Let© V.f šiev. ft. V Celfu» sofcoia due 27. januarfa 1923« Postnina plačana v gotoyini. Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. || Oglasi za mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna Stevllka stane i Din. Izhafa vsak torek, cetrtek in soboto. Uredmištvo: Strossmajcrjeva ul. St. t, I. nadst., Teles. 53. Upravništvo: Strossmajerjeva u. 5t. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poStnega čekovnega urada št. 10.066. EM. LILEK: Francoski in angleški časopisi o sedanjem konfliktu med Francijo in Nemcijo. Ker je naše domače časopLsje veei- nomasamo enostransko mformirano o scdanjem iuniskofran:o.skcm sporn d- ttfl-oc sarno nemške casopise, odloči! scm *e, <&¦ podam o tem izvestja iz franeos- Ktii ni angleških iistov, da br našc on- crnstvo motflo pravilino in pravi-čno prc- sojati vz-rok in pom en tcga spora in po- tem tudi razumeti nastop francoske di- piomaciije. Tudi zu ta spor inora veljati wavni zahtev: auiliattir et altcra pars, iiaj se eujc tudi1 drug? zvon. Francoski' list >Le Temps« pise, 16. Jan. t. ]. o zavzttju Porurj.i (RnhrgebieO sledeče: »Okupacija Essena no francos- klh, italijanskili in bcijiijskih inženerih ponieni pofpoln preiobrat inednarod. pol'- tike. Lali'ko povemo, da sino s tem slo- rili zgodovinskt prcokret, ki jc bil po- treben i>o sodn vseh tistih. ki imajo zdrav razmn. Do/dai smo sc nahajali na robu brezdiu, in ker jc bila nevarnost da sc vsi vanj skotrljamo in si pri tetn razbi- temio našc gtavc, nTn v pra.vcm kiiosu, medtern pa« je nemški demiurg mislil Ie na svo.io onranizacijo, dclal snmo za svojo korist -in po svojili Hjeanu prirojtnih nietodali, nczakonitth ter obeneni tudi brutalmh. Prstraseni smo v duhu uglcdaH povrnitcv časa, ko voino cesarstvo, ki nikdar ni imeio dru- RCRa profframa ko zavladati celini sve- tom, zopet poduzaine svoje krvavc c- svojHve, postavšrizriovii ckoaomski ^o- spodar sveta in dovodavSr vsc svojC kemku-rcnte v konkurs m brczdclnosi Ko »no se nautili v Essen, u.snio šli tia samo po nasc blaso }n nas d,nar if! nampo.!n1irov.uihiioK(Rlbahpripad" Tin Pak liuft' po mir, pn.v sedanjin ra-znicr^ edmo mogoö mir, ki ^ 1mamo ^\f sub, in oibvarovati' rtevarnosti. Nemška kultura. »v J*Z ŽalCa nam Pi5ei0: CelJsld katero se naravnost zsrazanw) — ;>1 njona i-univost in i;vo- '/ovitost v preteklosi ji: bo odpušccna, morda celo j)O'^.i'ol:ena. Ali takšna Nem- čija obstoji ra seda, ie v naših /eljaii. ii- pih in saniaii! Roparski pennanizem. ki je bil nekaj casa onupan, sc ;ie zopet dvi^ui-l na noge- »'iovoril ie po /ailnji voini; iiaipoprej s sladkim. mirnim in panTL'tniim tonom, pozneic Pa vsc sine- lejSe1, naza.dn.ie vsa'k dan boli arogantno ter zacci zopct koiakati po potih. po ka- terih se je že tolikokrat premikal. Do včerajšniefta dne jc ze tako daleč prišel, da sr domišlja: meni je odslcj žc \sc Uo- voljcno, vsaka lopovščina in Koljufija, vsa poneverjenja in vse potuhe, potajno oboroževanjc in ditpiranje eclega sveta. Danes se jc Nernciji javilo, da je za ii jo že prWekel rok za varanje upnikov in za njeno izzivaino obnašanje protl njim; da obstoji na njeni meji močna sooz.dra- vili kot prave branitelje svobode, pra- vice in mini«. (Kwncc prih.) Izjava. IzmiSljeni dopis obrtnika v »Slov. Narodu« skuša proti listi, na kateri kandidiram jaz kot zastopnik prido- bitnih slojev, hujskati, češ da bi bilo potrebno, da sem jaz nosilec liste in ne okraini kandidat. Nasproti temu ugotavljam, da ie nosilec moje liste dr. Kukovec postopal proti zastopnikom pridobitnih krogov lojalno in da je dal istim največje jamstvo za izvolitev njihovega kandidata izmed vseh strank. Na shodu zaupnikov v Celju so sprejeli obrtniki kot zadostno jamstvo, da se meni pripusti kandidatura v celjsko-vranskem okraju s 70.000 pre- bivalci, ker smo obrtniki smatrali, da je ta okraj navadno najčistejši in naj- večji med obrtniki in kmeti in je več upanja na skupni listi kmetov in obrt- nikov, zato nastopamo kot kmetijska obrtna zveza. To nam je tem potreb- nejSe, ker prekrnurski okraji, ki imajo največ obrtnikov, hočejo skupen nastop vsih Prekmurcev brez ozira na stanove in to hoče tudi mariborski, v narodnem oziru šibki okraj. Le za slučaj, če bi ne priSlo do sporazuma med naprednimi strankami, želeli smo, da se združita ta okraj in drugi največji okraj mariborski - St. le- narski z daljnimi 70.000 prebivalci. To je nosilec liste dr. Kukovec sprejel in narn priznal polno svobodo, da se iaz smatram kot nestrankarski kandidat obrtnih in kmetijskih krogov. Če se računa od 140.000 prebivalcev ena pe- tina volilcev, vidi se, da ima okraj kandidata^ pridobitnih krogov do 28.000 volilcev. Če se računa, da je potrebno za izvolitev enega poslanca okoli 5000 volilcev, že ta dva okraja sama dajeta za izvolitev zadostno podlago. Če pa obrtniki ne spravimo listi, na kateri kandidiramo, sami primernega števila glasov, ne moremo računati na izvo- litev, niti če na lastni listi kandidiramo. Svojo lastno listo postaviti, so obrtniki po temeljitem posvetovanju odklonili, ker nočejo delati še več razdora, kakor ga že imamo. sva bila midva prva pri Koserju (Orlu) od fakinaže itd. pozdravljena v tej so- teski. Razjarjeni kulturonosci so klicali »Heil, heil!«, na koje klice pa nisva reagirala. In sedaj so padli po naju s palicami, bokserji, krepiželji, pa prav poSteno in temeljito. Resnici na ljubo pa moram pove- dati, da so naju zaščitili celovški po- licisti, ki so bili za ta dan pozvani v Celje. Midva nisva niti najmanje izzi- vala. Šla sva mirno in ker se nisva »heil« dr!a, je bil že dan povod, da naju kratkomalo obsodijo in pretepejo. In danes hočejo govoriti o nemški miroljubnosti napram trpečemu sloven- skemu ljudstvu, ki sploh ni smel na primer v kavarni »Merkur«, sedanja Kreditna banka, slovenski govoriti, ko ti gospodje niso drugega poznali nego »windische Hunde«. In ko je bilo te nevarnosti konec, prideva pred »Narodni dom«. Izza bal- kona se nama smeje rajni prof. Kosi in naiu pozdravlja. Pri5ed§i pred vrata rudeče sobe, pa prileti velik kamen, ravno v zunanjo Mi vemo, kaj dr. Kukovec za nas pomeni kot politik in je bila zato n?.ša želja, da je on nosilec liste tudi v tre- nutku, ko je on sam predlagal, da bodi nosilec liste Štefan Kühar, a dr. Kukovec kandidat v Prekmurju. Jaz sem mne- nja, da dr. Kukovec lazje dobi mandat brez nas, nego mi, če ne kandidiramo na njegovi listi. Brepi radikal- ska stranka proti Protieevcein. Razprav- ljali so tudi o volilnüm proglasu, katc- rega najbr/x ne bodo izdali, ker bi v nje— Odbor občeslovcnskega 0- brtnega društva. Občni zbor SK Celje se vrši, ka- kor že objavljeno, due 27. sebruarja 19^3 ob pol 20. uri v klubovi sobi hotela lial- kan s sledcčim dnevni.ni redom: 1. Pre- čitanie zapksnika zadnjega obenega zbo- ra. 2. PoTočilo odbora. 3. Volitev novesa odbora. 4. Slučajnosti. V slučaju nesklep- čnosti se vrši pol ure pozneic drugr obč- ni ztx)r, ki je skk'peen ob vsakem ?te- vHu mavzoci'h članov. K polnosteviltil n- deležbi vabi odbor. Občni zbor Sokolskega društva v Celiu se vrši v nedeljo, 2S. ianuarja 1923 ob pol 9. uri v društveni tclovadnici (niestna osnovna sola). Dnevni red: 1. naigovor staroste, 2. poročilo funkciio- narj'ev: tainrka, blagajnika, načelnika, go- spodarja, preds. prosvetnega in naeelni- ka jezdnega odseka. Sestre in brate va- bimo k polnoštevilni udeležbi- Ako r>i «bčiii zbor ob določeni uri ne bil sklep- čen, se vrši eno uro pozneie drug občni zbo-r m je sklepčen, če Je navzoča vsa] ena desetina članstva. Pravoslavna crkvena opšilna u Celjo proslavi v soboto 27. tin. ob 10. ur? tiop- v oficirskem domu Sveto-Savsko pro- slavo. IV. Obrtniškl pies v Celju. Obrtm- štvo priredi tudi leto« veseHco in je v if* i di, da se jc širša javnost v obilnem StC' Štev. 11 »NOVA DOB A« Stnu3. vilu udeleži. Storilo sc je vse potrcbno, da bodo o'biskovalci v vsak't-m ozlru lahko zadovolini in da bodo odnesli Iepe spoon ine kakor že iz vseh drugih obrt- ni's'klh prireditev. Prcprosto in solidno, 10 je naše geslo. Nepristranska /abava, to je naš ponos. Ker je jrodba nrvi pogoj veselice, vsled tega je naroeena voiaška godba iz Marifoora, za dobro vinsko kap- Ijico in izborna jedila je bogato poskrb- ljeno. Vstopnina jc jako nizka. Jedila hi pijače po konkurenčni ce-ni. Kdor se hoče prijetno zaibavati, ta naj ne izostane. 1o- rej prvega zveeer vsi v Narodm dom! Savinska podružnlca S. P. D. ima svoj cfböni zbor v soboto dne 3. sveeana ob 7. tiri' zvečcr v gostvlinf v Narodnem domu v Celju. Dnevni red: 1. Pozdrav nafcelniika. 2. PoročHo tajnika. S. Poro- čilo blagajniika. 4. Slučajnosti. Ako ?>c bode obcni zbor sklepeen, se vrši eno uro pozneie ravnotam drug občni zbor i i-stian dnevnwn redom, ki ie skicpeen ob vsaikem sievilu navzoeih. Zadcva celjiske nemške hiše je sedaj koricno v I. iiistanci rešena. Okrožno sodišče v Celju je razsodilo. da jc svoj öas na goljufiv način skleniema pogoö- ba nskaterih ceLjskih Nemcov z razpu- sceni'm nemSkän društvom »Deutscr.es Hail«« nevcljavna. Scveda bodo Ni-mc: šii še v II. in III. finstaneo. Morda pa jim tudi tu radikali priskočiio na pomoč, da dübijo glasove od celjskih Nemcev? Unirl je dunes 26. tm. jr. Jozei Morn, mesar na Bregu v starosti 35 let. N. v m. p. Zlato poroko obhaja g. Toinaž Qrah, nadučitelj v p. in posestnik 26. tm. s svo- j'O gospo soprogo Karoli'io. Jubilantoma izreikanio ?iaše najiskrenuj.se eestitke. Umetniška razstav;i. Znanv ruski sli- kar &Tc>f Balm a in priredi v knji'/niei ce»;- ske Ci-talnice (v Narodne-.ii dornu) ruz- stavo portraitov in pokrajiuskih slik, Ki se oivorl v soboto, due 27. tin. ia je ou- prta vsifck dam od 10. do 12. ure dop. in c-d 2. do 4. lire pop. Imejioumi slikar ie razstavitl nedavno v Matibom svoje sli- ke, za katere. je žel obilo priznanja. Nikdo naj ne zaniudi posetiii lcpe razsra- ve! Vsa'konmr se bo ruiven izrednesa umetniskega užitka nudila tudi prilfea naikmpiti za svoj dom izreduo Iepe umo- tvore. Razstava traja do 3! j-muarja. Vstapnina prostovljna in izkupnin.i je iui- menjena revežem v Celju. Areüraii Je bll v Celju due 25. jun. MaJüs Koren, rojen 1908 v Prevaljah, pri- stojein v Libecice na Koroskeni, v Casu ko se je vtihotapii v ncko stanovanje v svrho tatvine. Lst] je ;>o iastni izpovedi že rajdi tatvine dvakrat predka-xnovan, se je klatil od meseca novembra po slo- venjegraškeni, komjiškem, mariborskem in celjsikein -akraiu, prenočeval jc baje v raznih šupah, preživijal se ie na z bera- čenjem. Fant je srednje veli-k. obleOen v rižasti iopič, jahalne iilače 7 omotnimi gamašami, okolt vratu nosi beli gal, p-o- vršnik, ki ga k1 baje do nekai dni nosri, je v Celju prodaJ. Ni izkljucetio, da je ia fant kje ka'ksno tat vino izvrSil. Kdo ka> o njem ve, naj javi pismeno all ustmeno "a polic. oddeiku št. 12. _ V noči oti 24. -- 25. 1. 1922 je bilo od nezoiaiiega stonlca vlomljeno v Ozki ulici sc naha- MartAia lačeka ter iz iste pokradeno 9 m s-ukna peipelna&te barve. 6 m sukna rujave barve, 2 m sukia rujave barve 3 ni črnega suikna, 3 m zelenkastegu suk- na, 1 moska obleka iz črncga sukna. i svetlo rujavo barvana ženska obleka > >, žen^k? krili modre barve,, 1 plalnenu delavna obleka, 1 krllo vjjoliaiste barve m 1 črn frak. Skupna- škoda znaša 6050 drnarjev. Pasivna reststenca celiskesa tele. ^na! Ni še dovolj, da smo v Celju izgu- ^noeiio telesonsko službo, ni dovolj zena {fQim^ Pristojbin.-i tako podra- Iefonct4unOrn^lnOrŽe »^«^ te" imamo v r r Zg(Kit se nam še t()' da ^rmin— <™-d- Obrtni vestnik. OBRTNIŠKI IN URADNIŠKI POLOŽAJ Vodstvo obrtniške organtzacije v Ce- liu ie sklenilo pozvati vse obrtništvo n Celja ün okolice na zborovanje javriih na jnešCencev v nedclio 28, tin. in to radi TeKa, da pokažemo solidaniost za njih u- PUvimenc zahteve. Slab polozaj javnega luuneščenca povzroča tudd slab poloZaj obrtmika. Davki, ki bi se radi povišan;a plač ja'vnim •nameačuncem dvignili*, po- rnenjajo brez dvonia Ie niaJenkost za ik>- saineznega davkoplačevalca, ta denar pa ostaiie -itak rned narodo>m. Srarnota ol bila, ako bi v tern pogledu itrrali sebič- neza. AJio se je uradnik i>ovspel s svojo pridaiostjo in v največ sluuaüh z malimi sredstvi, ki so mu bila na razpolago v dijaški dobi, do vrhinica izobrazbe, si je dostikrat vsled svoje marljivosti in po- žrtvovalnosti nakopal že v svoji neZni dijask'i dobi kal bolezui, koja ga muči pri izvrševanju svojega javnega poklica, ki zahteva posebno pažnjo in rnnogo srea- stev za olajsave. Dalje. ako se vpošteva, da bi1 se lnoraJi nosrtr uradnrk svojensu stanu prwnerno, ako se dalje vpošteva, da so dali dostikrat stariši celo svoje premoženje za izobrazbo svo.iega sina v dijaški dobi v liadi, da jim bode, ko na- stopi svojo službo, vsaj deloma povrnil, pa j'L1' sedaj potrebno, da bi ffa danes Se naprej vdrževali. D-olžnost nas kliče, da se stori vse, da se ternu za kulturo in ewi'Iizacl'o potrebneniu stainu odpomiorc, se ga po možnosti zadovolji in se mu priponiore za njegovo stajiu prini-rno življenje. iz navedenega vzroka klice vodstvo obri- ne orga'nrzacvje vse übrtnistvo, da se polnioštevilno udeleži v nedelio ob n. uri v Narodnem domu, naved'onega zbo- rovanja. Obrtniiki, vsi ua shod! Ivan Bizjak. Narodno gospodarstvo. Knietijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici mc- seca februarja slcdeče pončiie tečaje m prcdavajrja na Stajerskern: Na svečnlco, dne 2. II..: V Petrovčah pri Vodeniku: o u;mni svinjereji, živ. imstruktor Zupanc v nedeljo dne 4. H.: l. V LiiSkem v soli ob 9. uri: o rejt plemenjakov, o stavbi gnojršč in o travniStvu, živ. instruktor Zupanc. 2. V Marenbergu: o pospese- va-nju živinoreje in sadiarstva, okrajni ekonom Wemig. V nedelio, dne 11. IL: 1. V St. Ilju pod) Turjakom: o goienju krmmijh rastHn, o uporabi umetnih gr.oji'1 in o oslkrbovanju živine, okr. ekonom Wertiig. 2. V Rogatcu pri žpornu, i^o rani niaši: o kletarstvu, pamočnik okr. ekonoma Starn.berger. Vlnarstvo. Vinar&ki in sadjarski od- sek kmetijske družbe za Slovenijo v Mari'boru je imel v soboto dne 1.1. tm. odborovo sejo s sledečim dnevnian rc- dom: 1. Porocüü m obracun o vinski razstavi, ki io je priredil adsek povodom obrtne razstave v Mariboru od 8. _ 24. sept. 1922; 2. Posvetovanie o udeležDt odseka rm vi'iiski razstavi, ozironia vln- skeniu sejmni, ki ga priredi Srpsko poljo- privredno društvo za celo Jugoslavia prihodnjo ,pomlad v Beogradu; 3. Po- svetovamje o korakih proti nameravani uvedbi trošarine na vino v znesku 12 Din za vsafci liter kvalitetnega vina in 1.35 Din za vsaki liter vinskega mošta; 4. Po- sveto van-jfc o izvozu vina na Cehosio- yaSko; 5. Slučajnosti. Seje se je udele- žilo 25 čla-nov odseka. oz. vinogradm- kov. (jlasom poročila predsednika vhi. ravnatelja A. Puklavca je bib za vinsko razstavo v Mariboru 78 prijav z 204 vin- skhni sortami. Od teh se razstave- ni «- dcležiJo 7, razvon tega so nckateri nianjc vrst vina razstavili ncgo so ga prijavili, ker je vino bilo v vrenju, tako, da >e od'padlo 20 vrst vina. Od 148 vrst vina se je vsled sklepa preskusevalne komi sije izloci-lo vsled bolezui in pogreškov 11 vrst vina. Ostaio jih je torej na raz stavr 173 vrst. Od teh je preskusevalna kojnLsija -ocenila 10 vin kot navadno na mizno vino, 17 vin kot bohše namizno vino, 33 vim- kot navadno steklenično vi no, 40 v'm kot boljšc stekicnicno vino m 64 vim 'kot viinske §pct:ijal!iete. Razstava ie končala vzlic velikim stroškom z mai- hnim prebitkoni. Odsekova imovma zn« ša danes 33.500 Oin. Sejni sklepi so sic dcči: a) Izreče se najlepša zahvala vsem ki so omogočili vinsko razstavo. nadaije vsem darovalcem vina za »Propagandn fond« vsem sodelovalcem in sodelovi.I kam za njih trud in požrtvovanje; to) Vse razstavljeno vino se izplača raz stavlijalcem po 5 Din steklenica, kakor se je svoj čas obljubilo. Po ena stekl^ nica od vsake sorte odSteie za poskuš njo; c) Razsitavljalci, ki so darovali ci del razstavljenega vina v svrho kritja deticita, la' ga Pa ni, se naproSajo, da se sine y/d to daroviino viuo prepisati na propatgandni iond; d) Ustauovi se pri odseku »Propagandni odbci*'« ki bo skr- bel za primerno reklamo za naša vina, v ta namen se dotira 20.000 Din iz od- sekove Unovine. V delovni odbor sc ao- ločita ravnatelj Puklavca in višji nau- zorniik Zabavnik ter etn delcgat drž. vi- narske in sadjarske sole; e) UdeležDa naših viwwgradnikov z boljšimi vini na vinski razstavi' v Beo-gradu je potrebna. Pozove naj se vinogradnike ki so lanl v Mari'boru razstavili boljsa vina, da sc tudi beograiske razstave udeleže pod odwsekovim strokovnim vodstvorn toda na stroške razstavljalcev. Odsek se tudi odpove more-bitnemu dobičku v prid ra/.- stavljalcem. Odsek naj bo pri razstavi zastopan po vsaj treh oscbah, f) OdsoK protestira proti nam-eravanemu zvišanju državme trošarine na vino; g) Zahteva se, da pokrajinska uprava za Slovenijo opusti svoje stališče glede odobrenja ob- činskih proračunov / ozirom na obdaCc- njc vina. Oix>zarjanie občinskih zastop- stcv, da naj navržejo do 250% doklacJ na državno trošarino na vino, naj sc od srani pokrajinske uprave z ozirom na vinsko krizo opusti; h) Pozivaio se vsi okr. zastop, občine in iunetiuske orga- ni'zacije, da istotasko protestirajo v smi- sli! točke suib f) in g); i) Odsek se naj obrne na vlado, da ustanovi v Pragi tlr- žavno vzorno ldet v svrho propaganae za tevoz naših vin v CS; j) Da sc vcžc izvoz naših svinj z tzvozom vina, isto- tii.lco naj se kompenzira z vinom uvoz če škcga -tekstilnega blaga in slrojc; k) Do- seže maj se, da se bo od prijateljsKtri nam držav, kamor izvažanio oz. boino ¦iizvažali nasa vina, znižala uvozna cari- na na vino in sc odmerjala po vsebini alkohola; 1) Železuiski tarifi naj se pri iz- vozu vina znižajo, izvozničarjem pa sc naj priznajo i7.vozne nagrade. VpraSanjd kako poravnati pri- vatno-pravne terjatve med našimi in avstrijskimi državljani. Po došlih ve- steh so pogajanja med našo vlado in med avstrijsko glede medsebojnih pri- vatno-pravnih terjatev in glede dviga sekvestrov neposredno predzaključkom. Po teh vesteh bi se sprejel za porav- navo teh terjatev kljuČ: za eno staro krono 20 sedanjih avstrijskih kron. Po današnjem stanju valute bi naši držav- Ijani dobili za svoje stare terjatve v našlh kronah nekako desetino. Naši dolžniki pa bi plačali v naših kronah desetino dolgovanega zneska. Sporazum na temelju navedenega ključa bi po- rnenil za vse interesirane gospodarske kroge SJovenije in Dalmacije gospo- darsko nesrečo. S tern bi se zavodom prizadela tudi občutna krivica, ker ie vlada dne 1. februarja 1919 vsled ži- gosanja staro-avstrijskih bankovcev prepovedala vsak uvoz kron iz Avstrije bodisi v gotovini, bodisi z nakazili in s tem zavodom onemogočila, da pri- dejo do svojih terjatev. V primeru zaključitve teh pogajani na temelju navedenega ključa bi bilo predvsern silno prizadetih 26 zadrug na južnem Štajerskem, ki so po svojih pravilih morale ves odvlšni denar na- lagati pri »Verbandu« v Gradcu, pri katerem so bili že v novembru 1918 vpeljani odpovedni roki, vsled katerih je tem 26 hranilnicam in posojilnicam ostalo pri »Verbandu« čez 6,000.000 K naložb, ki se jim ne obrestujejo. Za- vode bi zadela s takim sporazumom ogromna moralna in materijalna škoda. V isti meri kakor zadruge so prizadete tudi regulativne hranünice v Sloveniji in Dalmaciji, 31 po številu, ki so isto- tako nalagale svoj denar pri svojih denarnih srediSčih bivSe Avstrije in vsled že imenovane prepovedi uvoza avstrijskih kron niso mogle dvigniti svojih naložb v okroglem znesku 6,000.000 K. Kreditne zadruge, kakor tudi regulativne hranilnice imajo itak težke skrbi, ker so v znatni meri obre- menjene z vojnimi posojili. Tudi drugi gospodarski krogi, zlasti pa banke, imajo napram Avstriji jako velike ter- jatve. Tudi ti gospodarski krogi so bili ovirani voditi in dokončati na lastno roko pogajänja glede terjatev z avstrij- skimi dolžniki Ie vsled tega, ker so jih vladni organi v kritičsiem času pred prvim žigosanjem po svojem zastop niku, generalnem inšpektorju dr. M. Ne- deljkoviču, zagotavljali, da so te ter- jatve gotov denar in da jih bodo mo- rali avstrijski dolžniki plačati v jugo- slovanski valuti po srednjem kurzu genovske borze tekom zadnjih dveh mesecev pred 1. novembrom 1918 in pa vsled tega, ker je Avstrija vsled ;ekvestrov naše vlade dne 1. marca 1919 prepovedala odkazila starih na- ožb v našo kraljevino. Spričo tega stvarnega položaja je »klicala za dan 12. januarja 1923 tr- šovska in obrtniška zbornica v svoji posvetovalnici sestanek prizadetih go- podarskih korporacij. Posvetovanje je vodil zbornični predsednik g. Ivan Knez. Po referatih gg. dr. Windischerja in dr. Frana Cerneta se je po izčrpni debati, katere so se udeležili gg. dr. Fr. Pavlin, dr. Basaj, dr. Kersnik, Ävgust Tosti in dr. Kisovec, sklenilo, da se protestira proti zaključitvi uvodorna navedenih pogajanj na temelju nepremagljivega ključa: 1 : 20, Temu sporazumu je tem- bolj ugovarjati, ker so še leta 1922 ponujali avstrijski delegati poravnave na podlagi ključa 100 starih kron proti 60 našim kronam. Protest se je posial ministrstvu pravde. Obenem se je na- prosilo g. ministra dr. ZupaniČa, g. dr. Ribafa in g. pokr" namestnika Ivana Hribarja, da podpirajo gospodarske organizacije v upravičenih zahtevah. Dnevna kronilka. Dr. Miroslav Ploj, mnriborski veliki župan, je o-dpotoval 25. tm. iz Marrbora v Beograd, kamor ie bil poklican rad'i posve'tovanj o južni železnici1. Podružnica Jugoslov. Matice v Voj- niku vprizori v nedeljo 11. iebruarja v posojilnicni dvorani šaloigro v treh deja- njih »Pri belem ko>niičkus. Začetek ob 15. uri. Soko! Petrovčo hna svoi redni letnl občni zbor d,ne 2. februarja 1923 ob 14. uri pri br. Antonu Vodeniku v Petrovčaii. Bratje in sestre, pridite polnostevilno. Odbor. Iz seje višjega šolskega sveta. Ka- nonik Nadrah je ititerpeliral glede prar- novamja pra/nikov, nakar ie nretlsedstvo interpelaJitu zadovoliivo odgovorilo. Proti veroučilelju Cirilu Milavec v Tr- žičti bo nastopila solska oblast z vso strogostjo, ker je navzlic izredni prepo- vedi zahteval spisovanje .p-ridige od u- cencL'V. Na dnevnern redu je bila tudi di- sciplinarna zadeva ViktorLie Braaisitetter, uciteljice na uršuliriski soli v Ljubljaini1, ki jc, kakor srno že poračali. učila, da je naš kralj Peter, kralja Aleksaudra pa >e iineiiiovala Ie med njegoviini otroci. Zem- ljepis je poučevala tako. da se deli Ju- goslavija na Kranjsko, Koroško. Štajer- sko itd. Qlavno incsto Kranjskc je Ljub- ljana, Koro&ke Ceiovsc in Stajerske Gra- dcc. Zadwja točl^a, da se pcxzovejo v po- koj • vsi nad 36 let službujoči učitelji, je büa odložcna na eno poznejših sej. Oblastni odbor iugoslovenskih us- cionalistov v Ljubljanl ie ppslal na mini- strskega predsednika Pašiča sledeči pro- test: Z največjim ogorčcnjem sino čitall vest, da sC'jc protizakonito zaprlo preu- sednifka Obi. Odib. Or-lu-Ne v Novem Sadu. V času, ko se največjr zločinci pro- ti naši državi in naciji svobodno sprc- liajajo in uničujcjo ono, kar je bilo pn- dobljcno s potoki mučeniške krvi našili naiboljših skiov, najoidločnejše proresu- ramo, da se1 boritelji za naše državne m nacionalne ideale protizakonito pregu- njajo. Protestiramo v imenu vseh našili organizaciij proti tej konkretni krivicl m zahtevamo, da se v bodoče kaj sličncga ne ponovi. Marlborska kulturua društva so ime- la v sredo v Narodnem domu pohKište- vilno obiskan sestanek, na katerem so razpravljala o kupciji med Radikaler üi NcTnci glede glcdališča, Dijaškega doma in Mariibor&ke koče Ncmcem. Naglasali so vsi govorniki veliko nevarnost za našo mejo. Protestirali so tudi. da bi .sc gledališče deloma prcpustilo Nemcem. ker bi bil s tem onemogočcn razvoj juso- slovanskega kulturnega življcnja. Vijollce po zimi. V Leskovcu so prl- nesLi otroci učitelju Alojzijii Dolinsck vijolicaste in bele vijolice. Smrtiii nesreči. Na srosupeljskcni kolodvoru je valrl delavec Ivan Pernc iz vagona z vitiom napolnjone sode. Po ntsreči mu je spodrsnilo in pade! ie pod 5-od, ki ga je tako težko poškodo- val. idia ie podlcgel ranam. — Cevljarski poinočnJk Josip Bratum iz Dobrunj se fe vračal v nodcljo zvecer preccj vinjen domov. Pod nekim kozolcem pa je zaspai in v mrazu zmrznil. Fašistovski juiialii. V Oorici so ns- padli v soboto popoldne faSisti bivšega deželneg» odbornika in nodoredsedni- Strati 4. »NOVA DOBA« Stev. 11. Jules Lemaitre: Kralji. (Dalje.) Istočasno, ko je bil princ KarLskm obsojen, je bila zaipečatena usoda gro- fa Thaliberg. Prodali) so še ostalo premo- ženje veleposestva. Urof jc zauustil svo- ji žerai in hčerki petdesot air šestdeset tisoč rubljev ter je odpotoval v Ameri- ko, da poskusi tarn svojo srečo. Grofica je preiiašala krutr> usodö 5e precej rnirno, pri eeunur jo je podpirala naena nežna narava. Preselila se je v Petrograd in si naje.la inalo stanovanje, našla jo tain nekaj sorodnikov., ki so sc malo brigali zanjo. Drugaee pa je po sta- ri navadi dremala in brala romane. Irl- da je pustajala otožna, saj je zgubila svo- je pro&to življenje in prijatelje mužike. Pojavila se ie v njej neugiuna želja, da bi vsaj eiiikrat videla svojega starega očeta. Na nie drugega ni mislila, kakor iianj. Prwd'stavljala si ga je. kako je vkle- njen v težke verige in kako leži na slam* v temnici. Kakor vjetniki v .novestih. De- klioo je ljubezen m usmiljenie do njega tako mučilo, da je zaeela hirati. Toliko časa je silMa hi prosila mater, da ji je do- volHa ne toliko iz ljubeztii do otroka, kakor vslcd opetovanega moleclovanja. Ce bi vedela! Frida je hotcla nainaii odpotovati, čeprav je biJo slabo vrcme. ka političnega društva »Edinost« dr. Besedmjaka. Dva fašista sta ga dejanjsko napadla in nra zadala več težkih udar- cev v sence in v levo očesno votlino, nakar so takoj zbežali. Prva seja novega občinskega sv«- ta Hubljanskega. Vladni1 komisar je skli- cal novoizvoJjeni občitrski svet Ljuo- ljaniski na prvo seio v soboto ob 11. uri dopokLne. Na dnevnem redn ie volilcv župana in podžupana. Nova Ijubljanska dnevnika. Iz ljuo- Ijansikih lrstov posnemamo, da bosta pn- čela prihodnji teden izhaiati v Ljubljan* dva nova doevnika in sicer »J titranje Novosti«, glasilo radikalske stranke in »Lju/dski Dnevnik«, organ Sušteršičevc polittäne skupine. Demonstracija fraucoskiii leghiiiu- stov. Francoski legitümisti (Cannclotis du Roy) so vdrli v Parrzu v tiskarno li- sta »Oeuvre« in povzrocili ogromno Škodo. Stavni stroji so bill razbiti. Nato so vdrli v urade lista »Ere Novelle« kjer so razidcjali uraid'C". Policija je are- tirala pet os©b. Žena zgorela. V nisi Pavla Mihai- loviča, km eta iz Gaje v Bosni, je iz- bruhnü požar, ki je nenadoma zajel vso hi&o, ki je v pol ure zgorela. Pri tern je zgorcla tudi Mihajl'oviceva 2ena Stana- V Monakovein so vrgli ajitantno komisijo na uUco. Ravnateljstvo hotela >Die vier Jahreszeiten« jc na/nanilo kcxmjsiji, naj se do 6. zvecer izseli. Ho- telski naniteščenci so izjaviM, da boiCJo predvsem bojkotirali Fraticoze. Na pri- tožbo komisije je vlada izjavila, da jamCi sani-o za osebno varnost Framoozov, 7;a stanovanjepa ne. Težka nesreča pri zidanju. V Ber- linu priizidavajo na poslovni hiši »Ber- liner Tageblatta« še eno nadstropje. Pri tern pa se je zgodila nesreča, o- grod'je se je zrušHo in pnodrlo dlo dru- gega nadstropja. Na mestu je ostalo 10 jnrtviii i»n 16 težko ranjenih. Pod raz- valinami je šc ninogo žrtev. Velika stavka v Sleziji. V Biclitzu je izbruhnila vslcd odiočb iparitetne konii- sije spiošna stavka. Ostavijent so vsi ofo- rati tudi mcstiia 'clektrarna in cestna že- leznrca. Pri1 izgredih je moralo posreclo- vati vojaštvo. Zaradi strahu pred smrtjio se ie o- besll. V Milanu se jc pripetil zelo euden slu^aj satmomora. Neki Jakob Pepini jc bil že dolgo časa bolan na sreu. Hddi'l Jc okoli zdravinikov, ki so zmajevaK z gia- vo in na-svetovali1 to in ono. Končno pa nnu je neki zdravniik povedal precej oct- krito, da so njegovi dnevi Stctt. To si ?c seveda Peipiaii vzel zelo k sreu. Umrefl, taiko hHro, se mu ni dato, zato se je iz strahu — obesil. Mislil je menda, da to ni :s-mrt, če izvrši samomor. Izselievanje v Kanado. Generalni iz- seljeniSki komisarijat v Zagrebu objavlla slcdeče: Na poročilo g. H. M. Mittona, rzseljcniškega uradinika kanadske vlaac v Antvorpen-u (Belgija), veljajo sledeči novi (d'opolnjujoci kanadskv naseljevalnr za'koni1) od 9. ju'iiija 1922 naiPrej; a) ulicl- njen je predpis da mora vsak i'zseljencc Huida in dolga poi; jo je čakala. Cele dnc- ve i'n no5i je provozila po nepreglednlli plaiijavah, pokritih s sn"agom in ledoiii. V smeznih zametih je moraia čakati, lacni v^lkovi so napadli sa-ni1, \ nialih črniih vaseh je dobila slabo postrežbo. Zdelo se je, da otroik vseh teh nepriiik niC ne eufu niislUa je samo na cilj svo- jega potovanja. Nekega dne pa je zbo!e- la in se zgrudila na cesti1. Neki moz jo je po'bral hi nesel v svojo ko-eo. Pečal se je z loivom na kune, n-jegova /,ena je nos*;a blago v bližnje itteisto, ki je bila oddalje- no trüdeset vrst od vaisi, poleti pa je ipasla tri koze ipo slabO' obraščeni okoliei. ?ena se je oklenila z vso nežnostjo iria?e tujke, katero je usoda pripeljala v n]ti:o koičo in katere, ko bo ozdravela, ne l>o več videla. Skrbela je za njo po mate- rinski. Mala grofica jc ležaia zavita v ko- ze i/n bra-la neki Zaiboriaujev romnn. U- boga kirgizinja je bila druga Aniiška. Ko jo je Frida zapustil'a in stf od nje poslo- vila, jo je otroško obje'a in poljubila. Konec potovanja je bil lažii, kajti l)o:mlad je priSla. Začetkoina ostra sc- verna pomlad se je spremenila v žgoče poletje. Ko sta dospeli v malo inesro. so peljali Frido in njeno mater v trdiija- vo. Bila je z visokiim zidom iz ogromni-h kaTnenov obdana. Znotraj so bile dolge lesene stavbe, zelo nlzke in prostorno dvorišče. Sem in tja so Modiü oboro^e- ni vojaki. Obiskovalki so peljali v maj- hiK) kočo. Neki vojak je prioeljal priiica Kariskhia. Frida se mu je vrgla v naro- Oje: »Oh moj stari oče, moi dragKstarf oče!« Jelnik je pogladil teto otroka. Ko so ga privedK1 v trdnjavo ni še tmel ^eskic- sct let; a sedaj je izgledal kot oscimde- sciletni stareek. 1-no leto v Sibiriji ga je spretmenilo v živega mrliča. Njegove oCi so bile mrtve, njegova bradn rumenka- sta, kaikor starega sironiaka. Orofica, pozaibiivši ga izprasevati1 o njegoveni zsvljeiiju, je klepetavo pripovcdovala n dogodkih na potovanju, Frida pa je opa- zovala starčka z bolestnlmi čutili, gle- da'la njeg'ovo obleko iz trdega ])latha, na glavi jc zapazila, da je imel polovko las obritih. »Stari oce, ali niste vklenieni v vc- rige?« Stareek ie1 prijel otroka za roko in ji da'l ix)ti:pati. pod hla^ami na stegnili je imel štirt ozke obroče, ki so bili med se- boj zveza-ui z verfeo. Raizlozil ji je z glasorn, kakor bi se bil odvadil govoritK da je vse zvezano s pasom, ki ga iis)si na srajcr. Frida je zajokala. Ko ie za>pazi'l gio- boko otrokovo žalost, so sc porosile oCi starega Karbkina, privil je deklico na svoja prsa, jokol ž njo in jo dolgo po- liuboval. »Moja draga,« je stoka.l ubogi n:ož, »z;ikaj si prišla? Zakaj si1 »ri^la mala 1 Frida« V o'ceh male gospodiene Thalbcrg. ki je vedela Ie, da je njen stari oče do- ber in ki ni razumela, kako bi bil on kriv. so zazncimoval'e besede, vlada in pou- tična moč, krtvo in opresivno silo, kate- ro je sovražila iz cele duše. Pozncje, ku ni bila vec otrok, jc eutila v sebi ncKi odpor proti vsaki avtoritetl. Leto po potovaaijn v trdnjavo jc prcbivala grofica Thalborg v malern pu- st enr mestu severne Prusije. kainor io je pov:O'ite'lia!a ujeiui liub'kost. ki je pridobila srea vseh. Uci'teljicc, strogc protcslaiiiinjc, nlso marale te sanjave iičenke, ki jc bila brcz dvoma točjia v svojih nalogah ter so do- lraievale, da ti<či v njej neposlušnost. Nje- na i'zredma löpota in /ivahnost raziwna jc vizbudila pri tovarišicaii ncvoščljivosr. Morua bi ji te deklicj, nekoliiko neo- kretne. oprostile in bi ji bile naklonjeuc, ee bi Fritla iunela vntei-igenco knkor one. Nova iK-enka pa je imela precej prosto sodlbo in se norčevala V/. aristokralsKin iü rnešča.nskih navad. Pustile so jo čisto ¦pri ni'i'ii z oizirom na njen Stan in njeuo roKlbiino, splosna a-ntipatija na ni segala, da bi jo preganjali. (Dalje prih.) imeti 250 Dolarjev s seboj, ali iineti m cc- lavec, z dovoljni!m zasiguranjem dera, c) doinači ,posli z dovoljnhn osigurajijem posla, d) žene in družinsiki člani, katero zakonito pripuščeni1 v Kanado in so tarn stalno naseljeni, ter da so od gospoJarja oskrbljeni. V vsakom slučaju inorajo biti potni'ki diuševno im teles no zdravi in spo- sobni. Od prednjih predpisov so izvzeti sledečt potnik'i: 1. Kanadski drzavl'jan?; 2. Bona fide turisti, 3. Glmmači in glii- nračice a'ko so angažirani, 4. Trgovs;d potnüki, 5. Potnrki ki potiiijejo preko Ka- nJtdc v Zedinjene države S. Amerike. — Tern osebam ni1 treba kanadskega vi- zuma. Alinistarstvo spoljnih poslova dostavlja sledeče: Pošto ßngleske kouzularne vla- sti u Kraljevini Lzdaju vizu za odlazak u Kanadu bez ikukvog oibzira na to da li doti'oni ispunjava uslove kok kanadske vlaisti za to traže, iz cega izlazi da vbsa- ne dak garaucijc da ce oni koji je doblju s n.toiTi mooi otiči u Kanadu, i pošto su se deševali slučaievi, da su zbog ovalc- \og načma izdavaaija viza uaš-i poda^nici bili sprečavaiii na pola pu-ta od strane Kanadske vlasti da u Kanadu odpotuju zbog toga što se nisu saobrazili "njiho- v-kii iniigracijoninn pravilinia, to je Mi- riistrstvu Spolinih Poslova cast umo'liti Ministarstvo Unutrašnjih dela da izv-oli izdati ruiredjenja sviina područnitn vla- stima u čijn nadležnost spadaju poslovi ¦izda'vanja pasoša i davanja viza, da u buduce ni jednom našern podaniku emi- grantu ne .ia&daju pasoš za odlazak u Ka- nadu, a>ko doti^ni' ne dokalc da ispimjavn ili da je u stüiiju ispuniti ove1 uslove v/. kanadskiw; emigraoionog zakona. 1. da irnaiu pasoš izdat od strane vlasti' u njf- hovoj zemiji, 2. da su kupili žoljezničku kairl'U mi voznu biljetu u svojoj zernlji Co krajne destrnacijc u Kanadi, 3. da so per- fektno fiziJČki i umno zdravä. 4. da znaju čitaiti i pisati, 5. da su zemljodelci sa kapiUilom ili1 zemljodielski radnici koji imaju osigurane zza.posljenje na nekom farm« u Kanadi i1 da to dokazu. 6. da pJa- te u Priizu ili u Iuci u koioj se ukrca*vaju talksc od vr) kau. dolara po pasošu. Svc dni'ge kategori'je lica t. j. ona lica koja ne izpunjavaju gornje uslove trcbaju da do- bij-u narcčito odobrenje da niogu da se uastane u Kanadi, izuzimajuu ona koja tamo idiu čisto trgovačUm ili kakvlm drugom poslu, a koji su klasirikovani, ka-o »turiste« piošto u toj zemiji ostah« samo nekoliiko mesec'r, ili nekoli'ko ludclia. Mililoul za propagando Proti alkc- holu. Aineri&ka Zveza abst'iiontskni društev ie sklenila, da započnu pravo kii'zars'ko voino protv alkoholu; to pa ive v Združeniti državati, tenivei v Mc- liiki. To je razunvljivo zato. ker sc v Zdruzone države vtihotaplja najvcč al- kohotniJi pijac iz Mehike. Zveza je itode- lala eel voini1 načrt, njegova tzvedba pa bo stala nedcoili'ko milijonov dolarjev, kar. bi v naši' vakiti znasalo lc-i>o 'lii'i'lijardno vsoto di'narj'ov. Splošno se za-trjuje, da bo ta denar dala na razpolago vlada Združenih držav. V kolfkor seveda za- služi tako drrslodna irave, žive bo-: gove. Obitelij početniika ki-taiskc taoistlC- ne vere Ceng-Tiu-Ha se tudi dandancs smatra, da mia boza'nski dar svojega pradeda in verniki tudi jastijo vse y.u- tomce kot bogove. V Mongoliji Castijo oscm moškiih in dvc ženski kot bogova. V Titoetu se Dalai-Lama, tamosiiji papcZ in vladar, smatra za boga. V Sa-mbodzi imajo dva živa boga; kralja ognja in kra- lja vode. Zaimorsko pleme Malabelc Ca- sti kot svojega boga nekega starca. k; zi'vi v neki duplji in se vmenuie Mliir.o. Neko d'rugo zamorsko pleme, Mašonala, iimeaui'je svojega boga, tudi starca, za »božjega leva«. V Afriki in Polineziji je se ka'kk -pet ali šest zi'vih bofiov, katerih vsak kvhko dokaže potomstvo iz boZje faniilije. Vscin tcm živim bogovom r,c seveda ne godi' slabo ¦-- no. in to je g!av- no ... _ Najvecji zvon na svetu. Ceprav ka- toWäka ccrkev polaga p-osebno vaznost ua zvonovc, oznanjcvalce bozjc slave, vendaT nitna prvenstva, da bi v kakcm njeneni zvoniku visel naivcčii1 zvon na svetu. Pač pa s teni labko ponasajo Ja- ponoK Budistiiüno svetišče v Osakv na Japonskem ima tako zvani Shotokuiev zvon. posvečen japotiskemu apostolu Shotolku, ki si je pred 1300 leti prklobil vclikc zasluge za budistično vlto. Zvon jc visok oscm mctrov, meri; v obsegu 17 irnetrov in tehta 140 stotov. Japonci imajo tore] najvecji zvo-n. u Rusi i'UKijo najležjcga. Tako zvani Kreineljski zvon v Moskvi tchta, 201 stot in ie visok šest me-trov. VIit je bil lota 1533.. ,i je ob po- žaru Moskve leta 1812. padel s stoipa in sedaj stoji' na granitni prosci nb zvoniku Ivaua Veliikega. Rok za vložitev dohodninskih liapo- vedi ?f) nnznanll o jzplnöanlli sfužbemli preiemkih. Davčni zavezanci sc opozar- jajo, da finančna delgacrja še ni objavila roka za vložitev omenjenih napovedi in naznanil'za leto 1923, ampak da izide o tern razglas, ki bo določal rok do kon- ca feibniarja t. -1. še Ie te dni v Uradnem listu. Ro!f 5;a vlo«!tev torej ne pott-cv. k;.ko! prejsnia Ida že koiucem januar.n. anipaik se-lc koncem februaria .1923. Noj liaaiesto konja. Noj, ki bi ga pravzaprav morali imanovati kralja pc- niitnüne, ima sMjio unm koraik1^'. Lov na njega je Lzrcdno težak. ker ea n'dl iiajMl- trejsi arabski konj ne more dofaiteti1. V- jeti mladiči se pritv liitro udamačijo. V južnili «dezela.li je zdaj nastahi posebna moda, voziti se oikrog z udomacenwn nojeni. Saj je dovolj močan. dij v uaglein diru vleče mali voziček z dvema, tremT osebami: Noji so prvülcrat na« top ili ko; vprežna živina na pari'ski svetovni ra-- stavi, kjer so z njitmi priredili posebno dirko. V Egiptu, Timisu in drugih sredo- zemskin pokrajinah prav cesto srcčaie na ulicr noja, vipreženega v razkošne ko- lcseličke. Posebno otroci tamosnjih bo- gatašev se kaj radi vozariio s tern dvw- uožniini, operjenim konijičkoin. Vol požrl bogastvo. Če se kakemn zakO'iicu pripeti, da tuintam globlje prc- meri kozarcek, ga žena navadno pozdra- vi z vljiidmostio: »Piješ ko vol; vse boš zazrl...« Malo drugaše ua se je nedav- no pripetilo neketnu francoskemu po- sestniku. Vol — pravi vol - mu je usel iz hleva- Ko ga je posestuik ujel in prr- vezal nazaj k jasloni, mu jc vol iz žepa potcgnil listnioo in jo začd žvečiti. Šelc ko je odhajal iiz hleva, je posestoiifc opa- zu, da mu listnica liianjka. Vol jc med tern ca'som žvečil xaidnji ostanek. V iist- nici je biio dvanaist tisoč framkov, kar v naši valuti ztiaša 80.000 dinarjev. Vol ie torej požrl celo bogastvo. Ali zahtevate povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih Štev. 11. »NOVA DOB A« Strati 5. UstanoyljetiB 18G4. 52-52 Hranilnica mestne občine Celje V lastni palači j>r»x kolodvopu Ustanonljena 186!. Stanje hranilnih vlog K 42,000.000 Vrednost rezervnega zssklada K 8,000.000. HRANILNE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiuajo najpopolnejšo uarnost in iigodno obrestouanje. Poštne položnice sirankam brez- plačno na razpolago. Rentnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA ludi u uarno shrambo od strank in sodišč razne urednostne papirje, uložne knji- žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnah, tako, da obdrži kijuč slranka saraa. OSKRBDJE suojim uložnikom prodajo hl na- kup useh urst urednoslnih papirjeu itd. Izur- šuje za nje ludi inkaso in druga denama opra- uila najkulantneje. IZPLAČILA u inozemstun izredno ugodno in promptno. Posojšla vscsh vrsf pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila In strokounjaškl nasueti u useh denarnih prašanjih, Ivan Bizjak: STRAŠNE POSLEDICE CENTRAL1ZI- RANJA BOLNI&KIH BLAGAJEN. Fred centfaliziraniem bolniških blu- »;ueai obstojale so na konkurenčni potl- lagž bolniskc blagajne v slabeni staniju, toHJti splošnost v teni Viprašanju bila )c zadovoljiva. Nekatere zadružne bol-niške hlaigajiie so iincle prosti izbor zdravini- fcov in 20 tedensko bolnisko podporo. Dvajset tedenska bolnlška podpora pa sc k fcckazala kot nczatlostna in vstanovila se >e na bivšem Štajer&kem splošna bol- ¦nfcka blagajna, koja jc nudila zavaro- vancem ccloletnu redno .podporo, in po- les' še Msrcdno .podporo za dvc leti, torej je foil deležen član splošne bolniške trta- gajne. ako je zapadel dolgi bolezni, skttpno triletne podpore. Danes se Jc vManovil ccntralni urad za zavaiovanje OeJaveev, koji sc upravlja po osredniem In ijikrožntti uradili. Urad za zavarova- nje d«laivcev ima ogrümen uradniškl a- parat, ORTonnio reffistratiiro, raiznc rav- Tiatelje hi podravnatelje z neverjetno \ isokhni .plačami, a boliiik, ako zapadc v daljšo bolezen in prekorači 20-ti teden podpoTC lahko brez vsake pomoči umrjc kjt v kakem kotu brez usmil.icnja. Zd- niasi mu je vsaka prošnja, zanian vsalco tamaaije. Tu se ie storil zločiii nad za- \amvanci bivše splošne bolniško bla.^aj- we, kakor tudi nad zavaTovanci, marsi- kaicre druge bolniške blaffajne. Kje jc čl'0'Vek kedaj videl, da bi sedoio \ vni. centrali okoli 80 uratfnikov kakor ^•ode v tem okroznern nradu slučaj! I- maiiK) ogromcn nraidniški a.pai'at in vcti- dar se tie pride z deloni naprej, tako da šek.-. sedaj .pričiio predpisovati prispcv- ke 'zwči3; morda bodo zopct kapitalteem ck>lžili —. KdoT ni glüh in slep ve, da so povizročitelii tega isti, ki so delavcu ved- iK) rcšilev obetali, ako bodo oni prišli do -Hktata. In sedaj vidite, kako so vas rc- šili isti glavni socijalistiöni eksponcntr, ki so vam rcsüev obetali. Ako hočejo lx>doči poslanci» v parlamenlu za obrtnv štvo kakor za delavstvo kaj dobrega sto- riti, naj povzročijo razpust te nesri."cne centrale. Uprava zavoda, koja je na enak na- ein sestavljena, ne more biti življenja zmožna. Preje ko se zavorl odstrani, tem boljše za orizadete. Večje bolniške blaffajne so se upravljale z malim Ste- vilom uradnikov in s t-astnimi mesti od- bornikov. Danes je sa-moposebi umeviio, da se ne morejo odborniki 1z ceie Siovc- nije voziti zastonj v Ljubliano. ali k cj- le države vr Zagreb. To vse povzroea o- grornnc izdatke, ki se morajo ?zinetavati, namesto da bi se ta denar za bolane cla- ne vporabtl. To so žalostne po-sledice sebiciiega l)ogona interesentov, ki so hoteli po cen- tralteaci'ji veliko ulogo igrati na račun naöbedtnejsih od bednih. To velja pa tual oaiim v premišljcvanje, koji iščejo v socijalizmu r-esitev. Kaj pomagu- lv-pi pro- gram, ako so zaupnikr iseega povečini izdajalci delavstva; oziroma sebičneži. ki samo čakaio na priložnost, kakor lev na plen, v dosego ikakega mastnega ko- rita m v tem zavodu so ga marsikaten dosegli. Razne vesti. Anarhisiiuja ustrelila urediüka. A- narhistinja Oermain Bartou io prišla v uredriistvo lista »Aotion r^ranpaise^ z nekifin pisanom in je hottla: govoriti z Leonoin Daudettejem, ki jo [>a ni hotel sprejeti. Sprejel jo je urednik Marin Pfa- tau. Malo miliut potem, ko je vstopil Platan v sprejemni salo-n, sc 'e zasliSalo pet strclav. Urednik je prišel omahujoe iz salona in se je zgrudrl nredi vrati na t!a. Knui'lu je i/.dihnil. Ženska je ustrcirki štirikrait na urednika, p'ctic pa protf sebi. Težko ranjeiio so odvedli v bolnisr.ico. Odgovorni urednik: Llc. Edvard Šimnlc. Izdala in tiska: Zvezna tlskarna v Cellu. Zobotehnieni vojenec (praktikant) se takoj sprejme pri dr. Kunst-u, zobozdravniku v Celju, Kralja 2—1 Petra cesta 26. 138 absQlventinjo ti»g. sole ižče primerne sluzbe. Naslov v upravi. 136 Zgubila se je črna psica Kdor jo pripelje nazaj, dobi lepo na- grado. Lopan, pekarna, Za kresij'o 15. QUMENE PETE in ../i.--'- ...'¦.¦.•„;¦' ':'¦. ' v.'•¦¦ Straa 6. »NOVA DOBA« Štev. 11. m jT% št9 /^% ^i 11 in i it* oi w\ r* to? i *hi i i POScl 111 f n 11 n i) i fh ill ¦^ *s/ ^J \y wf I IL.1 III V* 11 %/ V* V* La *JI Ul Stanje hranllnfilt vlop Ceas K ©4,000.000-- Flarodni dom (na oglu u pritličju) StoCTje Ihirannniti vlo0 čez K 64,000.000- Sprejema fruranllne vloge na ttrciiillxie RnJIžice In tekočl racun ter jih obrestuje odl.Jaji.1023 naprej po J7Obrez odpovedl, 5%°/© do 6% ss odpo- vedjo# večje stalne naložbe In naložbe denarnih zavodov po dogovoru. Obavlja vsc denarne, kredltne in ftosofllvre fransaRcIJc najkulantneje. Izurjen žagar in mlinar išče službe. Naslov v upravi. 135 Trgoushi pomocnih z dobrimi spričevali i&če slii^be v trgovini z mešanim blagom na deželi ali v kakšnem trgu. Vstop v enem mesecu ali takoj. Naslov v upravi. 1 V najbllžnji okolici mesta Celja se proda hB w isa pripravna za vsako obrt s pribužno 4 orali njiv in travnikov, pod zelougodnimi pogoji. Natančneje se poizve pri g. Antonu Stern, Gosposka u!. St. 26, I. nadstr. Celje. 3—2 Sušilnico za hoielj še prav malo rabljeno (srednje velikosti) prodam po ze!o ugodni ceni. 85 4-4 Graščina Gutenbichel, Soštanj. Hiša na prodaj! obstoječa iz 4 stanovanj, električna razsvet- ljava, pri glavni cesti, 10 minut o^ mesta Celja. Zraven je ena ali tri njive, kakor jc kupcu ugodneje ter gospodarsko poslopje. Zelo pripravna za obrtnika. Proda se po ngodni ceni. Več se izve pri Jos. Verbnik, tesarski mojster, Celje-Gaberje štev. 134. Ant Lečnik O urar in juwelir O CeBje, Blavni trg l\. *l (prej Pacchiaffo). 42 Obi. konc. posredoualnica ] za promet z realitetami: flnton F. flpzenšBk CEL3E HPBljfl PetPB C ZZ CEL1E Posreduje pri prodajl ozir. nakupu zemljišč, his, vil, gradov, velikih in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in točno. 45-32 y Haj«e6je, domaie eletktroftehnicno podjetjei ELIM družba za elefttrofehniüno industrijo d. z o. z. Elin Elin Elin gradi elefctriöne centrals in osnpcžjai proizvaja En dobavlja vse elektrEčne «troje In eBektrotehnlČne aparate in ixdelkej projekfira brezplačno vse naprave in obrate, ki so v xvex-i z eletetriko. ,_. 25—18 Tehnične püsairne in zaloge: L|Ubl|anav Dunajska cesta, Marlbor, Vetrinjska u!. 11. Palaöa LJnblJ. kredltne banke. ¦n^-*»^r****ru*ru*\r.nj-u--jjv^_-Lr.nr najboljši uspeh imajo oglasi ,floüe Dobe' Oglejte si manufakturno trgovino 6a be r ješt. 3 Mm ImUUBSl (gostllna PlevČak) nasproti Mestnega mllna NA DROBNO! 55 50-3 J PRSPOROČA |. NA DEBELO! svojim cer jeniim odjemalcem veliko mnužino ino- zemskegn bSaga kakor sukno sa moäke in 2en« ske obSeke, cefir, &ifon, vse krojnske pOtrob*€l- ne ter faznovrstno manufakturno b!ssgo po xclo nlzkih cenah. (sukno, platno, cefir, barhent, druk za predpasnike itd.) prodaja po nizkih cenah novootvoirjena tr>gpvina Ernejc & Repo^š^ Celje. v vogalni hiši Kralja Petra c. 23, vllOd 9 VotffllhOüi Ulici. Ženitii in nevestel Poročne prstane kupite tiajbolje pri R. SALpiC - GELJE MnOnr>lSlT ftni\A VcUka zaloga ur zlat- fl|-il%Ul^4Xl LJKJ\Ml nine,srebrnine, oeaJ itd. ^upujem sfcaro zlato in srebro po dnevnih eenah. JETIKA! CM I Dr. Pečnik ordinira izven torka ^ in petka vsak dan v Št. Jurjii ?; ob iuž. žel. za jetične. Čitajte njegove 3 knjige o ietikL Denarja ni 5—5 draginja je velika, zaslužek pa maj- hen. — Ako hočete z malim trudom — doma v svojem kraju s prodajo nc- kega izdelka gotovo do ZOO K na dan zaslužiti mi pošljite v pismu svoj na tančni naslov in znamko zi\ odgovor. loBip Batič. Litlja 31. ftüazfianälo. Vsem trgovcem, modistkam in an';. občinstvu naznanjam, da sem otvoril zaiog: s hlobuki in slamntki v Celju, Gosposka alica St. 4. 45—'-? Tranc Gerar, tovarna kiobukov in slamnikov vDomSaL ? Ivan JVIastnak Celje Kraljo Petra c. IS Gelje priporoča za nakup Iastno izdelanih površnikov, oblek, posameznih hlai 10 itd. za gospode in dečke. 3 CEL3E Rpalja Petra c. 15 priporoča svojo zalogo prvo- f vrstnega sukna, hlačevine ter ^1 vseh krojaških potrebščin itd. ALAME S... _ nova roba povsem zrela se dobiva povs«s»d! I. hry. tvopnica salant, suhega mesa in masfi M. GavriloniG sinovi, d. d. Pelrlnja. ;!. V i Z 'Č sAKAZlLA YALUTE AKRED1TIVI A^' ^"h« S1!^0^ dnevno ^&^> \J VEČJB DAUB VKKANB \TLOOE PO POOOVORU________________________\< ^