč, žensk pa v svojem egocentričnem, prostaškem in sanjaškem svetu tako ne razume.
To je zgodba o uspehu Valterja Korena na osebnem in poslovnem področju, kot si Valter domišlja, čeprav mu ničesar več ne uspeva. Kjer so že dvesto let konji, zdaj pa kar naenkrat golf?Petri je všeč, če je hud, pravzaprav zajedljiv. Je lahko pri štiridesetih normalen starš? Se kar razkuri v svojem pripovedovanju in opazovanju, da ima svoj prav. Zamenjal bo razmišljanje za ždenje. Tako oditi iz življenja?
Rokomet
Novo razočaranje Ormožanov
Stran 8
Rokomet
Namesto koraka naprej tokrat še stopničko nižje Stran 8
Odbojka
Iz Šoštanja z zmago, v soboto derbi na Ptuju Stran 9
Strelstvo
Tokrat najboljša Ptujčanka Majda Raušl Stran 9
Tenis
Razočarali »turnirski igralci«
Stran 10 Mali nogomet
Zmagovalni pokal letos v Maribor
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Emil Sterbal, NK Drava Ptuj
»Želimo se še bolj približati vrhu
«
Kapetan Drave, 36-letni Emil Šterbal, je eden tistih nogometašev, ki bi si jih v svoji ekipi želel vsak trener, saj s svojim pristopom nikoli ne razočara. Na igrišču je podaljšana roka trenerja in pravi vodja, ki pomeni trdno oporo za svoje soigralce.
Je tudi pravi sogovornik za oceno jesenskega dela prvenstva. »Na koncu smo lahko zadovoljni z doseženim, čeprav bi lahko bilo tudi bolje. Na našo uvrstitev in bero točk so precej vplivale poškodbe in kartoni, s katerima smo imeli precej težav.«
Ste ekipa, ki je prejela največ kartonov v 1. SNL.
E. Š.: »Nova pravila oz. navodila, ki so jih prejeli sodniki, so nam delala precejšnje preglavice. Moje mišljenje je, da so se sodniki preveč dobesedno držali teh navodil. Gledalci ne prihajajo na nogometna igrišča zato, da bi gledali gledališke predstave, ampak želijo videti pošteno borbo igralcev obeh moštev. Velika je razlika med namero nekoga poškodovati in ostrim startom na žogo.«
Vsi igralci Drave so pred odhodom na zimski premor do-
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan Drave Emil Sterbal (nodri dres) je s svojim pristopom in borbenostjo lahko zgled vsakemu mlademu nogometašu, tudi Timu Matavžu (Gorica, beli dres).
bili individualne načrte treningov, ki jim jih je naredil trener Dražen Besek, vmes pa bodo na programu še posamezna preverjanja. Na skupnem treningu se bo ekipa Drave spet
zbrala 15. januarja.
Pred kratkim ste zajadrali v podjetniške vode. »Priložnost, ki mi jo je ponudil predsednik Drave Robert Furjan sem sprejel odprtih rok. Vodenju avto-
pralnice zaenkrat še ne morem nameniti vsega svojega časa, saj bo nogomet še naprej ostal na prvem mestu,« je zaključil novopečeni podjetnik.
JM
Nogomet • Evropska Liga prvakov
Angleži doslej najuspešnejši
Skupina A
1.	Chelsea 6
2.	Barcelona 6
3.	Werder Bremen 6
4.	Levski Sofija 6
Skupina B
1.	Bayern Muen. 6
2.	Inter Milano 6
3.	Spartak Moskva 6
4.	Sporting Liz. 6
Skupina C
1.	Liverpool	6
2.	PSV Eindhoven	6
3.	Bordeaux	6
4.	Galatasaray	6
Skupina D
1.	Valencia 6
2.	Roma 6
3.	Šahtjor Doneck 6
4.	Olympiakos P. 6
Skupina E
1.	Olympique Lyon 6
2.	Real Madrid 6
3.	Steaua Buk. 6
4.	Dinamo Kijev 6
4 1	1
3 2	1
3 1	2
0 0	6
3	3	0
3	1	2
1 2	3
1 2	3
4 1	1
3	1	2
2	1	3
1 1	4
4 1	1
3	1	2
1 3	2
0 3	3
4 2	0
3	2	1
1 2	3
0 2	4
10:4	13
12:4	11
7: 5	10
1:17	0
10:3	12 5:5 10
7:11 5 3: 6 5
11:5	13
6:6	10
6:7	7
7:12	4
12:6 13 8:4 10
6:11 6 6:11 3
12:3	14 14:8 11
7:11	5
5:16	2
Skupina F
1.	Manchester U. 6	4	0	2	10:5	12
2.	Celtic Glasgow 6	3	0	3	8:9	9
3.	Benfica Lizbona 6	2	1	3	7:8	7
4.	Koebenhavn 6	2	1	3	5:8	7
Skupina G
1.	Porto	6
2.	Arsenal	6
3.	CSKA Moskva	6
4.	Hamburger SV	6
Skupina H
1.	Milan	6
2.	Lille	6
3.	AEK Atene	6
4.	Anderlecht	6
3 2 3 2
2 2 1 0
3 1 2 3
2 2 0 4
9:4	11
7:3	11
4:5	8
7:15	3
8:4	10
8:5	9
6:9	8
7:11	4
Pretekli teden so se končali dvoboji v skupinah evropske Lige prvakov. V nekaterih skupinah, vse do zadnjega sodnikovega žvižga ni bilo jasno, kdo bi nadaljeval v osmini finala, kdo pa v UEFA pokalu. Največ razlogov za zadovoljstvo imajo angleški klubi, saj so se vsi štirje (Manchester United, Arsenal, Liverpool in Chelsea) uvrstili v osmino finala. Španci in Italija-
Ronaldinho (Barcelona) je svoji ekipi šele na zadnji tekmi z Werderjem zagotovil napredovanje v osmino finala.
ni bodo nadaljevali s po tremi klubi (Barcelona, Real Madrid, Valencia; Roma, Milan, Inter), Francozi z dvema (Lyon, Lille), po enega predstavnika pa bodo imele še Nemčija (Bayern), Škotska (Celtic), Portugalska (Porto) in Nizozemska (PSV).
Najučinkovitejše moštvo dosedanjega dela tekmovanja je Real Madrid (14 zadetkov), sledijo pa Barcelona, Valencia in Lyon z 12 doseženimi zadetki. Najmanj zadetkov so dobili Ba-yern, Lyon in Arsenal, njihove vratarje so nasprotniki premagali le po trikrat.
Tretjeuvrščena moštva iz skupin bodo nadaljevala tekmovanje v pokalu UEFA (Werder, Spartak, Bordeuax, Šahtjor, Staeua, Benfica, CSKA in AEK), medtem, ko so Ander-lecht, HSV, Levski Sofija, Sporting, Galatasaray, Olympiakos, Dinamo Kijev in Kobenhavn že končali z nastopi na evropskem prizorišču.
Klubi, ki so se prebili v osmino finala, zdaj napeto čakajo 15. december, ko bo v Nyonu žreb za osmino finala. Ekipe, ki so zmagale v svojih skupinah, bodo v osmini finala igrale proti drugouvrščenim, ob tem pa bodo povratne dvoboje odigrale na domačih igriščih.
JM
Športnik leta 2006
Vaš izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 18. januarja 2007 razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in Športnih novic.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in Športnih novic in poslušalci Radia Ptuj, izbrali naj-
popularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konku-rencah.
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalca lanskoletnega glasovanja za najpopularnejšo športnico in športnika Spodnjega Podravja po izboru bralcev Štajerskega tednika in Športnih novic ter poslušalcev Radia Ptuj: atletinja AK Keor Ptuj Nina Kolarič in ptujski profesionalni boksar Dejan Zavec.
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8«98,S«I04,3
ŠPORTNIK LETA - SPODNJEGA PODRAVJA - 2006
ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_
ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _
Ime in priimek: _
Naslov: _
Poštna številka, kraj:_
IZPOLNJEN KUPON POŠUITE NA NASLOV: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ
RADlO-TEDNlK PTUJ V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI NOVICAMI. ^ŠPORTNENOVICE
1
1
2
5
2
1
Rokomet • 1. MIK SRL (m), 9. krog
Novo razočaranje Ormožanov
Rudar - Jeruzalem 37:29 (19:14)
Rudar: Medved (21 obramb), Dobrave 9, Kerič, Gradišek 6, Šantl 1, Repar 11(4), Čančar 1, Šmejc 3(1), Frece 1, Nahtigal 2, Klepej 3, Oljača, Medvešek, Resman.
Jeruzalem: G. Čudič (18 obramb), Cvetko, Dogša; Ra-dujković 3, Bezjak 2, Bogadi 1, Klemenčič, Ivanuša 5, B. Čudič 4(2), Turković 5, Blažević 6, Po-točnjak, Golčar 3.
Sedemmetrovke: Rudar 5(5), Jeruzalem 2/2.
Izključitve: Rudar 10, Jeruzalem 10 minut.
Igralec tekme: Jure Medved (Rudar)
Novo razočaranje Ormožanov, ki so v Trbovljah doživeli četrti zaporedni poraz in so vse dlje od želenega šestega mesta, ki po rednem delu prvenstva vodi v ligo za prvaka. Kriza je očitna in še sreča, da se jesenski del prvenstvo končuje v soboto, ko na Hardeku gostuje hrpeljski Gold Club. Ormo-žani so se po slabem 1. polčasu v 38. minuti približali le na gol zaostanka (22:21), nato pa so razpoloženi Trboveljčani, ki
so odigrali svojo letošnjo najboljšo predstavo naredili delni izid 7:0 in zmagovalec je bil odločen. Rudar je vodil tudi že
Jaka Keše (začasni trener Rudarja): »Rezultat je posledica Izvrstnega vzdušja v ekipi, ki je garala in se borila ter ob pomoči sijajne Torcide prišla do dveh zelo pomembnih točk.«
Saša Prapotnik (trener Jeruzalema): »Čestitke Rudarju, ki nas je nadigral v vseh elementih igre in zasluženo zmagal. Mi smo razočarali. Upam, da se bomo do Gold Cluba pobrali.«
Foto: Črtomir Goznik
Damir Turkovič (Jeruzalem Ormož, beli dres) in njegovi soigralci trenutno ne najdejo rešitve za nasprotnikove obrambe.
Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL - vzhod (m)
Sodnika vplivala na rezultat
1. B SRL - moški
REZULTATI 10. KROGA: Pekarna Grosuplje - Gorišnica 32:29, MIP Gorica Leasing - Dol TKI Hrastnik 34:27, Atom Krško - Sevnica 36:29, Radeče MIK Celje - Dobova 36:29, Krka - Klima Petek Maribor 33:33. Srečanje Termo - Istrabenz plin je bilo preloženo.
1.	ATOM KRŠKO 10 8 1 1 17
2.	MIP GORICA EASING 10 7 1 2 15
3.	TERMO	9 7 0 2 14
4.	KRKA	10 6 2 2 14
5.	KLIMA PETEK MB 10 5 1 4 11
6.	PEKAR. GROSUPLJE 10 5 0 5 10
7.	SEVNICA	10 3 1 6 7
8.	RADEČE MIK CELJE 10 3 1 6 7
9.	DOL TKI HRASTNIK 10 3 1 6 7
10.	DOBOVA	10 3 1 6 7
11.	ISTRABENZ P. IZOLA 9 3 0 6 6
12.	GORIŠNICA 10 1 1 8 3
Pekarna Grosuplje -Gorišnica 32:29 (12:13)
GORIŠNICA: M. Šoštarič 1, Mar, Žuran 9, Fištravec, Zorli
4,	Sok, Valenko, Šterbal, Vincek
5,	Petek 2, B. Šoštarič 5, Kelenc 1, Štorman, Golob 2. Trener: Stanko Bezjak.
Rokometaši Gorišnice tudi po srečanju v Grosupljem ostajajo na zadnjem mestu prvenstvene razpredelnice s samo tremi osvojenimi točkami. Tokrat so nastopili še v oslabljeni sestavi, saj trener Stanko Bezjak ni mogel računati na
poškodovanega Jaka Lozinška, zaradi delovnih obveznosti pa je manjkal tudi Primož Firbas. To pa se v prvem polčasu ni poznalo, saj so gostje igrali dobro, borbeno in disciplinirano. Plod takšne igre pa je bilo tudi njihovo vodstvo po prvem polčasu, sicer minimalno z zadetkom razlike.
Tudi v obdobju od 30. do 39. minute je kazalo še dobro, nato pa so dve minuti kasneje domači rokometaši povedli s tremi zadetki prednosti in sicer 21:18. Gorišničani so poizkušali uloviti priključek, vendar jim ni uspelo. Zaradi prehitro zapravljenih napadov so si bili precej krivi sami, pa tudi sodniški par je imel za domačine drugačen kriterij kot za njih. Rokometaši Grosupljega so uspeli ohraniti prednost treh zadetkov in si priigrali pomembno zmago v borbi za ob-
stanek. Razočaranje gostujočih rokometašev je bilo po tekmi veliko, saj so imeli občutek, da bi ob enakovrednem sojenju lahko osvojili vsaj točko.
2. SRL - moški
REZULTATI 11. KROGA: Grča Kočevje - Drava Ptuj 31:16, Pomur-je - Črnomelj 30:19, Aleš Praznik - Šmartno 99 31:31.
1. POMURJE	10	7	0	3	14
2. GRČA KOČEVJE	10	7	0	3	14
3. ALEŠ PRAZNIK	9	5	2	2	12
4. ŠMARTNO 99	10	5	1	4	11
5. DRAVA PTUJ	9	4	0	5	8
6. ČRNOMELJ	9	3	0	6	6
7. ARCONT RADGONA	9	0	1	8	1
Stanko Bezjak - trener Go-rišnice: »Tokrat smo odigrali tako, kot smo se dogovorili, kar se je tudi opazilo na gibanju rezultata. Bili smo nevarni za domačine in mislim, da bi jih lahko presenetili ob izenačenem sodniškem kriteriju. Imel pa sem občutek, da sta nas v ključnih trenutkih oškodovala in nam večkrat odvzela po nepotrebnem žogo, da o izključitvah niti ne govorim, saj so bile prav smešne.«
Grča Kočevje - Drava Ptuj 31:16 (16:8)
DRAVA PTUJ: Štumberger, Kelenc 1, Ferk, Veličkovič 1, Štager 3, Predikaka 5, A. Kotar 1, Kvar, Bedrač 1, Pislak, P. Kotar, Kokol 4 in Bezjak. Trener: Marjan Valenko.
Na gostovanju v Kočevju so rokometaši ptujske Drave doživeli visoki poraz. Do 15. minute so še držali korak z gostitelji, saj so slednji vodili le z zadetkom prednosti, nato pa se je igra gostov popolnoma razpadla. Delali so številne napake, tako v napadu kot obrambi, kar so domači rokometaši izkoristili in dodobra napolnili mrežo svojih nasprotnikov.
Danilo Klajnšek
s prednostjo 12 zadetkov (36 :24), v zadnjih petih minutah je za jeruzalemčke vseh svojih pet zadetkov dosegel Turković in omilil boleč poraz. Ormo-žani so tudi tokrat razočarali s svojim pristopom, saj brez borbenosti in prave želje enostavno ne morejo osvajati točk v močni 1.-A slovenski ligi.
UK
1. A SRL MOŠKI
REZULTATI 12. KROGA: Rudar EVJ Trbovlje - Jeruzalem Ormož 37:29 (19:14), Gold club - Sviš 24:21 (13:9), Gorenje - Trimo Trebnje 38:23 (18:15), Slovan - Cimos Koper 29:34 (12:17), Prevent - Riko hiše 33:26 (15:15). Srečanje Celje Pivovarna Laško - Velika Nedelja bo odigrano v torek, ob 18.30.
1. CIMOS KOPER	12	10	1	1	21
2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	11	10	0	1	20
3. GORENJE	11	9	1	1	19
4. GOLD CLUB	11	9	0	2	18
5. PREVENT	12	5	1	6	11
6. TRIMO TREBNJE	12	5	0	7	10
7. JERUZALEM ORMOŽ	12	3	3	6	9
8. RUDAR EVJ TRBOVLJE	12	4	1	7	9
9. SVIŠ	12	3	1	8	7
10. SLOVAN	12	3	1	8	7
11. RIKO HIŠE	12	2	1	9	5
12. VELIKA NEDELJA	11	1	2	8	4
Rokomet • EP - Švedska 2006
Namesto koraka naprej tokrat še stopničko nižje
Letošnje evropsko žensko rokometno prvenstvo se je za slovensko izbrano vrsto končalo z nedeljskim porazom proti reprezentanci Poljske. Za slednjo je naš strokovni štab menil, da bi bila najlažje premagljiva, zmaga pa bi nam odprla vrata v drugi krog tekmovanja. Sanje pa so se kaj hitro razblinile. V petkovi številki Štajerskega tednika sta nekdaj vrhunski rokometašici Ines Černe Mlač in Vesna Havlas izrazile dvom v reprezentanco, ki je nastopila na EP. Še najbolj je zadela Vesna Havlas, ko je dejala, da se ji zdi Nemčija tista, kjer bi se dalo iskati točke napredovanja. Sami smo lahko opazili, da je naša reprezentanca naredila preveč napak na taktično-teh-ničnem področju, pa tudi motiviranost starejših, izkušenejših, predvsem sedanjih in bivših Krimovk ni bila na pravem nivoju. Nekatere so zaradi različnih vzrokov pokazale premalo interesa za igranje v reprezentanci. Če tega nismo vedeli lanskega 10. decembra na SP, ki je potekalo na Madžarskem,
smo to dokončno spoznali na enaki datum letos. Mnenju, da so nekateri slovenski strokovnjaki cokla modernemu razvoju tako ženskega kot moškega rokometa, se bodo po tem EP pridružili še številni novi ljubitelji rokometa. Prav zanimivo bo slišati odgovor na vsa pereča vprašanja, ki se ob tem vsem pojavljajo. Kdo bo tisti, ki bo znal pogledati resnici v oči. To, da je bilo vse v najlepšem redu, nikakor ne more obveljati.
Pred tekmo z Norveško smo približno vedeli, kaj nas čaka, vendar naš selektor Robert Beguš ni imel pripravljenega nobenega odgovora na igro nasprotnic, niti ni dal priložnosti igralkam z rezervne klopi. Tako tudi tokrat nismo izvedeli, kakšen je potencial mlajših in kako daleč oz. blizu smo ekipam, ki so v svetovnem vrhu in očitno delajo bolj strokovno in načrtno. Uporabiti samo osem igralk, ki jim ne gre in jim s tem še dodatno izbijati voljo vsekakor ni na mestu. Podobno je bilo v hudih trenutkih na srečanju z Nemčijo in Poljsko.
In kako bi lahko ocenili nastope štirih igralk, ki prihajajo iz ptujskega Mercatorja? Mojca Derčar je igrala veliko, vendar ni mogla pokazati vsega, saj je dobila premalo uporabnih žog. Ana Mihaela Ciora, Kristina Mihič in Miša Marinček so igrale premalo, da bi lahko objektivno ocenili njihov nastop. Verjetno dekleta komaj čakajo, da pridejo na trening v svoj matični klub in poskušajo nadoknadijo tisto, kar so izgubile v reprezentanci.
Morda je bila skupina z Norveško, Nemčijo in Poljsko res najtežja skupina in so tekmice v tem trenutku boljše ekipe, a vse skupaj se ne bi smelo pomesti pod preprogo, kot da se ni nič zgodilo. Upajmo, da res ne bo tako in da bomo končno pričeli graditi žensko rokometno reprezentanco, ki bo igrala moderni rokomet in ne kot sedaj, ko smo doma ob televizorjih obnemeli, kjer smo bili besni ob nemoči, taktični nezrelosti in naivnosti naše izbrane ženske rokometne vrste.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Tanja Oder (Krim, rdeči dres), Ana Mihaela Ciora in Mojca Derčar (obe Mercator Tenzor Ptuj) se na EP na Švedskem niso izkazale.
Namizni tenis - 3. SNTL
Maribor II - Ptuj II 6:0
Mladi igralci Ptuja, ki nastopajo v 3. slovenski namiznoteniški ligi, so gostovali v Mariboru in dvoboj visoko izgubili.
Koban - Rebek 3:0, Črepnjak - Ber 3:0, Klinger - Božičko 3:1, Črepnjak - Rebek 3:0, Koban - Božičko 3:1, Klinger - Ber 3:0.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • 1. državna liga s pištolo
Tokrat najboljša Ptujčanka Majda Raušl
1. liga - pištola
V soboto je v Ljubljani, v organizaciji SD Olimpija, potekal 3. krog 1. državne strelske lige s pištolo, ki je ponovno veliko uspeha prinesla strelcem iz Spodnjega Podravja. V ekipnem delu je še tretjič zapored slavila kidričevska ekipa, na stopničke pa so se prav tako tretjič letos ponovno prebili tudi Ptujčani. Strelci iz Juršin-cev so še drugič zapored ostali na nehvaležnem 4. mestu. Med posamezniki je tokrat zableste-la Ptujčanka Majda Raušl, ki je s svojim najboljšim rezultatom sezone (570 krogov) osvojila odlično drugo mesto in z nekaj sreče premagala kidričevska strelca Boštjana Simoniča in Cvetka Ljubiča, ki sta dosegla enak rezultat, vendar sta s slabšo zadnjo serijo končala na 3. in 4. mestu (96:95:94).
Ekipno:
Foto: Simeon Gonc
Tadej Horvat, SD Tovarne sladkorja Ormož
1. SD Kidričevo	1704	45
2. SD Kopačevina	1693	21
3. SK Ptuj	1691	34
4. SD Juršinci	1678	25
5. ŠSK Coal Petišovci	1678	25
6. SD Olimpija	1677	21
7. SD Rečica	1672	23
8. SK Brežice	1670	20
9. SD Grosuplje	1649	10
10. SD Mrož	1638	12
11. SD Celje	1631	6
12. SD Železniki	1630	4
Pomen kolon: Št. krogov	v 3. krogu, skupno šte-	
vilo točk		
Posamezno:		
1. Simon Bučan, SD Kopačevina		572
2. Majda Raušl, SK Ptuj		570
3.	Boštjan Simonič, SD Kidričevo	570
4.	Cvetko Ljubič, SD Kidričevo	570 8. Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci 566
11.	Simon Simoni, SD Kidričevo	564
12.	Simon Simonič ml., SD Juršinci	563
14.	Robert Šimenko, SK Ptuj	561
15.	Ludvik Pšajd ml., SD Juršinci	561
16.	Matija Potočnik, SK Ptuj	560 23. Rok Pučko, SD Juršinci	554
3. liga - pištola
V 3. krogu 3. državne strelske lige s pištolo sta se v soboto na mestnem strelišču na Ptuju pomerili ekipi SK Ptuj II in SD Jože Kerenčič. Slavili so Ptuj-čani z rezultatom 1614:1536 krogov. Za domačine so streljali: mladinec Domen Solina, ki je dosegel odličnih 552 krogov, Borut Sagadin 533 krogov in Simeon Gonc 529 krogov. Za gostujočo ekipo iz Miklavža pri Ormožu so streljali: Peter Ka-učič 521 krogov, Bojan Mir 519 krogov in mlajši mladinec Dejan Ritonja 496 krogov.
2. liga puška -sever
Ekipno:
1.	SD Črenšovci
2.	SD Dušan Poženel
3.	SD Koloman Flisar
4.	SD Juteks Žalec
5.	SD Mrož
6.	SD Kovinar Ormož
7.	SD Radgona
8.	SD TS Ormož
9.	SD Slovenske Konjice
10.	SD Elektro Maribor
11.	SD Štefan Kovač
12.	SD FLV
1728 1728 1720 1718 1718 1715 1713 1709 1707 1695 1694 1693
35 35 24 27 35 17 14
14
15 9 2 1
Posamezno:
1.	Marko Peras, SD Kovinar Ormož	585
2.	Tadej Horvat, SD TS Ormož	584 21. Andrej Stanič, SD Kovinar Ormož	568 27. Anton Novak, SD TS Ormož	565 32. Stiven Vočanec, SD Kovinar Ormož 562 34. Boris Hergula, SD TS Ormož	560
Simeon Gonc
Nogomet • MNZ Ptuj - DNS
Trdo delo se bo že kmalu obrestovalo
Nogometni sodniki so seveda sestavni del igre in brez njih enostavno ne gre. Velikokrat so deležni kritik, žal so pohvale bolj redke, čeprav si želimo, da bi bilo obratno. MNZ Ptuj ima zelo razvejano tekmovanje v številnih ligah, zato pa potrebuje tudi številne delilce nogometne pravice. Ker pa v društvu nogometnih sodnikov Ptuj dobro delajo, jih veliko dela tudi v višjih rangih tekmovanja. Pred kratkim so pregledali delo v minulem letu, zato smo se pogovarjali z Jožetom Klincem, predsednikom društva nogometnih sodnikov Ptuj. »V letu 2006 smo dali največji poudarek delu z mladimi sodniki, saj je s sojenjem prenehal Robert Šegula, ki je vodil že srečanja v prvi ligi, Marjana Rajha pa smo prekvalificirali v mejnega sodnika. Ta majhna vrzel je bila glavni vzrok za delo z mladimi, seveda s ciljem, da se vrnemo na to stanje, ki smo ga imeli. Ptujska sodniška organizacija šteje 112 članov, od tega jih je aktivnih 82,« je na začetku pogovora dejal Jože Klinc.
Ob številnih tekmah, ki so jih sodili člani ptujske sodniške
organizacije, pa smo povprašali prvega človeka njihove organizacije, kako so bili zadovoljni z opravljenim delom v jeseni 2006. »Ocenil bi, da je bilo sojenje v jesenskem delu tekmovanja boljše in kvalitetnejše, kot je bilo v prvi polovici leta. To bi pripisal dodatnemu izobraževanju in menjavi vodje stroke. Seveda bi bilo malo ironično, če bi dejal, da smo zadovoljni s tem in da bi radi to ohranili.
Jože Klinc, predsednik DNS Ptuj
Nenehno moramo delati in težiti k še boljšemu sojenju. V prvi ligi smo ostali z enim sodnikom (Robertom Krajncem), ki je tudi mednarodni sodnik. Smo med številčnejšimi in bolj prisotnimi organizacijami po številu sodnikov, čez leto ali dve pa se želimo vrniti na stanje, ki smo ga nekoč že imeli,« je nadaljeval Jože Klinc.
Na zadnjem srečanju v 1. SNL jeseni 2006 v Mariboru naj bi sodnik Babnik iz Ljubljane dejal nekaj, česar sodnik nikakor ne bi smel. Kako pa so sodniki videli to zadevo, kaj si o tem mislijo in ali so sprejeli kakšne zaključke pa nam je Jože Klinc povedal naslednje: »Na tem primeru se še vedno dela, zadeva še nikakor ni zaključena. Stvari imajo sedaj v rokah strokovnjaki. Naša želja in cilj je, da se stvari pride do kraja. Moje mišljenje pa je, da to ni bila izjava sodnika, da tega ni izrekel. Če pa se bo izkazalo, da je glavni sodnik to res izrekel, mu vsekakor ni več mesta v nogometu in športu nasploh, saj bi to bila sramota za sodniško organizacijo.«
Namizni tenis • 1. SNTL - moški
Točka je bila na dosegu roke ...
1. SNTL
REZULTATI 9. KROGA:
bota 4:6, Kema Pucunci 6:2, Krka - Maribor Finea Lendava - Tempo Velenje Mengeš - Ilirija 3:6.
Ptuj - So- Melamin 5:5, LMKO 1:6, Edigs
1. KEMA PUCONCI	9	9	0	0	18
2. MARIBOR FINEA	9	7	1	1	15
3. KRKA	9	7	1	1	15
4. SOBOTA	9	6	0	2	12
5. TEMPO VELENJE	9	5	0	4	10
6. MELAMIN	9	4	0	5	8
7. ILIRIJA	9	3	0	6	6
8. PTUJ	9	2	0	7	4
9. EDIGS MENGEŠ	9	1	0	8	2
10. LM-KO LENDAVA	9	0	0	9	0
Ptuj - Sobota 4:6
V zadnjem krogu prvega dela tekmovanja v 1. slovenski namizno-teniški ligi so igralci Ptuja gostili ekipo Sobote. Dvo-
boj je bil zanimiv in razburljiv, gostje iz Murske Sobote pa so srečno in spretno odnesli dve točki. Domačini so igrali dobro in kazalo je, da bi se dalo v tem dvoboju iztržiti kaj več kot pa minimalni poraz. Dobro je igral Danilo Piljak, ki je dobil vse tri dvoboje (eno v dvojici z Pavičem), eno zmago pa je prispeval še Bojan Pavič med posamezniki. Nato so nastopili trije dvoboji, ko sta Urban Ovčar in Bojan Pavič klonila šele v petem nizu, dokaj nesrečno, saj je prvi izgubil proti Kocuvanu, kljub vodstvu v petem nizu z 9:4, nekaj podobnega pa se je dogodilo izkušenemu Bojanu Paviču proti Koščaku. Da pa je bila nesreča še večja je bilo podobno tudi v igri dvojic in poraz je bil neizbežen.
Igralci Keme iz Puconcev so
po prvem delu na prvem mestu s tremi točkami prednosti pred ekipo Maribor Finea in Krko iz Novega mesta. Čeprav se prednost ne zdi velika, so »keramičarji« na dobri poti, da prvič ponesejo naslov prvaka v Puconce. Ostalim pa ostane borba za preostale pozicije in pokalno lovoriko. Ptujčani so po tem delu tekmovanja na osmem mestu. Z dvema ali tremi zmagami pa bi se lahko izognili predzadnjemu mestu, ki vodi v dodatne kvalifikacije za obstanek.
Ovčar - Koščak 1:3, Piljak
-	Roudi 3:2, Pavič - Kocuvan 0:3, Piljak - Koščak 3:1, Ovčar
-	Kocuvan 2:3, Pavič - Roudi 3:0 Piljak/Pavič - Kocuvan/ Koščak 3:2, Pavič - Koščak 2:3, Ovčar - Roudi 0:3.
Danilo Klajnšek
Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž)
Iz Šoštanja s tremi točkami, v soboto derbi na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice čaka v soboto na Ptuju derbi kroga z ekipo Magro Grosuplje.
1. DOL
REZULTATI 12. KROGA: Luka Koper
-	Galeb grup Hitachi 3:2, Jesenice Bled
-	Broline Kamnik 3:1, Šentvid - Sloving Vital 0:3 Srečanje Benedikt - HIT Nova Gorica bo odigrano v sredo.
1.	HIT NOVA GORICA	11 11	0	32
2.	SLOVING VITAL	12	10	2	30
3.	BENEDIKT	11 9	2	25
4.	LUKA KOPER	12	7	5	20
5.	GALEB GRUP HITACHI 12	3	9	10
6.	ŠENTVID	12	3	9	10
7.	BROLINE KAMNIK	12	3	9	9
8.	JESENICE BLED	12	1	11	5
2. DOL ženske
REZULTATI 10. KROGA: Kajuh Šoštanj - MTD ŽOK Ptuj 0:3, Magro Grosuplje - Kočevje 3:1, Ecom Tabor
-	Mislinja 0:3, Prevalje - Partizan Škofja Loka 3:0, Aliansa Šempeter
-	Formis Bell 1:3, Nova KBM Branik II. - Comet Zreče 2:3.
1. MTD ŽOK PTUJ	10	9	1	27
2. MAGRO GROSUPLJE	10	9	1	26
3. PREVALJE	10	9	1	25
4. MISLINJA	10	7	3	20
5. COMET ZREČE	10	7	3	18
6. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA	10	5	5	16
7. FORMIS BELL	10	4	6	14
8. ALIANSA ŠEMPETER	10	3	7	12
9. KAJUH ŠOŠTANJ	10	3	7	10
10. NOVA KBM BRANIK II.	10	3	7	7
11. KOČEVJE	10	1	9	4
12. ECOM TABOR	10	0	10	1
Kajuh Šoštanj -MTD ŽOK Ptuj 0:3 (-9, -13, -10)
MTD ŽOK Ptuj: Cvirn, Golob Ma., Draškovič, Golob Mo., Zupanič, Vicman, Bilanovič, Kos, Andjelkovič, Kutsay, Mi-halač
Ptujske odbojkarice so v 10. krogu prvenstva zanesljivo slavile na gostovanju v Šoštanju. Šaleška ekipa, ki je v prejšnjem krogu presenetila Grosupeljčanke, je bila tokrat daleč od zmage. Vodilna ekipa lige se je namreč odlično pripravila na srečanje in ni dovolila presenečenja. Ob uspehih ekip Grosuplja in Prevalj v domačih dvoranah razpored na vrhu lestvice ostaja nespremenjen in s tem razlike minimalne.
Ptujčanke so tekmo pričele zbrano in odgovorno ter takoj povedle. Proti koncu niza so prednost le še povečevale, tako da domačinkam ni uspelo zbrati niti deset točk. Odlično igro z zelo majhnim številom lastnih napak so prikazale tudi v nadaljevanju. Grosupeljčan-kam so vsilile svoj ritem igre in tekmo zanesljivo pripeljale
Danilo Maučnik, trener MTD ŽOK Ptuj: »Odigrali smo zrelo, tako kot znamo. Punce so bile maksimalno skoncentri-rane, mislim da so res začele dihati kot ekipa. Poraz Gro-suplja je bil za nas neke vrste alarm, da je potrebno vsako tekmo vzeti resno, drugače lahko hitro pride do spodrsljaja. Drugače mislim, da Grosuplje v igri pada, mi pa se na drugi strani dvigujemo. Pokažemo lahko še boljšo igro. Premagali smo jih že v pokalnem tekmovanju, takrat jaz še nisem bil trener, in to nam vliva dodatno samozavest. Lepo bi bilo, da prvi del sezone zaključimo z zmago. Upamo na bolj izdatno podporo s tribun, kot smo je bili deležni v dosedanjem poteku prvenstva.«
do konca. Ob enem porazu je bila to njihova deveta sezonska zmago.
Jubilejno deseto bi si v ptujskem drugoligašu želeli zabeležiti to soboto, ko se na Ptuju obeta poslastica prvega dela prvenstva. Dvoboj vodilnih dveh ekip pa bo dal odgovor o prvaku jesenskega dela prvenstva.
Mali nogomet • Turnir NŠ Poli Drava Ptuj U-10
Zmagovalni pokal v Maribor
Nogometna šola Poli Drava Ptuj je bila organizator 3. tradicionalnega mednarodnega zimskega turnirja v malem nogometu za mlade nogometaše do 10 let starosti, na katerem je nastopilo 16 ekip iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Ekipe so bile razdeljene v štiri pred-tekmovalne skupine. Prvo in drugo uvrščeni ekipi pa sta se potem uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Na turnirju je bilo skozi vso nedeljo odigranih 32 tekem, vključno s finalno. Številni ljubitelji nogometa so zares lahko uživali ob predstavah mladih nogometašev, ki so pokazali borben in všečen nogomet. Žal se tokrat predstavniki organizatorjev NŠ Poli Drave in nogometašev iz Kidričevega niso uvrstili v nadaljnje tekmovanje, zato pa je to uspelo mladim nogometnim upom iz Slovenske Bi-
Foto: Črtomir Goznik
Mariborčani so se takole veselili po zmagi na turnirju v dvorani Center.
Foto: Črtomir Goznik
Prizor s tekme Aluminij - NS Poli Drava Ptuj
strice, ki so na koncu osvojili četrto mesto. Prvo mesto in pokal so osvojili Mariborčani, ki so po streljanju kazenskih strelov najprej v polfinalu premagali MNK Fotex, nato pa še v finalu ekipo ljubljanskega Factorja.
Boris Emeršič, vodja NŠ Poli Drava je po turnirju povedal: »Zelo smo zadovoljni s tem kar smo videli na turnirju. Zadovoljni so tudi naši gostje, ne glede na rezultate njihovih ekip. Vsi napovedujejo, da se bodo z veseljem udeležili tudi naslednjega turnirja, ki ga bomo organizirali, to pa je za nas organizatorje najlepša pohvala.
Glede tekmovalnega dela bi rekel, da smo sicer imeli v ognju tri ekipe, da pa nobeni
ni uspel preboj naprej. Tokrat so pač morali priznati premoč drugim, seveda pa prihaja tudi naš čas. Še najbolj sem zadovoljen z ekipo Poli Drava II, kjer so nastopili fantje stari devet let.«
Rezultati
Polfinale: Maribor - MNK Fotex 5:4 Factor - Slovenska Bistrica 1:0.
Za 3. mesto: MNK Fotex - Slovenska Bistrica 2:0.
Za 1. mesto: Maribor - Factor 2:0.
Končni vrstni red: 1. Maribor, 2. Factor, 3. MNK Fotex, 4. Slovenska Bistrica.
Danilo Klajnšek
VIP tenis turnir Športnega zavoda Ptuj
Razočarali »turnirski igralci
«
Pretekli četrtek, 7. 12., je v teniškem balonu pri Termah Ptuj Zavod za šport Ptuj organiziral 3. tradicionalni VIP teniški turnir. Organizatorji so nanj povabili goste, ki poslovno sodelujejo z njimi in se jim na ta način zahvalili za uspešno sodelovanje. Direktor Zavoda za šport Ptuj Vlado Sitar je poudaril: »Na igriščih TK Ptuj je za nemoten potek tekmovanja skrbel Luka Hazdovac; turnir je potekal po sistemu naključno izžrebanih dvojic.«
Kljub temu, da smo pogrešali nekatere stalne udeležence (upravičeno so manjkali Simon Starček, Robert Čeh, Matjaž in Franc Gojčič, Bojan Tofant .„), pa je turnir vendarle dosegel namen: bilo je obilo dobre volje in humorističnega natolcevanja. In kateri tenisači so letos pokazali največ?
Polfinale: Franc Paternost/ Jože Mohorič - Vlado Čuš/An-drej Makovec 3:1, Aleš Tihec/ Milan Goznik - Zdravko Pe-klar/Mijo Debeljak 0:3.
Finale: Peklar/Debeljak - Paternost/Mohorič 3:1. Za 3. mesto: Tihec/Goznik - Ćuš/ Makovec 3:0.
Lanskoletni zmagovalec Zdravko Peklar je dosežek torej ponovil, nekateri »turnirski« igralci (Vlado Sitar,
Roman Tement, Nani Matja-šič, Fredi Kmetec pa so tokrat povsem odpovedali. Od prijateljev so že prejeli vrsto koristnih nasvetov, kako se vrniti na pota stare slave (Luka in Zoki nudita zelo kvalitetne individualne ure tenisa za začetnike, morda pa jim bo kateri od dobrih decembrskih mož
namenil teniške urice za najmlajše!?). Poraženci so (bodo) morali prenesti marsikatero pikro na svoj račun, zmagovalci pa se bodo lahko nekaj časa kopali v slavi, morda pa bo kateremu uspelo podpisati tudi kakšno odmevno sponzorsko pogodbo (polfinalne in finalne boje so, seveda pod
krinko, spremljali predstavniki multinacionalk Nike in Adidasa!).
P. S.: Stalni opazovalci turnirja so ugotovili, da korupcije ni bilo niti za vzorec in da so letošnji rezultati prava osnova za sestavo nove lestvice.
Foto: Zavod za šport Ptuj
Prejemniki pokalov in organizatorji teniškega turnirja v družbi Dejana Zavca, ki se je udeležil le podelitve, na turnirju pa ni nastopil.
Mali nogomet
Občinska liga Videm Skupina b
Skupina A
Rezultati 3. kroga (10. 12.):
KMN Majolka - ŠD Lancova vas 7:3, ŠD Pobrežje - Belavšek 8:1, Varnica - Bar Osmica 3:9, NK Tržec veterani so bili prosti.
1.	BAR OSMICA 3 3 0 0 14:4 9
2.	ŠD POBREŽJE 3 2 0 1 18:5 6
3.	KMN MAJOLKA 3 2 0 1 13:7 6
4.	TRŽEC VETER. 2 110 10:4 4
5.	LANCOVA VAS 2 0 11 6:10 1
6.	VARNICA 2 0 0 2 5:18 0
7.	BELAVŠEK 3 0 0 3 3:21 0
Rezultati 3. kroga: ŠD Majski vrh - ŠD Videm 9:4, Lancova vas veterani - ŠD Zg. Pristava 3:13, AS 2 - Leskovec 2:2, ekipa AS 1 je bila prosta.
1.	LESKOVEC	3
2.	ŠD MAJSKI VRH	3
3.	AS - 2	2
4.	ZG. PRISTAVA	3
5.	AS - 1	2
6.	ŠD VIDEM	2
7.	LANC. VAS VET.	3
2 1 2 0 1 1 1 0 1 0 1 0 0 0
12:9 16:11 12:8 16:10 7:5 8:12 12:28
Darko Lah
Ekipa SD Pobrežje
Karate • Karate-do klub Ptuj
Špela Horvat in Aljaž Valič opravila izpit za črni pas
V petek, 1. decembra 2006, sta Špela Horvat in Aljaž Valič uspešno opravila izpit za črni pas v karateju pred tehnično komisijo, ki ji je predsedoval Rajko Lešnik 6. DAN iz Švedske.
Špela in Aljaž sta začela trenirati karate že v nižji stopnji osnovne šole. Po dobrem letu sta pričela s tekmovanji, na katerih še danes dosegata odlične rezultate. Oba sta občasna reprezentanta Karate zveze
Slovenije in dijaka Športne gimnazije Ptuj.
Špela je v športnih borbah večkratna prvakinja in vice prvakinja na mednarodnih turnirjih v Sloveniji. Aljaž slavi po odličnih nastopih v katah. Med mlajšimi kadeti lansko leto ni imel resnejše konkurence. Njuni trener je Andrej Cafuta 3. DAN, vodja Karate do kluba Ptuj in Karate do kluba Mar-kovci.
JM
Špela Horvat, Rajko Lešnik (6. DAN) in Aljaž Valič
Športni napovednik
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
Zaostala tekma 12. kroga - TOREK, 12. 12.: Celje Pivovarna Laško - Velika Nedelja (18.30). Zaostala tekma 7. kroga -SREDA, 13. 12.: Gold Club - Gorenje.
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
Sreda - 13. 12. - 12. KROG: Benedikt - HIT Nova Gorica.
Danilo Klajnšek
Foto: DL
AvtoD^TOM
Sonata dviguje ugled najuspešnejše južnokorejske avtomobilske znamke
Sonata ne sodi med najpomembnejše Hyundaijeve avtomobile in bi brez nje prav gotovo dobro shajali. Kot največja Hyundaijeva limuzina pri nas, meji že skoraj na višji razred in pri omenjeni znamki ni zaradi neposrednih prodajnih uspehov, temveč zato, da z njo dokazuje tehnične sposobnosti in znanja ter da dviguje ugled najuspešnejše južnokorejske avtomobilske znamke. In zdi se, da te naloge opravlja uspešno. V prodaji je peta generacija, prvih dveh sonat pa v Sloveniji nismo kupovali.
Aktualna generacija korejske »zastavonoše« je prilagojena okusu evropskih kupcev, celo zasnovali so jo v nemškem Rus-selsheimu pri Frankfurtu. Očitno se torej tudi Korejci obračajo od Američanov k Evropejcem. Sonata je dobila bolj odrasle in elegantnejše poteze in deluje bolj prefi-njeno kot njena predhodnica, hkrati pa zaradi enostavnosti elementov, ki so povzeti po evropskem smislu za oblikovanje, tudi bolj domače. Prednji del s trapezasto oblikovano masko hladilnika in poudarjenima žarometoma je marsikomu všeč, pa tudi zadnji del s širokima in v boke zavihanima lučema po izraznosti ne zaostaja veliko. Če
k temu prištejemo še zajetne zunanje mere, po katerih že meji na višji avtomobilski razred, je sonatina prepoznavnost zagotovljena. Ob novem terencu santa fe-ju velja za najbolj skladen in oblikovno sodoben avto, zato se sprašujem zakaj se takšne formule ne držijo tudi pri manjših modelih? Brez dvoma bi zlezli pod kožo evropskim kupcem. Pri notranjosti je Hyundaijevim inženirjem zmanjkalo izvirnosti in je zato le-ta manj razburljiva; oblika armaturne plošče je povsem klasična, sicer pa se nad postavitvijo stikal in kontrolnih gumbov ne gre pritoževati. Zunanje karoserijske mere se poznajo tudi v notranjosti, s 523 litri je nadpovprečno velik tudi prtljažni prostor; s prevračanjem deljivega naslonjala zadnje klopi pa sprostimo prostor tudi za prevoz daljših predmetov. V primeru, da se vam sprazni akumulator, prtljažnika ne boste mogli odpreti, ker je za omenjeno opravilo na voljo stikalo v voznikovih vratih ali daljinski upravljalnik. V Evropi so moderni dizelski motorji in tudi sonata ga je dobila. Gre za 2.0-litrski CRDi s spremenljivo geometrijo lopatic turbo polnilnika in 135 oziroma 142 KM. Ob visokih cenah nafte so znova zanimivi tudi bencinski motorji, sploh ker nudijo nekaj več konjev in motorne uglajenosti. Sonata je pri nas na voljo s povsem novim 2.0-litrskim motorjem, ki razvije 145 KM, 2,4-litrskim štirivaljnikom z blokom iz lahke litine, ki zmore 161 KM in 3,3-litrskim šestvaljnikom z 235 KM. Sicer si zadnjih dosežkov avtomobilske tehnologije v tem vozilu ne boste mogli omisliti, zato pa že v skromnejšem paketu opreme dobite zavorni sistem ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile EBD, elektronski stabilizacijski program ESP, šest varnostnih zračnih blazin, aktivna prednja zglavnika, samodejno klimatsko napravo, pa tudi potovalni računalnik.
Korejska limuzina ni namenjena dirkanju, bolje se odreže pri križarjenju z zmernimi hitrostmi in seveda pri razvajanju voznika in potnikov z udobjem in opremo.
Predstavljamo novo generacijo prodajno uspešne honde CR-V
Po 2,5 milijonih prodanih vozilih je prišel čas za zamenjavo Hondinega športnega
Moje cvetje
terenca. Novi model ohranja uporabnost tako imenovanih SUV-jev, vozna dinamika in sam izgled pa sta bližje osebnim avtomobilom. CR-V se lahko pohvali z sistemoma ACC in CMBS; torej s sodobno tehnologijo, ki je značilna za to japonsko znamko.
Pozornost zbujata tako prednji del vozila kot njegov zadek. Pri prvem opazimo povsem sveže linije, zadek pa nekoliko spominja na volva XC 90. Pragovi so odeti v trdo plastiko, kar skupaj z razmeroma visoko oddaljenostjo od tal nakazuje na to, da si pri Hondi želijo, da njihovemu novincu ne bi zmanjkalo sape, ko bo potrebno zapeljati na kakšno brezpotje. Honda je premi-erno v razredu športnih terencev predstavila sistema ACC in CMBS. Pri prvem gre za prilagodljiv tempomat, ki s pomočjo radarja skritega za masko avtomobila uravnava hitrost glede na dogajanje pred avtomobilom, sistem CMBS pa zmanjšuje možnosti naleta oziroma trka v vozilo spredaj. Deluje tako, da z zvočnimi in svetlobnimi signali opozori voznika na nevarnost in če se le-ta ne odzove, avtomobil samodejno zniža hitrost in s tem zmanjša možnost naleta. Omenjena tehnologija ne predstavlja kakšne posebne novosti, res pa je, da se je doslej nahajala pri avtomobilih višjega cenovnega razreda. Med doplačilno opremo sodita še sistem za stabilizacijo prikolice in žarometi, ki znajo posvetiti v ovinek. Novo hondo bosta poganjala dva motorja: povsem novi 2-litrski bencinski agregat, ki razvije 150 KM, drugi pa je že znani 2,2-litrski turbo dizel 140 KM.
Honda CR-V naj bi na slovenske ceste zapeljala januarja prihodnje leto.
Zdravstveni nasveti
Nordijska hoja - nova kultura hoje (2)
Nordijska hoja je v zadnjih nekaj letih največji športno rekreativni trend v Evropi, saj se z njo ukvarja že okrog 6 milijonov ljudi. Prvo uradno predstavitev pri nas je izvedel leta 2003 Andrej Švent (vodja slovenskih inštruktorjev INWA) s podjetjem IntAct, kot tedanjim slovenskim partnerjem INWE, ter v sodelovanju s predstavnikoma podjetij Exel in Polar. Do današnjega dne imamo v okviru izobraževalnega sistema INWE približno 300 vodnikov in tri inštruktorje za NH, ki uspešno prenašajo to čudovito in za vsakogar primerno aktivnost v svojem okolju. V posameznih okoljih NH že tudi aktivno izvajajo; npr. v bolnišnici Topolščica pri rehabilitaciji srčno-žilnih bolnikov (prim. dr. Poles, inštr. za NH), podobno na ortopedski kliniki, zdravilišče Šmarješke toplice (ki se ponaša s prvim označenim za NH v Sloveniji) kot tudi ostala Krkina zdravilišča, zdravilišče Radenci, Moravske toplice in še kje. Po novem bomo začeli s tečajem NH tudi v Koronarnem klubu Ptuj (za več informacij pokličite v
Koronarni klub Ptuj, predsednika Francija Goloba).
Razjasnitev nekaterih pojmov
Pri uveljavljanju NH nasploh je treba razdreti tudi močne asociacije s planiranjem oz. pohodništvom, pri katerem uporabljamo t. i. pohodne palice. Ročaj in konica teh palic sta podobna kot pri smučarski palici, telo pa je sedaj po pravilu priročno sestavljivo oz. teleskopsko. Razlika med rabo pohodnih palic za NH je tako v tehniki kot v filozofiji. Prve so v osnovi namenjene predvsem opiranju nanje, palice na NH pa predvsem odrivanju od njih.
Dobra palica za NH je iz kompozitnega materiala (steklenih vlaken in karbona), lahka, čvrsta in vzdržljiva, da se ublažijo tresljaji in se ne utrjujejo skepi. Telo palice ni deljivo - dobra palica ni teleskopska (zložljiva), ima paš-ček posebno oblikovan za NH in sicer, da omogoča prost pretok krvi in se prilagaja roki oz. dlani. Ima jekleno konico pod ustreznim kotom, s prav
Foto: Črtomir Goznik
Lidija Lazar, vodnica nordijske hoje
takšnim gumijastim snem-ljivim nastavkom, da lahko hodite po asfaltu ali naravnih poteh in da ne pride do zdrsa pri odrivu. Ročaj mora biti ergonomski - prilagojen našemu recipročnemu gibanju (nasprotna roka, nasprotna noga). Vse to je potrebno, da je odobrena s strani INWE.
Pravilna dolžina palice je, da je ob postavitvi palice pravokotno na podlago, kot v komolcu cca 90 stopinj. Za posameznika pa je dolžina odvisna tudi od dejavnikov, npr: dolžina korakov in ritem hoje, vrste terena in vadbe, nivoja obvla-
dovanja tehnike NH, vadbenih ciljev itd. Pa še nekaj o terenih, na katerih se izvajata ena in druga vrsta hoje.
Tereni za NH so v osnovi ravninski, segajo pa preko gričev tja do sredogorja. V splošnem so poti za NH tiste, na katerih vsak pošten planinec svoje teleskopske palice zloži, ko pravi, da jih ne potrebuje več. Za NH so idealne asfaltne, makadamske, gozdne poti, čim lepše, čim bolj gladke in enakomerne podlage. Jasno, da človek tudi po teh poteh lahko uporablja pohodne palice in z isto filozofijo kot pri NH. Vendar ne bo mogel nikoli hoditi tako sproščeno in energično obenem, gladko, učinkovito, brez nenaravnih gibov, hodil bo pač s popolnoma drugačnim občutenjem palic in nikoli v tehniki NH. Zato je želja prednikov NH, da bi ljudje NH spoznali preko osebnega stika ustrezno usposobljenih ljudi, da bi seje učili in posledično znali palice dobro izkoriščati. Boljša in bolj naravna kot je tehnika, večje so telesne dobrobiti in fiziološki učinki, dognani na osnovi raziskav, ki primerjajo hojo s palicami in hojo brez njih.
Lidija Lazar,
vodnica nordijske hoje
(nadaljevanje prihodnjič)
Topla zima
Tako, prižgali smo že drugo svečko na adventnem ven-čku. Vreme pa še vedno noče priznati, da je na koledarju december in zima. V naslednjih dnevih je sicer napovedano nekoliko hladnejše vreme. Za rastline na prostem bi bilo dobro, da bi bil prehod počasen in enakomeren. Če ste dobri opazovalci, ste opazili, da so popki na nekaterih rastlinah že dobro napeti. Zato vsem, ki še niso zaščitili hortenzij in predvsem stebelnih vrtnic, svetujem, da to storijo še sedaj. V eni izmed prejšnjih številk sem že opisala, kako to storimo.
V tem času bolj malo mislimo na rastline na prostem, bolj nam hodijo po glavi prazniki. Da bodo čim bolj doživeti, si mnogi okrašujemo tudi stanovanja. Eden izmed lepih običajev, ki smo jih v zadnjih letih uvozili iz tujine, so tudi venčki na vratih. Tudi te venčke lahko izdelamo sami, prav zabavno je. Naj vam izdam dva enostavna načina, ki sem se ju naučila na tečaju v prejšnjem tednu.
Za prvega potrebujemo nežne, mlade veje breze. Na enak način pa lahko uporabimo tudi vrbo, zelo pripravna je vrba žalujka, dren, celo macesnove veje smo spletli v zelo lep venček. Mislim, da bi enako uporabne bile tudi veje medvejke, bukve, leskove veje, posebej tiste okrasne, zvite, skratka vseh dreves, ki imajo tanke, nežne veje. Dobro je veje čez noč pustiti zunaj na vlagi, tako so bolj prožne.
Začetek venčka iz brezovih vej
Foto: Miša Pušenjak
Pričnemo tako, da nekaj teh vej vzamemo v roke in za-sučemo v krog. Prekrižamo in ob stiku zvežemo skupaj s tanko, cvetličarsko žico. Danes jih lahko kupimo v vrtnih centrih. Tako naredimo obod za venček. Nato vzamemo naslednji snop tankih, nežnih vej, jih z debelejših delom pritrdimo v obok in z njimi pričnemo opletati obod. Nekateri boste to naredili tesno, tako bo nastal debelejši venec. Drugi pa boste bolj nežni, tako kot jaz, in bo venec nekoliko tanjši. Če boste delali z macesnovimi vejami, vzamete največ dve naenkrat, ker so zelo krhke. Vendar so zelo zanimive, saj imajo mnoge na sebi že naravni okras - storže. Končamo tako, da si pomagamo z žico, spretnejši pa znajo zatakniti konce tudi v sam venček. Tako dobimo zelo lep venec, ki ga lahko uporabimo kot okras na vratih, oknih ali pa del novoletnega okrasja na mizi. Venček si lahko ogledate na sliki. Za namizno okrasje na njega nalepimo svetleče zvezdice, polovice lešnikovih lupin ali kaj podobnega. Za dišeči namizni okras lahko uporabimo nageljnove žbice, vanilijeve palčke, posušene lupine agru-mov in podobno. Najbolj naraven je tak, ki ga opletemo še z bršljanom. Na sredino pa postavimo debelejšo svečo ali božično zvezdo. Tako nam bo polepšal praznično mizo.
Foto: Črtomir Goznik
Z rozgami vinske trte, glicinije ali gozdnega srobota ravnamo drugače. Začnemo enako, z dvema naredimo osnovni obroč, ki ga dobro spnemo z žico. Pri prejšnjem venčku smo obod opletali prečno na osnovo, zdaj pa opletamo vzporedno, tako dolgo, da smo z debelino venca zadovoljni. Manjše take venčke okrasimo samo s pentljami in so lahko tudi okraski na božičnih dreveščkih. Večje venčke pa uporabimo za dekoracijo stanovanja.
Seveda obstaja še veliko število drugih tehnik, kjer osnovo za venčke kupimo v trgovinah. Vendar je bila meni izdelava takega venčka iz vej v veliko veselje, upam, da bo še komu izmed vas.
Miša Pušenjak
Slovenija • Hiša Libella - novost na tržišču
Energetsko varčne hiše
Med energetsko varčne hiše, ki postajajo imperativ prihodnosti, spada tudi t. i. Libella hiša, ki se na slovenskem trgu predstavlja približno dobro leto dni. Zastopstvo za Slovenijo ima podjetje Žiher iz Moškanjc, kaj pravzaprav pomeni Libella hiša pa je pojasnil vodja projekta Silvo Sok.
„Libella hiša je hiša s 3-litr-sko tehnologijo, to pa najenostavneje povedano pomeni porabo energije do tri litre na kvadratni meter stanovanjske površine, če govorimo o kurilnem olju kot o energentu. Že enostavni izračun nam tako pove, da za Libellino hišo s, recimo, 150 kvadratnimi metri bivalne površine v enem letu porabimo za ogrevanje 450 litrov kurilnega olja, v denarju pa to predstavlja znesek okoli 60.000 tolarjev," je najprej razložil Sok.
Skrivnost tako nizke porabe energije se po besedah Soka skriva v naslednjih točkah: „Najprej so to gradbeni materiali, ki imajo odlične izolativne lastnosti, druga točka je kvalitetna izdelava z odpravo vseh toplotnih mostov, tretja točka pa so inovativni sistemi ogrevanja, kjer pa je zadeva takšna: če je hiša že v izgradnji in je uporabljen material res kvaliteten, potem sam sistem ogrevanja niti ni najpomembnejši. Pomembno pa je, da je sistem ogrevanja inteligenten in da zna koristiti pasivno energijo zemlje in same gradnje."
Gradbeni material in poseben način ogrevanja
Pri gradbenem materialu Sok izpostavlja posebnost Li-belline hiše; to je t. i. farmacel plošča: „V ostalih montažnih hišah je večinoma vgrajena mavčno-kartonska oz. knauf plošča, pri nas pa mavčno vlakneno ploščo tako pri zunanjih kot pri notranjih zidovih. Ta material se je izkazal kot material z najboljšimi lastnostmi, tako izolativnimi kot ekološkimi, ima tudi večjo trdnost, stene pa so tudi bolj nosilne kot recimo v klasičnih montažnih hišah, kjer se pojavljajo problemi z montiranjem stenskega pohištva, zlasti kuhinj."
Glede sistemov ogrevanja v Libella hiši je možnih več
variant, tudi, na željo kupca, klasično radiatorsko ogrevanje. Kot najboljši sistem pa priporočajo toplo zračni sistem ogrevanja: „To je sistem, ki preko rekoperacije (izmenjave toplote) dejansko omogoča najboljšo izrabo energije. Ta sistem namreč potegne iz hiše topel zrak, ga osveži z mrzlim zunanjim in potem redno kontinuirano dovaja topel svež zrak, ki ga ogreva toplotna črpalka. Druga toplotna črpalka pa je namenjena ogrevanju sanitarne vode."
Dražja začetna naložba se povrne v desetletju
Jasno je, da je cena Libelli-ne hiše višja kot je cena klasične novogradnje, sicer pa, kot poudarja Silvo Sok, večina ljudi naredi napako že v začetni fazi, ko velikost hiše enostavno predimenzionira, se pravi izbere preveliko hišo za bivalne potrebe družine: „Če je že hiša sama po sebi prevelika, potem ne pomaga noben sistem ogrevanja več; porabi se več energije kot je potrebno. Hiša mora biti optimalno izkoriščena. Če bi vzeli za primerjavo enako kvadraturo klasično grajene hiše z Libellino hišo, potem je v samem strošku nakupa dražja, z mesečnimi stroški vzdrževanja in ogrevanja pa je cenejša. Razlika v vrednosti se amortizira nekje v 10 letih, kar je za dobo hiše kratek čas. Ampak to je približna ocena."
Cene Libellinih hiš se gibljejo med 35 in 45 milijoni tolarjev, gre pa za ceno „na ključ", se pravi v celoti zgrajeno hišo brez notranjega pohištva in temeljne plošče ali kleti. Kupec ima sicer možnost, da mu izvajalci Libelline hiše gradijo kamin, kuhinjo ali kopalnico.
Predstavništvo Libelle obstaja v Sloveniji dobro leto dni, v tem času pa na slovenskih tleh stojita dve Libellini hiši, več pa jih je še v gradnji.
Vodja projekta Libella hiše v Sloveniji Silvo Sok: „Libella hiša je hiša s 3-litrsko tehnologijo, to pa najenostavneje povedano pomeni porabo energije do tri litre na kvadratni meter stanovanjske površine, če govorimo o kurilnem olju kot o energentu.
Naslednje leto naj bi se začela tudi gradnja manjšega kompleksa Libellinih hiš v Ljubljani.
Vse Libelline hiše so v rangu velikosti med 110 in 170 m2, cena pa ni odvisna le od velikosti, ampak tudi od ostalih faktorjev. Razlike so v zasteklitvi in v raznih dodatkih. Tako je lahko tudi po kvadraturi manjša hiša nekoliko dražja od večje.
V Sloveniji še vedno nadpovprečna poraba za ogrevanje
Malenkost na ceno vpliva tudi izbran način ogrevanja, vendar, kot zatrjuje Sok, ne gre za bistvene razlike: „Če kupec zahteva vgradnjo klasičnega radiatorskega sistema ogrevanja, bo morda res začetna investicija za kakšen milijon do dva cenejša, vendar se mi to ne zdi smiselno. Pomeni namreč nekoliko višjo porabo energije za ogrevanje, ne sicer bistveno višjo, pa vendarle."
Energijsko varčne hiše, ki so za Slovenijo še nekaj (povsem) novega, so na tržiščih evropskih držav že precej
V Sloveniji danes stojita dve Libellini hiši (tudi ta na fotografiji), več pa jih je v gradnji.
dolgo prisotne in tudi zelo popularne. Pričakovati je, da se bo v roku nekaj let zgodila tudi „invazija" ponudnikov nizkoenergetskih hiš na našem trgu. V Sloveniji namreč še veljajo strogi predpisi glede porabe toplotne energije, ki govorijo o porabi med 6 in 8 litri kurilnega olja na kvadratni meter. Seveda pa je v praksi stanje hudo drugačno, saj je po nekaterih raziskavah poraba v relativno novih hišah ali celo novogradnjah še vedno vsaj 17 litrov ali več!
Podjetje Libella ponuja zaenkrat od 10 do 15 tipskih hiš, v katerih stranke lahko brez doplačila spreminjajo notranjo razporeditev prostorov. Doplačajo se le dodatne stene, če jih stranka hoče.
Seveda pa je bistvena težava in velikokrat za marsikoga nepremagljiva ovira relativno zelo visoka cena Libelline hiše v primerjavi z ostalimi ponudniki montažnih hiš. Tudi Silvo Sok ne zanika, da so v podjetju slišali kritike na račun cene, vendar na to pravi: „To je tako kot pri avtomobilu. Lahko kupiš novega za dva milijona, lahko pa za dvajset, pač odvisno od znamke in kvalitete. Prepričan pa sem, da bi se vsak vprašal, kaj je narobe z novim mercedesom, če bi ga nekdo ponujal za dva milijona, ali ne? In enako velja za našo Libella hišo! Vse bolj pa se kaže in to je tudi vodilo našega poslovanja, da, ko gre za tako trajne dobrine kot je hiša, dom, tudi pri slovenskih kupcih stopa na prvo mesto kvaliteta in ne cena!"
Libella je sicer podjetje z 200 letno tradicijo, z gradnjo energetsko varčnih hiš pa se ukvarja 45 let. Na svoje hiše daje 30 letno garancijo. V Evropi danes stoji okrog 60.000 Libellinih hiš, 800 jih je v tem obdobju v gradnji. Ob morebitni izbiri Libelline hiše lahko stranka zaprosi tudi za t. i. Eko kredite ali subvencije, sicer pa sama gradnja, kot še pojasnjuje Silvo Sok, traja nekaj mesecev.
SM
Pa brez zamere
I feel kranjska klobasa
Slovenska turistična ljubezen
Slovenija je od nekdaj bila lepa dežela. Skoraj vsak popotnik, ki so ga noge (ali kaj drugega) zaneslo v naše kraje, je o lepotah naše dežele in gostoljubnosti nje prebivalcev imel povedati same najlepše stvari Kar je za narod, katerega nacionalni karakter se je oblikoval skozi stoletja ječanja pod tujim škornjem, izjemno blažilno in potrjujoče dejstvo. Prebivalec te dežele je ponavadi, kadar dobi s strani turista kak kompliment ali pohvalo na račun lepot domovine in gostoljubnosti, tako presrečen, da v veliki večini sploh ne opazi tistega, kar v izredno veliko primerih sledi visokoletečim besedam - pripomba oziroma začudenje, kako to, da se o tej čudoviti zaplati zemlje ne govori naokoli, saj jih je pot v te kraje zanesla čisto slučajno - zaradi službe - po nekem čudnem naključju, zaradi osebnega priporočila itd., ne pa zaradi tega, ker bi si Slovenijo zavestno postavili za končni cilj potovanja.
Problem je torej evidenten - Slovenija je v svetu premalo prepoznavna, kar prevedeno v govorico kapitala in tržnega gospodarstva pomeni, da ne znamo tržiti naših lepot in krasot. To dejstvo je očitno nekako dospelo tudi do glav tistih, katerih naloga je, da tole našo zemljico in njene očem prijazne konture in dobrote tržijo po svetu. Tako smo pred par tedni dobili tudi rezultat njihovih prizadevanj: slogan "I feel SLOVBenia". Avtorji slogana pravijo, da bi naj bil pravšen za Slovenijo, saj poudarja besedo "Love" (ljubezen), ki jo v sebi vsebuje ime naše dežele. Celotna pogruntavščina pa naj bi bila nastala tudi pod vplivom hita Donne Summer "I feel love". Skratka, love - ljubezen naj bi bila tista diferentia specifica, ki najbolj poudarja karakter naše dežele in ljudi, ki tukaj živimo. Kar je, če mene vprašate, glede na razmere, ki trenutno vladajo v naši državi, prvovrsten in zelo zabaven cinizem. Državi, kjer trenutno največje zanimanje velja premetavanju romske družine sem in tja, pa medsebojnemu obtoževanju, vaškim stražam in podobnim tragikomičnim zadevam, taki državi torej pripisati in jo predstavljati z besedo "Love" kot z nečim, kar je pravzaprav v srčiki te zemlje in tega ljudstva, je res nadvse cinično-humoristično. A tudi če pustimo ob strani trenutno situacijo v deželi, se sam slogan ter grafična rešitev ne zdita kot največja zadetka v polno. Morda preveč splošna, obrabljena, nevpadljiva, karkoli že, namen - povečanje prepoznavnosti - z njima ne bo dosežen.
Še enkrat se je torej pokazalo, da se pristojne institucije zavedajo problema, a vedno znova sprodu-cirajo neko ad hoc rešitev, ki se je čez par let nihče več niti prav spomni ne. Ali, povedano drugače, vsa enormna ljubezen, vsebovana v novem sloganu ter logotipu, nam ne bo niti približno prinesla tiste množice turistov in prepoznavnosti, ki si ju želimo. Slogan ter podoba Slovenije, kot tržne znamke, se tudi tokrat pacata skupaj na silo, samo zato, ker se pač nekaj mora narediti in to čim prej. Da ne bi komu padlo na pamet, da odgovorni za to nič ne počnejo. In ko bodo ti odgovorni šli v pokoj, bodo spet prišli drugi, ki bodo morali pokazati, da počnejo vsaj nekaj, tako da se bodo lotili iskanja novega slogana in grafične predstavitve Slovenije. Rezultat bo pa spet bolj ali manj boren.
Kako torej spraviti marketing Slovenije z mrtve točke? Morda več vlagati v šport, znanost in kulturo ter manj v cirkusante v parlamentu, saj so športniki, znanstveniki in kulturniki največji promotorji Slovenije v svetu. Obstaja seveda še možnost, da čimprej poiščemo še par Strojanov in jih začnemo ganjati gor in dol po Sloveniji. Tako bi skoraj zagotovo morali biti v večjih svetovnih časopisih. Lahko pa tudi čimprej damo medaljo astronavtki slovenskega (poleg indijskega in še kakega) rodu Suniti Williams, članici posadke raketoplana Discovery 7, ki je s seboj v vesolje vzela kranjske klobase in jih trenutno prevaža nekje po vesolju. Morda jo celo izvolimo za predsednico države, ko pa kaže tako velik patriotski čut do daljnih, skoraj pozabljenih korenin. Kaj pa vem. Verjetno malce smešni predlogi. A smešen je tudi predlog novega slogana. Kaj čemo. Morda bi drugič raje poskusili spesniti kaj s kranjsko klobaso.
Gregor Alič
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Svetnik Luci karakterno neprimeren za Kviaz
Opiti od zmage pozabili minulo delo?
Po volitvah je nekaj časa vladalo blaženo zatišje, zadnje tedne pa se je na ormoškem političnem prizorišču potiho odvijala burna zgodba, katere rezultat je izstop svetnika Bogomirja Lucija iz stranke SDS.
O tem smo že poročali v minuli številki, saj je predsednik ormoške SDS Branko Šumenjak podal kratko izjavo za javnost in nas po več informacij napotil k Bogomir-ju Luciju. To smo tudi storili in pred vami je njegova plat zgodbe.
Od 3. decembra niste več član SDS. Kako boste delovali v občinskem svetu?
B. Luci: »Verjetno bom samostojni svetnik, ker ne vidim politične opcije, s katero bi se dalo sodelovati. Vsak človek zase ve, kaj je v preteklosti napravil in mislim, da sem v minulih štirih letih svetniškega mandata napravil nekaj za prepoznavnost ormoškega SDS. Vse kaže, da je bilo to premalo. Ne vem, pričakoval sem, da bom dobil mesto v Kviazu, kar pa mi je onemogočila moja lastna stranka, zato sem se odločil izstopiti iz stranke. Če ne moreš sodelovati z občinskim odborom, če ti izvršilni odbor izglasuje nezaupnico, kot sem jaz razumel njihov dvig rok, ko so glasovali proti temu, da jaz prevzamem mesto v Kviazu oziroma so potrdili Šumenja-ka, ti ne preostane drugo, kot da izstopiš.
V tem trenutku se vidim samega. Podpiral bom dobre
predloge in napadal slabe. Ne bom odobraval enoumja, če bo do njega prišlo, nameravam delati pošteno in povedati svoje mnenje, tako kot doslej. Ne vem, kje bom sedel, če mi bodo naredili oslovsko klop v občinskem svetu, bom sedel pač tam.«
Kdo v SDS je maščevalen?
Zakaj niste dobili mesta v Kviazu, saj ste bili v minulem obdobju eden najbolj aktivnih članov SDS?
B. Luci: »Ne vem. Možnosti je več. Poglaviten razlog, ki so ga navedli, je baje moj karakter. Ne odgovarjam jim kot človek, naenkrat nisem po njihovi meri. Večkrat sem predsedniku Šumenjaku izrazil svojo željo po članstvu v Kviazu, on pa mi je vedno odgovarjal, da je še čas, da se bomo že še dogovorili. Pred konstitutivno sejo sveta sem ga ponovno vprašal in ponovil svojo željo, pa mi je takrat povedal, da član ne bom jaz ampak on. Na pogovorih,ki smo jih imeli, so menili, da član Kviaza ne more biti človek, ki je maščevalen.«
Je znotraj stranke SDS nastal razkol?
B. Luci: »Ne vem, ker v SDS ne sodelujem več in ne vem,
Bogomir Luci je iz SDS izstopil, v občinskem svetu pa bo podpiral dobre in kritiziral slabe predloge. Zaenkrat se ne vidi v nobeni drugi stranki.
kako se bodo stvari razvijale naprej. Rekel bi, da so še vedno opiti od zmage in se čutijo izredno močne, kar dokazuje dejstvo, da predsednik Šumenjak o tem ne daje nobenih izjav, reče le, naj jaz komentiram zadevo. S tem kaže, da sedaj, ko je pred njim štirileten mandat, tudi novinarjev ne rabi.«
Ponavadi se v strankah kregajo, ko so poraženi, vi pa po zmagi?
B. Luci: »Bil sem edini svetnik SDS v občinskem svetu iz stare sestave. Pričakovanja so bila zelo velika, želje po funkcijah še večje, tu vidim razlog za vse.«
Branko Šumenjak vas je pozval, da z izstopom iz
stranke vrnete tudi mandat svetnika. Kaj boste storili?
B. Luci: »Na zadnji seji izvršilnega odbora me je tako pozval, pa sem mu rekel, da vrnem mandat le, če odstopi tudi on. Bila sva glavna kuharja vsega. In če iz stranke odide svetnik, ki se je toliko izpostavljal za to stranko, bi o svojih dejanjih moral razmis-
liti tudi Šumenjak. Svetniškega mandata ne nameravam vrniti.«
Razmišljate o prestopu v kakšno sorodno stranko
B. Luci: »Sorodne stranke ni. Šumenjak je povedal, da me ni predlagal za Kviaz zato, ker naj bi bili proti temu SLS, DESUS, LDS, najbolj pa me je presenetilo to, da bi proti meni glasovali tudi svetniki iz N.Si in če je to res, je to skupek ljudi, ki jih ne razumem. Predvsem teh iz N.SI, ki smo v minulem mandatu skupaj držali hrbet vsemu, kar se je dogajalo in dobro delali. Stranka SDS je v tem času izjemno napredovala, za 150 %. V prejšnjem svetu, ki je štel 26 članov, smo imeli dva predstavnika, sedaj, ko je le še 20 svetnikov, pa smo bili izvoljeni štirje. Z mojim izstopom so s prvega mesta v občinskem svetu padli na tretje. Šumenjak bi o tem moral razmisliti. Kaj se bo zgodilo, bodo pokazale naslednje volitve. Če bodo obdržali letošnji rezultat, potem mi verjemite, da sem toliko moža, da bom stopil do njih in jim čestital. Če pa ne, potem pa bom tudi stopil do njih in jim povedal, da bi jim bil Luci še kako potreben.«
Viki Klemenčič Ivanuša
^•QLANDIA
Dežela nakupov
in
petovi^ylo
podarjata Renault Megane
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: HRST, ROKAV, DAVORIN, OSTRILO, TAB, AŽ, BORUT, TAVITIAN, ZALIZEC, STO, LAISECA, JOE, IG, NN, TE, TEDI, AAR, RA, ISAK, KIERAN, NENAVADNOST, ANARHISTIKA.
Nagradno žrebanje: sobota, 3. februar 2007 ob 17. uri
Foto: vki
Ptuj • Odprli agencijo Delavske hranilnice
Cene storitev ugodnejše kot v drugih bankah
V prostorih delavskega doma Franc Kramberger v Čučkovi ulici so v soboto, 9. decembra, odprli prostore nove, sodobno urejene agencije Delavske hranilnice iz Ljubljane, ki je že dvanajsta poslovalnica v državi, v njej pa sta zaposleni le dve osebi.
Kot je povedal Jože Stegne, predsednik uprave Delavske hranilnice v Ljubljani, kjer zaposlujejo 59 sodelavcev, od tega kar 70 % z visoko in višjo izobrazbo, so za delno obnovo delavskega doma in preureditev ter opremo prostorov agencije na Ptuju vložili okoli 25 milijonov tolarjev, zanje pa je pomembno predvsem dejstvo, da so svoje storitve približali vsem občanom Ptuja in bližnje okolice.
"V naši agenciji na Ptuju lahko nudimo kompleten finančni servis tako kot vse druge banke,
prednost pa je predvsem v ceni naših storitev, ki je v primerjavi z drugimi bistveno ugodnejša. Dokaz za to je že samo plačilo za položnice, za katere plačujejo občani 180 tolarj'ev, imetniki našega računa v Delavski hranilnici pa le 80 tolarjev. Vrsta ugodnosti je tudi pri plačilu obresti na računih 'a vista denarja', kjer imamo obrestno mero 0,80 %, medtem ko imajo druge banke za to obrestno mero plačilo od 0,1 do 0,2 %. Med ugodnostmi velja izpostaviti, da našim strankam v prvem
letu ne zaračunavamo stroškov vodenja računa, v nadaljevanju pa le 250 tolarjev na mesec za tiste, ki so zaposleni, medtem ko upokojencem zaračunavamo za položnico le 150 tolarjev. Naša Delavska hranilnica zagotovo nudi najbolj donosno varčevanje v tolarjih in evrih, nudimo pa tudi ugodne brezobrestne kredite za oddih v slovenskih zdraviliščih, za nakup proti-vlomnih vrat in za nakup računalniške opreme v družbi Liko Pris." je med drugim poudaril Jože Stegne.
Nagradni vprašanji
Kdo podarja avtomobil?
Koliko trgovin in lokalov je v deželi nakupov ©.
QLANDIA?
Odgovorite na nagradni vprašanji, izpolnite kupon s svojimi podatki in ga odložite v razstavni avtomobil v nakupovalnem centru Qlandia na Ptuju.
ji n
V deželi nakupov vas pričakuje 35 trgovin in lokalov:
Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie mar^kt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic, Ypsilon
Organizator nagradne igre ''Qlandia Ptuj'' je družba Hypo Investicije d.o.o., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana. Nagradna igra traja od 8.12.2006 do 3.2.2007. Nagradna igra se zaključi dne 3.2.2007 ob 17.00 uri z javnim nagradnim žrebanjem v nakupovanlem centru Qlandia na Ptuju, Ormoška cesta 15. Sodelovanje v nagradni igri ni pogojeno z nakupom. Dobitnik nagrade bo objavljen na info točkah nakupovalnega centra Qlandia Ptuj in v časniku Štajerski tednik ter bo najkasneje v 14 dneh po končani nagradni igri o nagradi pisno obveščen po pošti. Pravila nagradne igre so objavljena na vpogled v nakupovalnem centru Qlandia Ptuj.
Vrvico pred vhodom v Agencijo delavske hranilnice na Ptuju, kjer sta zaposlena le vodja Mari'an Petrovič in referentka Majda Pihler, sta svečano prerezala predsednik uprave Jože Stegne in v imenu Mestne občine Ptuj svetnik Janez Rožmarin, saj se župan dr. Štefan Čelan, ki so ga sicer zaprosili za ta svečan
dogodek in nagovor, slovesnosti ni utegnil udeležiti. S kulturno-zabavnim programom so dogodek obogatili člani Pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom Štefana Petka, vokalna skupina KUD Musica Ptuj pod vodstvom Roberta Feguša, otroci Vrtca Ptuj iz enote Trobentica, miss Štajerske 2006 Staša Krajnc in ansambel
Toneta Rusa. Vsem otrokom so ob koncu slovesnosti razdelili hranilnike Delavske hranilnice v obliki medvedka in zloženko medvedkovo varčevanje.
OM
Delavska hranilnica je bila ustanovljena decembra 1990, ko seje 27 družbenikov iz vrst sindikatov, Zveze društev upokojencev Slovenije in Zveze društev delovnih invalidov Slovenije, na ustanovni skupščini odločilo imeti svojo bančno institucijo. Februarja 1991 je Delavska hranilnica z vpisom v sodni register pričela s svojim poslovanjem. Tako so najstarejša slovenska hranilnica, ki je po osamosvojitvi na osnovi prvega slovenskega zakona o bankah in hranilnicah iz leta 1992pridobila še dovoljenje Banke Slovenije in postala tudi članica Združenja bank Slovenije.
Foto. M. Ozmec
Predsednik uprave Jože Stegne
Foto. M. Ozmec
Delavska hranilnica gostuje v Delavskem domu Franca Krambergerja z urejenim dostopom za invalide.
Qlandia • Začetek velike nagradne igre
Potegujte se za novi renault megane!
V deželi nakupov Qlandiji so minuli teden pričeli veliko nagradno igro, v kateri se boste lahko potegovali za avtomobil renault megane. Kupone za sodelovanje v nagradnem žrebanju, ki bo 3. februarja ob 17. uri v Qlandiji, najdete v vseh 35 tamkajšnjih trgovinah in lokalih ter v vsaki številki Štajerskega tednika.
Kot je dejal vodja centra Qlandia Darko Romih, se želijo na ta način ob koncu leta zahvaliti vsem obiskovalcem. Za sodelovanje je treba odgovoriti na dve vprašanji, in sicer Kdo podarja avtomobil in Koliko trgovin in lokalov je v deželi nakupov. Najsrečnejši obiskovalec se bo 3. februarja iz dežele nakupov odpeljal z novim avtomobilom, ki ga podarjata Qlandia in Petovia avto. Vrednost avtomobila, ki je že razstavljen v Qlandiji in v katerega je potrebno odložiti izpolnjene kupone, je 3,5 milijona tolarjev. Temno modri renault megane, ki ima 110 konjskih moči, 6 zračnih vreč in lita platišča, v sebi vsekakor nosi kvaliteto, tako kot Petovia avto in Qlandia.
»Za sodelovanje smo se od-
ločili iz več razlogov. Qlandia nas je povabila k nagradni igri, saj smo že dolgoletni partner z lastnikom objekta in glede na to, da je center v neposredni bližini naše poslovalnice, smo se takoj odločili za sodelovanje. Mislim, da je to zelo dober začetek medsebojnega sodelovanja, podobno igro pa bomo skupaj pripravili tudi v Mariboru,« je dejal vodja prodaje v Petovia avtu Andrej Mrgole.
Dogajanje v deželi nakupov pa bo tudi do žrebanja pestro in zabavno. »Želimo si, da Qlandia ne bi bila samo dežela nakupov, ampak tudi druženja, srečanja in dogajanja,« je poudaril Darko Mackošek, organizator prireditev v Qlan-diji. Ob vzgojno-izobraževal-nih ter prireditvah, posvečenih običajem in praznikom,
bo v decembru tudi veliko prireditev za otroke, pripravili pa bodo slikanje z Božičkom in razstavo jaslic.
Če ste prispevek dobro prebrali, ste ugotovili , da se odgovora na obe nagradni vprašanji skrivata v njem. Odgovore smo vam že ponudili, na vas je, da izrežete kupon iz Štajerskega tednika ali ga vzamete v Qlandiji, napišete pravilne odgovore in jih odložite v avtomobil, postavljen v Qlandiji. Tretjega februarja pa se bo najsrečnejši izmed vas domov odpeljal z novim avtomobilom. In ne pozabite: večkrat kupite Štajerski tednik ali obiščete Qlandijo, več kuponov izpolnite in s tem imate več možnosti, da boste ravno vi lastnik novega avtomobila! Dženana Bećirović
Foto:Dženana Bećirović
Andrej Mrgole in Darko Romih sta okna avtomobila, v katerega je treba metati pravilne odgovore, odprla v četrtek.
Prireditvenih
Torek, 12. december
16.00 Ormož, jedilnica gimnazije, delavnica, izdelava nakita iz
različnih materialov 19.00 Maribor, SNG, Seviljski brivec, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, Narodni dom, Skupina brina, za izven
Sreda, 13. december
16.00 Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, Pravljična ura z
ustvarjalno delavnico za otroke 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica gimnazije, badminton 19.00 Maribor, SGN, Seviljski brivec, VelDvo, za izven
Četrtek, 14. december
17.00 Ptuj, telovadnica OŠ Breg, literarni večer z Iris Kališnik 18.00 Ormož, v salonu Renault, likovna razstava udeležencev II.
Likovne kolonije »Kog 2006« 18.00 Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje razstave Comet Amadeus 06
18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica gimnazije, odbojka 19.30 Maribor, SNG, stroj Hamlet, StaDvo, za abonma Dijaški in izven
19.30 Ptuj, v Cantante cafe (nasproti kina), nova premiera Mestnega gledališča Ptuj, Sirup sreče 20.00 Maribor, Narodni dom, Jim Mullen's blues bag, VelDvo, za izven
Kolosej Maribor
Torek, 12. december, ob 16.40, 18.50 in 21.10 Božiček 3. Ob 16.20, 18.40 in 21.00 Kratki stiki. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Otroci človeštva. Ob 15.10, 17.20, 19.40 in 21.45 Pogodba s hudičem. Ob 15.00 in 17.00 Odplaknjeni gizdalin. Ob 16.10, 18.10, 20.10 in 22.10 Teksaški pokol z motorko: Začetek. Ob 19.20 Vrni se. Ob 17.30, 19.00, 20.30 in 22.00 Casino Royale. Ob 21.50 Parfum. Ob 15.50, 17.40, 19.30 in 21.20 Borat. Ob 15.05 in 17.10 Sezona lova.
Sreda, 13. december, ob 20.00 Počitnice. Ob 16.40, 18.50 in 21.10 Božiček 3. Ob 16.20 in 18.40 Kratki stiki. Ob 21.00 Otroci človeštva. Ob 15.10, 17.20, 19.40 in 21.45 Pogodba s hudičem. Ob 15.00 in 17.00 Odplaknjeni gizdalin. Ob 16.10, 18.10, 20.10 in 22.10 Teksaški pokol z motorko: Začetek. Ob 19.20 Vrni se. Ob 17.00, 19.00 in 22.00 Casino Royale. Ob 21.50 Parfum. Ob 15.50, 17.40, 19.30 in 21.20 Borat. Ob 15.05 in 17.10 Sezona lova.
RADIO))lTEDNIK
Mali oglasi
STORITVE
RAZNO
DO 45 % znižanje avtoplaščev do odprodaje zalog. Vulkani-zerstvo, Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž, tel. 02 629 62 77.
KMETIJSTVO
PARADA 2006
ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
torek. 26. DECEMBRA, ob 16.00 uri
PRODAM novo pečico za vgradni šedilnik. Tel. 740 83 42.
PRODAM svinjo 220 kg, cena 260 sit za kilogram. Telefon 753 32 61.
V najem vzamem kmetijska zemljišča - njive v občinah: Hajdina, Videm, Kidričevo. Ponudbe na telefon 041 561 893.
TRAKTOR Zetor 7745 letnik 92 prodam. Tel. 051 345 549.
PRODAM jagneta, lahko tudi očiščene polovičke. Tel. 761 96 19
NEPREMIČNINE
Na Ptuju ob Dravi ugodno dajemo v najem pisarne. Tel. 041 880 599.
MOTORNA VOZILA
DARVIN, d. o. o., Belokranjska 12 a, tel. 031 534 223, 02 320 31 14, vam nudi odkup, prodajo in financiranje vozil. Nudijo vam:audi A 4 2,5 TDI, možna menjava, l. 02, klima, 3.590.000 sit; citroen xsara picaso 2,0 HDI, kupljen v Slov. l. 00, klima, 1.797.000 sit; daewoo nubi-ra 2.0, l. 99, klima, 490.000 sit; fiat palio weekend 1,2, l. 00, 690.000 sit; hyundai accent 1,5 GT, l. 97, klima, 490.000 sit; mini austin, l. 79, 440.000 sit; opel frontera 2,9 sport, servisna, l. 95, 870.000 sit; peugeot 206 1,6 XS, l.00, klima; renault laguna 1,9 DCI grandtour, l 02, klima 2.090.000 sit; renault megane, L. 97, klima, 690.000 SIT; renault modus 1,5 DCI 82 KM, garancija, l. 04, klima, 2.590.000 sit; renault twingo 1,2, l. 98, 590.000 sit; VW golf 1,9 TDI 105 KM, l.04, klima, 3.590.000 sit.
GEODETSKO PODJETJE ARMA&GEO, Geodetske storitve, d. o. o., Ptujska cesta 8, 2270 Ormož razpisuje kadrovsko štipendijo za dijaka 3 letnika Srednje ekonomske šole, smer gimnazijski maturant, do zaključka šolanja po programu prej navedene šole. Za dodatne informacije pokličite na tel. 02 741 17 50!
Takoj zaposlimo večje število delavcev v skladišču in voznikov za delo na Ptuju in Mariboru. Za vse informacije smo dosegljivi na: Manpower d.o.o., Slovenska 17, Maribor, tel.: 02 234 82 92 ali na 031 702 329
NOVO! KREDITI		
-	mobilno bančništvo	-
> POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let )
(tudi za OD nižji od 417 EUR oz. 100.000 SIT )
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI
KRVODAJALCI
25. september - Jože Reš, CMD 10, Ptuj; Janez Tašner, Mestni Vrh 89; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Bojan Merc, Soviče 12; Jože Kozel, Zg. Gru-škovje 18; Danica Gonza, Podvinci 42; Jože Papotnik, Ul. B. Kraigherja 6, Slovenska Bistrica; Franc Hajšek, Prepuž 9, Zgornja Ložnica; Irena Nemec, Mezgovci 17; David Vrečko, Čer-možiše 29; Dušan Vorih, Kvedrova 2, Ptuj; Milan Stater, Kicar 56; Peter Caf, Gomila 11; Jože Galun, Stogovci 14; Anton Zelenik, Vintarovci 36; Jurček Lamot, Trnovec 1.
28. september - Radovan Mesarič, Slape 17; Jožef Jančec, Kraigherjeva 14, Kidričevo; Irena Zajšek, Ptujska Gora 104/a; Branko Korez, Stogovci 22; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Marjan Obran, Markovci 31/b; Ivan Emeršič, Draženci 76/b; Robert Perko, Gerečja vas 40/d; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Jože Muzek, Muretinci 57; Mirko Sambolec, Župečja vas 2/a; Roman Fras, Trnovska vas 30; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Jožef Rajh, Apače 294; Franc Janžekovič, Slomi 7/a; Branko Sitar, Kungota 158; Marjan Škofič, Formin 7; Miran Trantura, Savinjsko 22; Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/d; Bogdan Šimenko, Gruškovje 11; Viktor Leben, Moškanjci 46/e; Leon Pišek, Hotinjska cesta 75, Orehova vas; Romana Malinger, Gerečja vas 81; Erna Furek, Skorba 18; Boris Jerenec, Gr-linci 21; Simona Petrovič, Cankarjeva 5, Ptuj; Matjaž Ribič, Arbajterjeva 5, Ptuj; Franc Čagran, Žamenci 6; Stanko Zagoršek, Bukovci 72; Jože Bezjak, Mestni Vrh 88/g; Davorin Lubej, Trniče 43; Viktor Lesjak, Mestni Vrh 75; Iris Furjan, Grajena 74; Anton Toš, Podvinci 58; Stanko Munda, Lača ves 60; Irena Mertuk, Kopališka 14, Kidričevo; Pavla Vesenjak, Kukava 61.
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
SPOMIN
Jožetu Kuserbanju
IZ PODVINCEV 85
9.	1. 1929 + 10. 12. 1986
10.	decembra je minilo 20 let žalosti,
odkar si nenadoma odšel od nas, dragi mož, oče, dedek in pradedek.
Hvala vsem, ki pokojnika ohranjate v lepem spominu in se ustavite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Dravske elektrarne Maribor, d. o. o. Obrežna c. 170, 2000 Maribor
Obvestilo
Obveščamo vse udeležence v prometu, da bo zaradi vzdrževalnih del na cestišču jezu Markovci od 14. 12. - 16. 12. 2006 v času od 8.00 do 16.00 ure popolna zapora lokalne ceste LC 456-211 Markovci-Videm.

MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 all 02 749-34-37, faks 749-34-35 all elektronski naslov justina.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ...)
-	poštna dostava na dom.
AEROBIKE
z brezplačno prilogo
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROČILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon: _
Datum naro~ila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj , Rai~eva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
Ta teden prejme osem b obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Milena Vrabl
naslov:
Ormoška cesta 87, 2250 Ptuj
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA
Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj
Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj
Aerobika: Peršonova 50, Ptuj
Ptuj • Zaključen šesti festival Monodrama Ptuj 2006
Najboljše predstave letos ni bilo
V prostorih stare steklarske delavnice, kjer je potekal letošnji festival Monodrama Ptuj 2006, šesti po vrsti, je 10. decembra potekala zaključna slovesnost, na kateri naj bi proglasili najboljšo predstavo med šestimi, ki so se letos zelo razlikovale po žanru. Pa se to ni zgodilo, ker je žirija v sestavi Nataša Matjašec, dramska igralka, Ivana Djilas, režiserka, in Željko Vukmirica, hrvaški dramski igralec, odločila, da ne bo izpostavila ene same predstave, s tem pa tudi ni podelila nagrade za najboljšo.
Finančno nagrado so enakovredno razdelili med vseh šest udeležencev festivala: Laro P. Jankovič, ki se je prestavila z "usodo" Edit Piaf, Ireno Mihe-lič, ki je upodobila lik osamljene znanstvenice v sodobnem svetu, Alenko Tetičkovič, ki se je v gledališko izpolnjeni predstavi poistovetila z Evo Braun, Dejanom Pevčevičem, ki se je spopadel z enim največjim izzivom za odraslega
igralca, igrati ali biti otrok, Majo Gal Štromar z interaktivnim delom, v okviru katerega je spregovorila o lastnih in nacionalnih kompleksih, in Alešem Valičem, ki je zaigral lik sodobnega ruralnega oštirja Alena.
Selektor 6. festivala Monodrama Ptuj 2006 je bil Simon Šerbinek. Za letošnji festival je šest predstav izbral med dvanajstimi, ki so nastale v
zadnjih dveh letih. Žirija, ki si je ogledala vseh šest predstav, naj bi prepoznala vrhunsko vrednost osamljenih borcev, monodrama je neke vrste profesionalna samurajska disciplina. Nataša Matjašec je v njenem imenu sporočila, da je ocenila, da je imela vsaka med predstavami, ki so se med seboj žanrsko razlikovale, drug, samosvoj specifikum in je delno, ne pa v celoti dosegla
Foto: Črtomir Goznik
Rene Maurin, direktor Mestnega gledališča Ptuj: "Prvič se je zgodilo, da nismo podelili nagrade za najboljšo predstavo. Verjetno pa se je zgodilo prvič tudi v širšem okolju, da ni bilo najboljšega."
Foto: Črtomir Goznik
Letošnjo žirijo festivala so sestavljali Ivana Djilas, Nataša Matjašec in Željko Vukmirica. Njihovo odločitev o tem, da festival letos nima zmagovalca, je sporočila Nataša Matjašec (v sredini).
ta visoki kodeks. "V gledališču nič ni in nič ne bi smeli biti samoumevno, zato tudi nagrade ne," so še poudarili letošnji ži-rantje 6. festivala Monodrama Ptuj.
Zunaj konkurence pa se je festival zaključil s kabaretom Paty Diphusa, izpovedjo porno dive, narejenim v duhu nemških kabaretov iz 30-tih let prejšnjega stoletja, ki ga je odlikovala vrsta duhovitih, provokativnih songov. Zaigrali in zapeli so Boštjan Gombač, Žiga Golob in Sergej Randjelović.
Po sili razmer se je letošnji festival stiskal v neprimernih prostorih, zato s toliko večjim pričakovanjem ljubitelji gledališča pričakujejo sedmi festival, ki bo že potekal v novih prostorih Mestnega gledališča Ptuj, saj naj bi obnovo dokončali do oktobra leta 2007. Zastor nove premiere Mestnega gledališča Ptuj se bo ta četrtek zato ponovno dvignil na drugi lokaciji, premiera Sirup sreče v izvedbi Lare P. Jankovič bo v Cantante cafeju (nasproti Mestnega kina Ptuj).
MG
Osebna kronika
Rodile so: Lea Vaupotič, Lancova vas 48/a, Videm
-	Gašperja; Simona^ Ka-menšek, Kočice 52, Žetale
-	Nika; Marija Jakob, Des-trnik 26 - Jaka; Polonca Šmigoc, Gorenjski Vrh 49, Zavrč - Klaro; Ana Barbara Krajnc, Čučkova 11, Kidričevo - Lana; Natalija Završki, Loka 54, Starše
-	Lano; Karolina Polak, Stara cesta 61, Ljutomer - Lucijo; Katja Sagadin, Sestrže 5, Majšperk - Špelo; Sergeja Zelenjak, Senešci 79, Velika Nedelja - Andreja; Alma Simonič, Velika Nedelja 9
-	Dejana; Darja Plemenič, Vuzmetinci 3, Miklavž -Saro; Janja Kace, Pušenci 43/a, Ormož - Gabriela; Tanja Merc, Gregoričičev drevored 13, Ptuj - Tristana.
Umrli so: Amalija We-isbacher, rojena Kovačič, Žgečeva ulica 4, Ptuj, rojena 1918 - umrla 27. novembra 2006; Angela Trčko, rojena Lah, Spodnje Jablane 11, rojena 1922 - umrla 02. decembra 2006; Alojz Simonič, Bre-zovci 7, rojen 1936 - umrl 03. decembra 2006; Franc Bubnjar, Gomila 19, rojen 1938 - umrl 26. novembra 2006; Frančišek Krabonja, Cvetkovci 45, rojen 1935
-	umrl 04. decembra 2006; Ivanka Lovrec,Podvinci 6, rojena 1963 - umrla 02. decembra. 2006; Terezija Becci,rojena Vidovič, Gregorčičev drevored 11, Ptuj, rojena 1928 - umrla 05.de-cembra.2006; Frančiška Petek, rojena Petek, Ul. 25. maja 19,Ptuj, rojena 1924 -umrla 06. decembra 2006.
Zavrč • Odprli 440 metrov asfaltne ceste Pestike-Brezovec
Veselijo se prav vsakega uspeha
V občini Zavrč so v soboto, 9. decembra, pripravili krajšo slovesnost, na kateri so predali namenu 440 m dolg odsek asfaltirane ceste Pestike-Brezo-vec. Modernizacija je veljala okoli 16 milijonov tolarjev; del sredstev so prispevali domačini, pretežni del pa občini Gorišnica in Zavrč, saj gre za povezovalno cesto med obema haloškima občinama.
Kot je zbranim domačinom in gostom ob odprtju poudaril Peter Vesenjak, podžupan občine Zavrč, država na Haloze in Haložane velikokrat rada pozabi in jih tako hote ali nehote potiska nazaj. Ker pa se Haložani zavedajo, da se lahko zanesejo predvsem nase in na svoje pridne roke, je v izdatnem sodelovanju z vodstvom občine zadnja leta že čutiti tudi razvoj tega območja. Želja po napredku jih tako nezadržno vodi naprej, zato so prepričani, da bo tudi
v bodoče tako in da bodo nekoč Haloze vendarle vstale iz blata in zaživele normalno življenje.
Predsednik gradbenega odbora Roman Kokol je pojasnil, da sega želja po asfaltni povezavi med Pestikami v za-vrški in Brezovcu v dosedanji gorišniški občini že vrsto let nazaj, vendar je običajno zmanjkalo poguma in predvsem denarja. Letos spomladi pa so vendarle uspeli združiti moči in interese ter v sodelovanju z obema občinama pri-
čeli akcijo. Ustanovili so gradbeni odbor ter se dogovorili, da vsaka od domačij ali vikendov prispeva za modernizacijo oziroma asfaltiranje ceste okoli 220.000 tolarjev, veliko pa so prispevali tudi v obliki raznega materiala in prostovoljnih delovnih ur. Glavnina gradbenih del, ki so jih izvajali delavci podjetja Asfalti iz Ptuja je potekala v oktobru, za investicijo, ki je veljala dobrih 16 milijonov tolarjev, pa sta pretežni del sredstev namenili tudi dve sosednji
občini Zavrč in Gorišnica, saj gre za povezovalno cesto med obema občinama. Od tega je okoli 3,5 milijona prispevala občina Gorišnica, dobra 2 milijona naj bi prispevali domačini, preostalo pa občina Zavrč, ki naj bi nekaj sredstev prejela tudi iz državnih virov.
Potem ko je novo cesto blagoslovil završki farni župnik Jože Pasičnjak, so vrvico pred novo asfaltno pridobitvijo svečano prerezali predsednik gradbenega odbora Roman Kokol, podžupan Peter Vesenjak in završka svetnika Janko Lorbek ter Dušan
Rojko. Ob pomembnem dogodku so zapeli ljudski pevci skupine Trta, KUD Maksa Fur-jana iz Zavrča, med sprehodom po novi asfaltni cesti, ki za večno pomeni konec blata na tem območju, pa so se jim pridružili še domači godci.
OM
Napoved vremena za Slovenijo
Dnevi od Lucije (13.) do božičnega dne vreme vseh mesecev oznane.
Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla, čez dan se bo od severozahoda zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem okoli 11 stopinj C.
V sredo se bo razjasnilo, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo zapihala šibka burja. V četrtek bo pretežnojasno. Po nižinah v notranjosti Slovenije bo megla ali nizka oblačnost, ki se bo ponekod lahko zadržala večji del dneva. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
Foto: M. Ozmec
Vrvico pred novo asfaltno cesto so svečano prerezali (z leve) završki svetnik Janko Lorbek, predsednik gradbenega odbora Roman Kokol, podžupan Peter Vesenjak in svetnik Dušan Rojko.