IPaštnlna plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Iskala dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo !n vsako soboto. Uredništvo ln aprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — frbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne yračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. Reklamacije se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din I*.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Itev. 62.
Sobota, 5. avgusta 1933.
Leto Vili.
Internacionala živi!
V težkih časih je pričel te dni zasedati IV. redni kongres Mednarodne strokovne zveze v Bruslju. Njegov delovni programi in dnevni red nam dokazujeta, da si je v tem trenutku duševnih in materijelnih motenj svest ciljev strokovnega gibanja.
Politika je nemir in napetost je boj za ohranitev odmirajočega in bodočega, je nihalo, ki niha zdaj na desno, zdaj na levo. Strokovne organizacije pa — čeprav tvorijo element tega boja in baš radi tega — ne smejo pozabiti, da more imeti samo tisti nekaj izgleda na uspeh v bodočnosti, ki ostane trden in ne-ornajan v sedanjosti in v njej zbira elemente, ki morejo tvoriti jedro vsake bodočnosti in vsakega družabnega reda. Strokovne organizacije so v svojem- bistvu kot neodvisne predstavnice delavstva smatrale kot svojo prvo nalogo boj za izboljšanje življenskih pogojev svojih članov. Ta boj je pravzaprav njihova funkcija in jim: daje pravico do obstoja. Ako se tej svoji funkciji izneverijo, ali pa jih kdo te funkcije oropa — kot n. pr. v Rusiji, Italiji ali v Nemčiji —, potem je delovno ljudstvo tisto, ki plača račun!
Zaradi tega se ni zgodilo namerno, pa tudi ni zgolj slučaj, da stoje na dnevnem' redu! kongresa, ki se zaseda te dni, tri točke, ki so predvsem posvečene nepretrganosti strokovnega mišljenja in delovanja.
V izpopolnitvi svojih na zadnjem strokovnem: kongresu v Stockholmu v I. 1930 odobrenih gospodarskih smernic, se bo pečal kongres z zahtevami Mednarodne strokovne zveze v pogledu gospodarstva po načrtu; on bo obravnaval socialnopolitične smernice, ki so bile predmet debat že v Stockholmu' in ki danes bolj kot kdajkoli poprej z vsem' po-vdarkom: podčrtavajo zahteve, preko katerih ne mote noben fašizem in noben hitlerizem, in katere so strokovne organizacije že desetletja poprej začrtale; končno polaga Mednarodna strokovna zveza, baš v sedanjem! času, ko se skuša v vseh deželah štediti na škodo šolstva in izobraževalnega dela in v korist vojnih proračunov in oboroževanja, da bo sklenil kongres mednarodni šolski in vzgojni program.
Že v predgovoru k »Zahtevam načrtnega gospodarstva« (poročevalec L. Jouhaux IŽuo]), se izjavlja Mednarodna strokovna zveza popolnoma jasno, da najodločneje nasprotuje vsem poizkusom,, ki gredo za tem, da se, sklicujoč se na navdušeno razpoloženje obupane mladine in komodnost gospode od včeraj skuša postaviti na mesto liberalističnega kaosa, kaos diktature. Ona pravi jasno, da se danes gre bolj kot kdaj koli poprej za to, da »anarhistični in brez ozira na interese splošnosti izgrajeni gospodarski red« zameni po načrtu: vodeno gospodarstvo, katerega vrhovni princip je, kritje obstoječih potreb, t. j. red, ne pa divja »gonilna sila« tega ali onega osreče-valca sveta.
Sprejetje »socialno - političnih smernic (poročevalec C. Mcrtens) ne bo pomenilo, da naj organično rast zameni šablona, ampak, da je treba stremeti za temi, da je treba »vse v kakršnikoli na eno samo državo omejeni ali mednarodni akciji delavskega razreda vsebovane principe potrditi« ter s tem vse narode
Fašizem ščiti kapitaliste.
Goring je izdal gospodarsko amnestijo
za vse prestopke gospodarskega in finančnega značaja (zatajevanje premoženja, davčna sabotaža, goljufivi konkurzi), ki so se izvršili pred nastopom nacionalno-sociali-stične vlade. On pravi, da je popolnoma opravičljivo, če so gospodarski krogi goljufali prejšnjo parlamentarno vlado, ker so s temi pospešili njen padec in tako pripomogli Hitlerju čimprej do oblasti. Danes pa upa, da se je nacionalno-socialistični čut odgovornosti v gospodarskih krogih že toliko ukoreninil, da se to ne bo več dogajalo —. Goring bi rad igral naivneža. V stvari je pa to čisti jezuitski boljševizem:.
Proti komediji v Leipzigu.
Proces radi požiga Reichstaga
se bo vršil v jeseni. Državno sodišče v Leipzigu je odredilo, da morejo kot zagovorniki fungirati samo nemški advokati, ki bodo za to uradno določeni. V Parizu se je osnoval mednarodni odbor odličnih pravnikov iz Anglije, Francije, Amerike, Španske, Švedske in Belgije, kateremu pripada tudi bivši italijanski ministrski predsednik Nitti. Ta odbor si je nadel nalogo, neodvisno proučiti zadevo požiga Reichstaga in objaviti svoje zaključke. Sestal se bo k razpravi v Amsterdamu istočasno, ko se bo vršil v Nemčiji proces proti Van de Lubeju.
ČehoslovaSka socijalna demokracija v boju
za demokracijo.
Zmaga ekstremnega nacionalizma v Nemčiji, ki ogroža evropski miir, je ojačil nacionalistične reakcionarne tendence tudi v čehoslovaški republiki. Te tendence se pojavljajo predvsem' v gotovih delih agrarne stranke in narodne demokratične stranke in soglašajo v borbi proti gospodarskimi in socialnim pridobitvam delavstva. Niso pa to samo materialni in socialni interesi, ki so predmet napadom reakcionarnih krogov, marveč gre naravnost boj zaradi državljanskih svoboščin in po-
litičnih pravic. Zato je usmerjen ves boj stranke v obrambo demokratičnih temeljev in onemogočenje vsakršne protidemokratične nevarnosti. Danes delavstvo šele prav spozna pomen onih velikih političnih in socialnih pridobitev, ki jih je stranka priborila od postanka republike. To borbo posebno otežkočuje demago-ška borba proti socialni demokraciji. Vendar ta zavratna demagogija ne zaleže mnogo in delavstvo v veliki večini priznava in odobrava pošteno delo socialne demokracije.
Rooseveltov gospodarski načrt
o skrajšanju delovnega časa in zvišanju mezd je doslej podpisalo v Zedinjenih državah okoli 700.000 podjetnikov, ki zaposlujejo okoli sedem milijonov delavcev in nameščencev.
DemarSa proti Nemčiji.
V mednarodnih krogih se razpravlja o mednarodnem: protestu
proti nemški vladi, ker dopušča, da napravljajo nemška letala polete v Avstrijo in mečejo tam propagandistične letake proti Avstriji.
Rusija naroča industrijske izdelke v Ameriki.
V Ameriko je odšla ruska komisija, ki bo tam kupila za 315 milijonov dolarjev industrijskega materi-jala. Ta naročila so bila prej namenjena Nemčiji.
napotiti k enotnemu nastopu, da bo prišla beseda človeštvo, pod katero pojmujemo danes bolest in bolečino, lakoto in pomanjkanje, zopet do časti in veljave.
predgovoru k šolskemu iti vzgojnemu programu« (poročevalec G. Stolz) čitamo, »da so predpogoji za uresničenje programa, kojega osnove skuša Mednarodna strokovna zveza očrtati, v vsaki deželi drugačni^ in da odvise od vsakokratnih političnih in socialnih prilik«. Prav tako jasno tudi pravi Mednarodna strokovna zveza, da je cilj vsake vzgoje pri otroku, napraviti i.z njega polno vredno in 'celo osebnost, »pri čemer se je treba ozirati na harmonično včlanjenje otroka v skupnost, na razvoj vseh njegovih telesnih, duševnih in moraličnih sposobnosti, kakor tudi na njegovo usposobljanje za aktivno in zavestno sodelovanje na kulturnem in družabnem napredku.
Da pa Mednarodna strokovna zveza pri vseh teh svojih stremljenjih, ki so postavljeni za daljšo bodočnost, ne pozablja tudi na boj, ki tvori predpogoj za dosego njenih idealov, dokazuje okolnost, da postavlja vprašanje akcije proti fa-
šizmu — kot zanikovalcu vsakega priznavanja k resnični narodni in internacionalni skupnosti — kot prvo točko dnevnega reda kongresa. Na tem ]>odročju, o čemer referira na kongresu glavni tajnik s. Shevenels, bo moral kongres potrditi akcijo, obenem pa sklepati o novih merah, ki bodo fašistom vseh dežel dokazale, da gre Internacionala kljub vsem v fašističnih časopisih vseh dežel v zadnjih tednih razširjenim lažnjivimi poročilom svojo pot. Italija in Nemčija še ne pomeniti celega sveta! Mednarodna strokovna zveza more, če odračunamio onih 5 milijonov strokovničarjev v Nemčiji, kateri so bili v stanu na sami predvečer Hitlerjeve zmage, pri volitvah obratnih zaupnikov zbrati do 90 odstotkov svobodno oddanih glasov za svobodne strokovne organizacije, še danes, torej v času največje krize, zabeležiti prirastek 200.000 novih članov. To fašistom v pouk, vsem strokovničarjem, sodrugomi in sodru-žicami vseh dežel pa v vzpodbudo pri njihovemi doprinašanju, žrtev in pri njihovih akcijah, katere zahtevajo čas in okoliščine.
Internacionala živi, internacionala se bojuje!
NemSka vlada sklepa zakone.
Parlament in Hindenburg ne prihajata več v poštev.
V nemškem parlamentu imajo fašisti ogromno večino. Socialistični in komunistični mandati ter mnogo drugih je razveljavljenih, oziroma so bili moralno prisiljeni, da so odložili svoje mandate. Hitlerjeva vlada bi s svojim parlamentom' lahko sklenila, kar bi hotela. Izpremenila bi lahko weimarsko ustavo, sklenila zakone, kakršne želi. Toda kancler Hitler ne računa več s parlamentom!. Ne zaupa mu! Vlada je zaradi tega sklenila, da bo v bodoče sama sklepala in izdajala zakone, ne da bi jih morala prej odobriti ta ali ona ustavna korporacija. S tem sklepom je prešla absolutna oblast v Hitlerjeve roke.
Glavni vzrok temu kanclerjevemu koraku je radikalizem nacionalistične stranke naprami delavski socialistični stranki, ki bi v parlamentu ne dopuščala, da se nam ah vzame parlamentu vsakršen vpliv na zakonodajo ob tako mogočni parlamentarni stranki.
Razen tega je kancler Hitler sklenil z industrijci, veleposestniki in bankirji poseben dogovor glede svoje bodoče politike in organizacije države. Zajamčil jim: je vpliv in da se ne bo vmešaval v njih gospodarske posle. S temi je ponudil nemški kapitalistični družbi vso svojo politično avtoriteto in oblast, odrekel pa ves vpliv svoji lastni stranki, to je, zapeljanim množicam, ki so pričakovale od fašizma socialno odrešenje.
Hitlerja je k temu koraku prisililo še eno dejstvo. Iz nemških poročil smo posneli, da je nezaposlenost v Nemčiji padla za 400.000 delavcev. Te vesti niso resnične. Okoli 250.000 delavcev so zaposlili v prisilnem delu in z mrzlično naglostjo se izdelujejo vojne potrebščine. Druga industrija pa nazaduje. Število nezaposlenega delavstva se je povečalo, ker je fašizemi uničil; ogromno število podjetij ter vrgel na cesto nad 100.000 delavcev in nameščencev. Vrhu tega se teh in ogromno število nezaposlenih zaradi izteka podporne dobe, ne vodi več v evidenci.
Hitlerjeva politika je razvidna tudi iz tega, ker se je sprijaznil in se pogaja z bivšim kanclerjem generalom Schleicher j emi. Schleicher je vojak, energičen, pošten buržuj, ki služi vsakemu režimu njegove ideologije. Za primer, misli kancler Hitler, ko se je pogodil z denarnimi magnati, bi mu general Schleicher bil jako potreben, če bi se pojavil še odločnejši razkrajajoči element v njegovi stranki, ki ga je dvignila na oblast. Hitler se prav dobro zaveda, da ne more rešiti težkih socialnih vprašanj proti volji nemškega kapitala, zato se rajši nasloni na kapital, pusti pa svoje nedolžne ovčice, da kriče dalje po zabavi in kruhu.
Ni ga pač nazornejšega pouka za zavedno delavstvo kakor je razvoj nemškega fašizma, ki nam tako jasno kaže in dokazuje, kaj je fašizem: in kam vodi ter kdo ga zagovarja in ščiti. Naprami fašizmu bo moralo delavstvo opredeliti svoje stališče odločno in odločno povedati tudi nove naloge v stanovski državi.
Nezaposlenih v Zedinjenih državah je bilo koncem1 meseca marca 17,165.000. To je ogromno število.
Spontana stavka v tovarni Doktor in drug v Mariboru.
Delavci ustavili delo radi upokojitve priljubljenega mojstra
V tkalnici tovarne Doctor in drug je minuli četrtek nenadoma izbruhnila pri jutranji šihti stavka. Delavstvo je bilo silno razburjeno radi izmenjave starejšega mojstra. Vsled svojega sicer strogega, toda vseskozi objektivnega postopanja v službi, je bil odpuščeni mojster med podrejenimi mu delavci zelo priljubljen in spoštovan.
Podjetje je takoj, ko so delavci zapustili delo, nalepilo pri vratarju razglas, da bodo vsi delavci, ki v teku desetih minut ne pričnejo z delom odpuščeni iz službe.
Za! baš v tem oddelku zaposleni delavci in delavke niso organizirani, zato je bilo že v naprej pričakovati, da stavka ne bo uspela, zlasti, ker je že takoj ob počet-ku bilo par stavkokazov.
Delavstvo je obvestilo zastopnike svobodnih strokovnih organizacij in pa ekspozituro Delavske zbornice o izbruhu stavke, ti so se na to z glavnim obratnimi zaupnikom podali k vodstvu tovarne na pogajanja. Pogajanja so uspela v toliko, da je podjetje preklicalo izprtje, o čemer so bili delavci obveščeni.
Stavkujoči pa niso bili voljni, vrniti se preje na delo, dokler niso zvedeli od obratnega zaupnika, ki je med tem; obiskal prizadetega mojstra v stanovanju, da je isti odšel v pokoj radi slabega zdravja.
Zastopnikom organizacije se je končno posrečilo stavkujoče pomiriti, nakar so se le-ti podali zopet na delo.
Značilno je, da je bil odpuščeni oz. upokojeni mojster jugoslovanski državljan, medtem ko je njegov naslednik inozemec.
Mase delavstva slede pozivu svobodnih strokovnih organizacij na shod.
Razbijači delavskega pokreta na delu.
Istega dne ob 7. uri zvečer je sklicala podružnica Splošne delavske zveze Jugoslavije shod delavstva tovarne Doctor in drug v restavracijo pri koroškem kolodvoru. Že davno pred pričetkom shoda so se začele zbirati mase delavk in delavcev pred zborovalnim lokalom. Vrvež je postajal vse živahnejši in živahnejši. Med temi pa se je raznesla med delavstvom vest, da je prišla na zborovanje tudi dvajsetorica naci-jev, ki so že poznani kot motilci shodov. To je delavstvo od sile razburilo. Vsevprek je protestiralo proti nacijem in zahtevalo njihovo odstranitev iz zborovalnega lokala. Situacija je postajala vedno bolj napeta, zlasti še, ker so nekateri naciji poizkušali izzivati.
Iz vrst delavstva so se začuli ogorčeni protesti.
Delavstvo ni moglo razumeti, da bi se mogli v za delavstvo tako težkem trenutku, ko visi usoda več njihovih sotrpinov na
niti, najti ljudje, ki bi skušali motiti manifestacijo delavske solidarnosti in razredne zavesti. Pripravljeno na vse, je delavstvo čakalo na otvoritev shoda.
Med tem je pristopil navzoči zastopnik oblasti k predsedniku zborovanja in mu je sporočil, da v danih okoliščinah
shoda ne more dovoliti.
Ko je delavstvo zvedelo za ta sklep, se je ogorčenje proti nacijemi le še stopnjevalo. Padali so gromki klici:
doli s fašizmom, fej, to vam bo podjetnik hvaležen, pobrigajte se za železničar!.©, ki so nacijonalistično organizirani, pa nimajo kaj jesti
in razen tega še kopica drugih izrazov, ki pa jih na tem mestu ne moremo ponoviti.
Šele, ko je predsednik zborovanja javil, da se bo vršilo v nedeljo ob 9. uri
novo zborovanje
v Delavski zbornici, ki bo razpravljalo o nadaljnjem zadržanju delavstva, se je masa pričela razhajati. Vsevprek pa si čul proteste in izjave delavk in delavcev: sedaj poznamo narodne socialiste, sedaj vemo, kdo so ti ljudje,
kdor je za fašizem, naj gre v Italijo In Nemčijo!
- Številno zbrana policija pred zborovalnim lokalom ni imela prilike stopiti v akcijo, ker se je delavstvo dalo pregovoriti od svojih zaupnikov in se razšlo.
Zanimivo pri tem je, da se je že zjutraj, kmalu po izbruhu stavke, štulil med delavstvo človek, ki je šele nedavno tega slekel svojo rdečo srajco in obesil svoje radikalno socialistično »prepričanje« na kol. Delavke pa so vsiljivca nagnale,
češ, kaj pa vi hočete med nami, me vas nismo klicale, me smo pozvale zastopnike Strokovne komisije!
Nato jo je mož popihal, misleč, da bo zvečer na shodu lažje pristavil svoj piskerček k ognju.
Svobodna strokovna organizacija v tovarni Doctor in drug raste iz dneva v dan.
Zadnje dni je pristopilo že ogromno število delavk in delavcev. To pa nacije tudi najbolj jezi in boli, pomagati si pa ne
morejo, četudi pravijo, da je sedaj konjunktura zanje ugodna.
Dobro je, da se naciji sami razgaljujejo pred delavstvom, ki jih na ta način vsak dan bolj spoznava. Jugoslovansko delavstvo nič ne hrepeni po tem, da bi tudi pri nas zavladal fašizem, t. j. diktatura podjetnikov in baronov nad delavstvom kot v Nemčiji.
Doma in po svetu.
Kje je soc. dem. poslanec Loebe?
Bivši večletni predsednik nemškega parlamenta soc. dem. Loebe je bil aretiran meseca junija t. 1. Od tedaj ni o njem1 nikakršnih vesti.
Kongres angleške delavske stranke. Angleška delavska stranka sklicuje dne 2. oktobra t. 1. svojo 33. letno konferenco, na kateri se bo stranka bavila predvsem z bojem, proti vojni in fašizmu. Konferenca bo zahtevala takojšnjo razorožitev do polovice in prepoved privatne trgovine z orožjem.
LETOŠNJE KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE
bodo posebno lepe. Med njimi bo tudi znamenita knjiga »Dialektični mate-rijalizem«. — Plačajte članarino 20 Din že zdaj!
Proti irskim fašistom, takozva-nirn modrosrajčnikom, je vlada De Valere začela zadnji čas zelo trdo postopati. V zadnjem tednu so bile pri več tisoč modrosrajčnikih, ki jih vodi general O’ Duffy, izvršene hišne preiskave in zaplenjeno orožje.
Dunajski socialisti na Jadranu. Pretekli teden je priredila dunajska socialistična izobraževalna centrala večji izlet svojih članov po Jadranu. Izleta se je udeležilo 370 sodružic in sodrugov. Potovali so štiri dni po jugoslovanskem delu jadranskega morja od Sušaka do Kotora in nazaj z našim največjim parobrodom »Kraljica Marija«. V vseh večjih pomorskih krajih ie parnik obstal po več ur, tako da so si mogli izletniki ogledati znamenitosti in lepoto naše morske obale in otokov in se tudi povsod kopati v morju. V nekaterih krajih, kot v Crikvenici in Rabu, ta veliki parnik sploh ne more v luko, ampak obstoji zunaj, kjer je morje globlje. Tam so prevažali izletnike v pristanišče z motornimi čolni. Naročnik »Delavske Politike«, ki je srečal dunajske sodruge na morju, nam poroča, da so bili naši sodrugi in sodružice iz Dunaja zelo zadovoljni z izletom in so silno hvalili lepoto Jadrana. Pripovedovali bodo o tem seveda naprej po Dunaju in delali na ta način uspešno reklamo za obiskovanje naših krajev. To je bil že drugi izlet dunajskih socialistov na Jadraniu v tem letu. Takšne velike ekskurzije so seve za naše primorske kraje velikanskega na-rodno-gospodarskega pomena. Če upoštevamo, da je izdal od teh 360 izletnikov v štirih dneh vsakdo najmanj 100 Din dnevno, so pustili dunajski socialisti pretekli teden na Jadranu najmanj Din 144.000. Pri-štejmo še prvi izlet, s katerim je prišlo približno enako število izletnikov, pa dobimo znesek Din 288.000. K temu pa pridejo še izdatki za vožnjo in drugo, tako da smo se s temi dvemi izleti okrepili gotovo z nad 300.000 Din gotovine. Mednarodno sporazumevanje in obiskovanje rodi torej lepe uspehe. Vsakdo si lahko sam predstavlja, kako bi se marsikakšne težave narodov čez noč izboljšale, če bi padle meje s svojimi nesmiselnimi carinami, potnimi listi in drugimi podobnimi barikadami, s katerimi si brez potrebe gradimo same težave, ustvarjamo draginjo im pomanjkanje ter si medsebojno grenimo življenje. Ob tej priliki bi še želeli, da stopijo dunajski socialisti ob zopetnem obisku tudi z našimi sodrugi v stik in tako obenem spoznajo bližje tudi življenje jugoslovanskega pro-letarijata. (Kolikor nam je znano, so voditelji ekskurzije bili v stikih s splitskimi sodrugi, s katerimi so si že davni znanci. Op. ur.)
Delodajalska zbornica v dravski banovini ostane enotna. Nekateri obrtniki so zahtevali zase zbornico, ker v trgovski in industrijski zbornici
niso dovolj zaščiteni njih interesi. Minister trgovine in industrije je sedaj izdal odredbo, da ostane zbornica enotna.
Jugoslovansko-palestinski odbor se je ustanovil v Zagrebu in si je nadel nalogo, da pospešuje kulturne in gospodarske stike med Jugoslavijo in Palestino, zlasti med tamoš-njo dobro se razvijajočo židovsko kolonijo v Tel-Avivu, ki predstavlja danes že važen gospodarski faktor. Palestinci se bodo že letos udeležili velesejmov v Zagrebui in v Ljubljani, prihodnje leto pa bodo naši industrije! razstavili svoje produkte na razstavi v Tel-Avivu.
Rumunski in italijanski delavci so se spoprijeli v kamnolomu Deol v Rumuniji radi nekih delovnih diferenc in so vprizorili pravo bitko z noži in samokresi. Obležal je mrtev en Italijan, trije pa so težko ranjeni. Tudi Rumunčev je več ranjenih.
Gobavci so utekli iz rumunskega taborišča za gobave v Tihileštiju v bližnje mesto Isakra, kjer so se prebivalci v strahu pred njimi poskrili in pozaprli hišna vrata. Oblastni organi so jih z velikim! trudom polovili in odpremili nazaj v taborišče. Sedaj se poizveduje, s kom so ubegli nesrečniki vse prišli v dotiko, da se dotične osebe izolirajo in postavijo ped zdravniško opazovanje.
Socialnodemokratska adresa v Avstriji. Socialnodemokratska stranka v Avstriji je naslovila na vlado posebno adreso, v kateri se zahteva zopetna uvedba parlamentarnega režima in razpis novih volitev. Za to adreso zbira stranka po vsej državi podpise prebivalstva. Akcija še ni končana, vendar je stranka že sedaj nabrala več podpisov kakor je dobila glasov pri zadnjih volitvah.
Organizacija fašistov v Avstriji šteje okoli 40.000 članov, kakor je razvidno iz seznama, ki so ga našli v Linču v Gorenji Avstriji ob policijski preiskavi.
Katastrofa v Brnu. V Brnu, glavnem' mestu Moravske, se je pripetila v pondeljek zjutraj strašna nesreča. V neki sobi velikega štirinadstropnega hotela »Evropa« je nenadno eksplodiral ekrazit, ki ga je hranil pri sebi nek brezposelni uradnik, in razrušil celo zgradbo od tal do vrha; istočasno je siknil izpod okna plamen 60 metrov visoko. Močno so poškodovane tudi sosednje hiše. Lastnica hotela je težko ranjena. Domnevajo, da ie uradnik hotel izvršiti samomor. Število žrtev še ni točno ugotovljeno.
Delavsko časopisje na Čehoslova-škem. Na Čehoslovaškem imajo češki socialni demiokrati 75, nemški pa 35 listov.
Strela je udarila v cerkev. V Zu1-brohlavi na Slovaškemi je udarila med službo božjo strela trikrat zaporedoma v cerkev in je na mestu ubila štiri osebe. Med prisotnimi je nastala strašna panika in vse je drlo k izhodu. V gnječi je bilo osem žensk in otrok zmečkanih in do mrtvega pohojenih, petnajst otrok pa je bilo težko poškodovanih. — Kako se le more kaj takega zgoditi —?
Zopet je bilo v Nemčiji več sto socialnih demokratov in komunistov aretiranih. Zadnje dni so nacionalno-socialistični vladni organi izvršili vsedržavno racijo	za socialnimi
demokrati in komunisti in so aretirali veliko število njih. Pri nekaterih so našli mnogo propagandnega materijala in orožja. V Hamburgu so odkrili novo, dobro organizirano komunistično centralo, ki je vodila obširno korespondenco v tajni pisavi. Komunistični propagatorji so se s ponarejenimi dokumenti vozili po vsej državi in sklicevali tajne se-
Mihail Zoščenko — /v. Vuk:
53
Humorisilcno-satiricne
zgodbe.
In so ta klavir ali bolje povedano, pianino, zaprli v svojo sobo z ostalimi sedmiimi slivami, nato so odšli. In se na letovišču: oddihali. Naenkrat pa, razumete, se je v njihovem stanovanju pojavil špecialist, namreč uglasovalec klavirjev. Ne samovoljno, nego ker ga je njegova ustanova postala.
Pri sosedi, naravno, je prišlo do prerekanja. Rekla mu je, da se je sosed odpeljal na letovišče in se vrne šele k jeseni. Tudi, da je klavir zaprt, ni zamolčala, ravno tako, da je proti temu, da bi se uglasil.
Ali to bi morali videti Specialista.
»Ni to moja privatna zadeva,« je rekel ugla-ševalec klavirjev, »da se poglobimi vi psihologijo odpotujočih. Ako,« je rekel, »imami naročilo in imam to naročilo v rokah, ga moram tudi izvršiti. Ker drugače se rnie nažene iz službe kot nekakšnega škodljivca.«
Naravno, na to mu je odprla vrata. Slekel je suknjič in! začel razdirati klavir; odbil je vse žeblje in vijake, kratko, pustil ni nobene tipke poleg druge. Odvil jih je torej in začel svoje neprijetno zveneče delo. In dasi se je pojavil odpor, je
vsekakor dve ali tri ure mučil ušesa sosedov, ker je, kakor znorel, izvabljal iz strun vse mogoče skladbe. Nato so mu njegovo delo potrdili v delavsko knjižico, ter je odšel, vljudno se poslavljajoč, sijajoč in sam s seboj zadovoljen iz našega skupnega stanovanja.
Minil je mesec — pa ie prišel zopet.
»Kako je,« je vprašal, »z mojim klavirjem?«
»Nič,« so mu rekli, »stoji na svojem mestu.«
»Tako,« je rekel, »morami ga na vsak način še enkrat uglasiti. Pri nas se mesečno enkrat uglaša. To je že pri nas takšna navada.«
Pri stanovalcih se je pojavil odpor. Jeli so mu razlagati in ga hoteli prepričati — da bo tudi tako dobro.
Ali to bi morali videti Specialista!
»Jaz,« se je zrepenčil, »imam' pismeno naročilo. Ne morem drugače. Ne prosite me. Srce
se mi krči.«
In zopet je odvijal na svojem klavirju okrog. Nato je potreboval dve uri, da je zopet vse skupaj dobil.	,
Nato se je poslovil in šel, od svojega tezKe-ga dela izčrpan, domov.
In te dni je tretjič našel k nam.
»No,« je rekel, »kako je? Ali se še niso vr-
'	»Ne,« se mu je odgovorilo. »Oddihajo na le-
tovišču.«
»Torej, potem še pa bom enkrat uglasil. Ko se vrnejo, bodo lahko izborno igrali.«
In dasi se je pojavil odpor in mu je neki posebno krepak stanovalec hotel razbiti gobec za klavirske zvoke, se je vendar preril h klavirju in je začel svoje vaje. In dokončal .ie vestno svoje delo.
7. Je znosljivo.
Tu ni mnogo govoriti; samoobsebi razumljivo, vsaka obrt ima svoje napake. Zakaj o tem
debatirati?	.	.	.
Torej če na primer vzamemo nezanimiv in
neznaten, poklic, kakor so brivci - tu je redkokdaj kaj brez napake. Mnogi zblazneli brivec obdelava ob sobotah svojega gosta na tak način in tako. da bi ga rodna mati potem komaj spoznala.
Ali na primer steklarna. V časopisih stoji, da so ti falotje izpihali petnajst odstotkov pomanjkljivega blaga.
To se pravi, če steklarji, na primer, spuste na človeštvo sto steklenic za olje in jesihl, se od teli sto steklenic za olje in jesili petnajst ne more postaviti na trg. Resnično povedano, tudi ostale odstotke bi se naj ne pošiljalo v trgovine, ali to je, naravno, težka reč. Z nečiml se pa vendar le mora trgovati. In to temi bolje, ko kupec vendar vse kupi. Naravno, da se obotavlja, joka, skriva svoj obraz, preklinja - vendar
Ali si že poravnal naročnino T Ako še ne, stori takoj svojo dolžnost!
Stanke. Radi varnosti so pogosto menjali svoja imena in svoja bivališča. Razpolagali so tudi s tajno radio-oddajno postajo. Ni pa verjetno, da so s to racijo gibanje že ugonobili.
Esperantski kongres zaseda ta teden v Kolnui. Nanj je prispelo 1000 delegatov iz 32 držav. Nemška delegacija je izjavila, da bo zahtevala, da se odslej uporablja esperanto kot edini diplomatski jezik.
Zakaj pojde Herriot v Rusijo? Herriot izjavlja med drugimi: Kakor leta 1922., potuj e nn tudi letos v Rusijo z edinimi namenom;, da si ogledam. tamkajšnje razmere. Menim, da se dobri odnošaji med narodi najbolje ohranijo z osebnimi stiki. Sovjetska vlada me je povabila, pa grem rad tja, ker se je obnovilo in utrdilo prijateljstvo med Francijo in Rusijo. Misliti moramo na politično in gospodarsko bodočnost, zato se ne smerno zagrajati z bodečo žico. Pojdem* tudi v Turčijo. Tudi tam gre za prijateljske dogovore.
Svet angleških delavskih strokovnih organizacij in delavske stranke sta izdala nov oster apel. da se mora vse nemško blago bojkotirati zaradi storjenih grozodejstev v Nemčiji. Nemška vlada že sama priznava, da trpi trgovina zaradi bojkota.
V londonskem Hajd parku se je vršila v nedeljo velika manifestacija proti vojni in fašizmu, kateri je prisostvovalo 30.000 ljudi. Istočasno so pa angleški fašisti skušali prirediti v Manšestru shod, ki pa ga je preprečilo občinstvo, ki je navalilo na govorniške tribune in je fašistične govornike premlatilo.
Temeljni kamen za novo vseučilišče v Londonu so v prisotnosti angleškega kralja te dni vzidali. Novo vseučilišče, ki je bilo dosedaj raz-“■eseno p0 razn]], zgradbah po vseh delih mesta, bo popolnoma dograjeno šele v tridesetih letihi.
Gandhi četrtič v zaporu. Angleška vlada je Gandhi ja izpustila iz ječe, ker je obetal, da bo opustil svoje delovanje proti angleškimi zakonom. Toda sedaj je hotel pričeti ta mesec novo akcijo za nepokorščino proti zakonom. Vlada je zaradi tega zopet zaprl Gandhija, njegovo ženo in trideset njegovih prijateljev. Policija je »upornike« aretirala med njih molitvijo.
Internacionalna Makabijada (olimpijada židovskih telovadcev in športnikov) se bo vršila 23. do 29. avgusta t. 1. v Pragi. Prvotno so jo nameravali prirediti v Bukarešti, kjer pa jo je oblast prepovedala radi groženj rumuinskih antisemitov.
Nesreča v papeževi palači. V papeževi vili v Castel Gandolfo se je porušil zidarski oder in so 4 delavci padli 20 metrov globoko. Eden se je ubil, trije pa so težko ranjeni — k večji časti božji.
Nezadovoljnost z Rooseveltovim načrtom v Ameriki. Velik del podjetnikov se upira urediti svoje gospodarstvo po gospodarskem načrtu. — Tako so se zlasti uprli posestniki milekarn, ker niso smeli zvišati cen.
Ford za nemške fašiste? »Sozial-demiokrat« poroča, da so nemški fašisti večkrat zahtevali denar pri ame-riškemi Fordu!. Angleški pisatelj I. Steel je to napisal in izrekel domnevo, da so prejeli več milijonov dolarjev. Sedaj pa izjavlja Henrik Ford, da so ga Hitlerjevi agenti pač večkrat nadlegovali za denar, da pa jih je vedno zavrnil, da noče imeti z njimi opravka. — Če Ford ni dal denarja, so ga dali drugi. Navadno pa velja pri takih darovih reklo: naj ne ve levic, kar dela desnica.
Iz avtobusa na drevo. V bližini Montpelieja jč nek avtobus, napolnjen s španskimi potniki, v polnem diru zavozil v drevo. Sunek je bil tako silen, da je več potnikov vrglo iz avtobusa na drevo, kjer so med vejevjem obviseli. 15 težko ranjenih so odpeljali v bolnico.
Sovjetska vlada je naročila 70 novih opic za svojo opičjo farmo v Suhumlu na Kavkazu v svrho me-dicinsko-anatomskih študij.
V razgovoru z našimi delavci.
Zanimivosti iz naših delavskih naselbin.
(Dalje)
Naši štorski delavci in delavke
zaposlene v železarni in v samotni tovarni so v hudi krizi, ki vlada vsepovsod v toliko na boljšem, da v železarni obrat še ni racionaliziran, šatnotna tovarna pa ima še vedno precej naročil, tako, da delavstvo vsaj trenutno ni v strahu pred redukcijami. Seveda v dandanašnji splošni gospodarski zmedi, ki je posledica nesmotrenega kapitalističnega gospodarskega sistema, ne smemo nikoli hvaliti dneva pred večerom. Zavednost naših delavcev in delavk v Samotni tovarni pa lahko postavimo za vzgled kovinarjem v železarni, ki so tudi že doživeli težke čase in ni izkjučeno, da jih še bodo.
Kljub vsemu pa je obrat v železarni sila omejen; včasih se je porabilo po 16 vagonov premoga na dan, dandanes pa komaj Po 60 vagonov mesečno. Pred vojno je krila potrebščine na premogu tovarna v lastnem rudniku. Premog iz tega rudnika je bil boljši od trboveljskega, ker je pa takrat trboveljska družba iz konkurenčnih ozirov ceno premogu znižala, je bila tovarna prisiljena produkcijo v lastnem rudniku ustaviti, ker ji je premog prišel dražje kot trboveljski. Morda bi tovarna sedaj rudnik rada zopet odprla, ali najbrž igra tu vprašanje investicij precejšnjo vlogo in razen tega je potrebščina tovarne reducirana na minimum, tako, da bi se ji kopanje v lastni režiji ne izplačalo.
Treba je pa tudi povedati, da se morajo delavski zaupniki v železarni čisto odločno postaviti za pravice svojih sotrpinov in da tudi v Štorah razredna delavska organizacija ni tista, ki bi mogla računati na naklonjenost podjetnikov, kakor jo uživajo
rumene fašistične organizacije ali bolje rečeno njihovi predstavniki po drugih krajih.
Zadnji delavski shodi in pa socialni tečaj so poživili smisel za razredno strokovno gibanje med našimi delavci, vzbudili pa so med njimi tudi smisel za čitanje »Delavske politike«.
Pri Rogaški Slatini v tovarni, kjer variio steklo,
so delavci v večni negotovosti radi svojega zaposlenja. Ni še dolgo tega, odkar so prebili celih sedem mesecev brez posla na cesti in že se obeta ponovno slabša konjunktura. Ako bi se primerilo, da bi delavstvo postalo ponovno brezposelno, bo to zanj še vse hujši udarec, kot je bil to prvič. Kajti tedaj so - nekateri imeli še nekaj prihrankov, pa tudi z obleko in obutvijo so bili za silo preskrbljeni. V sedmih mesecih brezdelja in stradanja so se delavci vsi do zadnjega izčrpali.
Kljub negotovi bodočnosti, ki jo imajo pred seboj, pa naši zavedni steklarji ne počivajo. Ne samo, da imajo svojo močno izgrajeno, skoro bi rekli stoodstotno organizacijo, se tudi udejstvujejo na področju razvijanja samostojne delavske kulture. V bližnjem zdravilišču živeča gospoda jim kar zavida njihovo neumorno vztrajnost in sijajni napredek. Naši steklarji pa se ne boje s svojimi pevskim zborom »Svobode« nastopiti pred razvajenimi poslušalci v ogromni zdraviliški dvorani, ker razpolagajo z glasovnim materijalom, kakor malokatero društvo. Sami pravijo, da imajo »izpihane glasove«. Pa tudi dramatiko goje in večkrat nastopajo na odru, doslej še vedno z lepini uspehom.
Borba proti kartelom papirja in kuvert.
Proč z zaščitno carino na papir!
Tiskarnarji in tiskarsko delavstvo kra ljevine Jugoslavije — katero je od vseh gospodarskih panog najbolj prizadeto z današnjo gospodarsko depresijo, kar je najbolj razvidno iz dejstva, da je v naši stroki najvišji procent brezposelnosti (preko 50%), od katerih je velika večina brez posla že nad dve leti, dočim je ogromno število tiskarn upropaščenih in brez vsakega posla — smatra, da je prišel čas, da pove javnosti, kake mere je treba podvzeti, da se odpomore tem nezaželjenim razmeram, da se vsaj do gotove mere izenačijo razmere tiskarstva z razmerami ostalih strok v državi.
Poleg normalnih posledic gospodarske depresije, ki ni specialen pojav samo kraljevine Jugoslavije, ampak je obče svetoven, se konsekventno upropašča tiskarstvo naše kraljevine še s sledečimi pojavi:
a) Z monopoliziranim diktatom cen papirja od strani kartela tovarn papirja, ki je omogočeno s pretirano in neopravičeno zaščitno carino. S tem se podražuje in onemogoča konzum in ker je tiskarstvo nujna in neobhodna potreba kulture, dobiva to monopolizirano stanje izdelovalcev papirj.a antikulturni značaj, ki vobče onemogoča delavnost in napredek tiskarske obrti v naši državi.
b) Tovarne kuvert, ki istotako uživajo pretirano carinsko zaščito, so stvorile nedavno istotako svoj kartel in so povišale 1. junija cene kuvert od 30 do 80 , dasi povišanje na noben način ni opravičljivo.
Razumljivo je, da zvišavanja izdelovalcev papirja in kuvert predstavljajo zlorabo carinske zaščite in prinašajo škodo vsemu gospodarstvu in državnemu bitdže-tu, ker je država največji konzument kuvert in papirja. V interesu narodnega gospodarstva in celokupnega tiskarstva ter tiskarskega delavstva je nujno potrebno, da se izdajo odločbe, ki bi te zlorabe vsaj ublažile, ako že ne popolnoma ukinile, kar bi brez dvoma mnogo pripomoglo h kulturnemu razvoju našega naroda, saj bi se narodni kulturi pocenil tisk. Obenem z znižanjem carinskih postavk bi dobila naša državna trgovska politika ugodne kompenzacijske postavke pri sklepanju trgovinskih pogodb.
Tiskarnarji in tiskarsko delavstvo je predložilo ministrskemu predsedništvu in ostalim pristojnim oblastim izčrpno spomenico ter v^ interesu narodne kulture upravičeno pričakuje, da celotna akcija ne bo brezuspešna.
Tiskarnarji in tiskarsko delavstvo kraljevine Jugoslavije.
Obradovič, Hrovatin.	Jošt, Regel.
Ljubljana.
Družabni večer v Delavski zbornici bo priredila Strokovna komisija za Slovenijo danes. S. avgusta 1933 ob 9. uri zvečer dolgoletnemu borcu za delavske pravice in strokovničar-ju sodrugu Josipu K op aču za njegovo sedemdesetletnico življenja. — Večer bo pri pogrnjenih mizah. Igrala bo godba »Zarja«, pel bo pevski zbor; tuidi govori bodo. Bufet bo imel dobra vina in mrzla jedila. — Vstopnine ni. — Vabijo se vsi delavski zaupniki, strokovni funkcijonarji in vsi strokovno in kulturno organizirani sodrugi in prijatelji sodruga Kopača; udeležite se s svojimi družinami tega družabnega večera.
Cenejši kruh v Ljubljani. Ljubljana ima navadno najdražji kruh. Na poziv oblasti je pekovska zadruga sklenila, da zniža cene kruhu za 50 para, dasi je cena moke znatno padla in da imamo letos dobro žitno žetev. Peki samo obljubljaj«, da bodo že še znižali cene kruhu, ko porabijo mloko v zalogi. — Kadar bo pa moka dražja, takrat pa ne bo mioke v zalogi! Tako so trdili pri zadnji borbi za krušne cene.
Maribor.
Nad tisoč brezposelnih v Mariboru. Te dni se je vršila seja ožjega odbora Pomožne akcije, na kateri je bilo ugotovljeno, da se v Mariboru še vedno nahaja nad 1000 brezposelnih. Sklenjeno je bilo, da bo v najnujnejših slučajih, kjer je beda najhujša, priskočila na pomoč mestna občina, da se vsaj nekaj družin obvaruje pred lakoto.
Znižajte krušne cene! V Zagrebu in Ljubljani so te dni pekovski mojstri znižali krušne cene, in sicer v Ljubljani za ,50 par, v Zagrebu pa za 1 Din pri kilogramu. V Mariboru se pa nekateri pekovski mojstri sklicujejo na to, da še vedno uporabljajo za peko moko lanskoletne žetve in, da radi tega ne morejo znižati krušnih cen. Verjetno je, da je ta trditev pekovskih mojstrov resnična, toda to ne more biti merilo, ker bržčas tudi peki v ostalih krajih, kjer so krušne cene že znižali, še ne uporabljajo moke letošnje žetve. Upamo torej, da bodo tudi mariborski kon-zumenti kmalu prišli do cenejšega kruha.
Čudna bratovščina. Kakor je nedavno tega poročalo časopisje, je prijavil svoj vstop v Jugoslovansko nacionalno stranko predsednik bivše nemške stranke poslanec dr. Kraft. Pričakovati je, da bodo svojemu voditelju sledili tudi ostali nem>-ški nacionalci. Pred časomi so v Mariboru nekateri gromovniki iz nacionalnega tabora še prirejali shode proti Nemcem. Sedaj, ko bodo skupaj, bodo pa bržčas oboji skupno prirejali shode proti marksistom'.
Opozorilo. Neki D i v j a k Alojz iz Studencev pri Mariboru, nabira oglase in podobno po mestu za Ljudsko tiskarno. Ponekod sprejema tudi denar. Opozarjamo, da ni pooblaščen niti za akvizicijo niti za inkaso, in prosimo, da se prizadeti pri nas javijo. — Ljudska tiskarna, Maribor.
Delavci in nameSčeaci jedo lamo
v Javni kuhinji na Slomškovem trfn št. 6.
Ite, kar tcAiU za fUtacfC, tu*-v trgovini JZjudsict U-
skacHC d. d., Stotriskou tcg. 6 j
MRZLO
Tako enostavno je pranje s Persilom ! Raztopite Persil v hladni vodi ter kuhajte perilo četrt ure, nato ga dobro izperite v topli in potem v hladni vodi. Persil opere perilo, da postane belo kot sneg ter tako čuva V*& dragocen imetek.
Apel na državno oblast!
Jesenice, v avgustu 1933.
Z Jesenic nam pišejo:
V zgornjem gorenjskem kotu so Jesenice največje in najvažnejše središče. Ta-korekoč žila in srce zgornje Gorenjske so, zlasti kar se industrije in prebivalstva tiče. Vse gravitira nekako proti Jesenicam. Toda kljub vsemu temu imamo okrajno glavarstvo in davčno upravo za vso zgornjo savsko dolino v Radovljici, lahko bi rekli na skrajni meji te doline (dasi so Jesenice tudi zemljepisno nekakšno središče), sodišči sta pa kar dve: za Jesenice in višje ležeče kraje sta sodišče in notar v višje ležeči Kranjski gori, za poleg Jesenic ležečo občino Gorje (tudi za naslednje Pod Me-žakljo, ki so dejansko Jesenice in imajo tu tudi pošto, dalje za Koroško Belo itd.) je pa sodišče v Radovljici. Vsi prebivalci od bohinjske proge se morajo voziti n. pr. skozi Jesenice še štiri postaje nižje i na sodišče i na davkarijo i na srezko načelstvo i k notarju in zemljiški knjigi. Pomislimo samo koliko izdatkov imajo ljudje s tem! In jeseniški prebivalci morajo za vsako malenkost ali v Radovljico ali v Kranjsko goro. Pa sodišče ima vsaj dvakrat mesečno uradni dan na Jesenicah, drugi uradi pa še tega nimajo. Za vsako potrdilo, za vsake vrste vstopnico, za vsak vpogled, za vsako pojasnilo je treba v Radovljico in dati če nič manj pol dneva in Din 14.— za vlak. Spominjam se, kakšno romanje je bilo letos zaradi kolesarskih prijav v Radovljico in koliko škode bi trpelo naše gospodarstvo na tem, ko bi se ljudje ne organizirali in1 bi nekateri njih odposlanci ne prinesli po nekaj sto prijav za kolesa. Koliko dnin bi n. pr. jeseniški delavci izgubili! In take stvari se ponavljajo kar naprej: te dni je bila spet ena taka. Pred jeseniško cerkvijo (kaj smo še na vasi?) in na občinski razglasni deski so naznanili tole: Št. 3309 Razglas! Po naročilu dravske finančne direkcije v Ljubljani se poživljajo davčni zavezanci, da se zglase do 25. julija tl 1. med uradnimi urami pri davčni upravi v Radovljici in> da prinesejo s seboj davčne knjižice, pobotnice in poštne položnice, da se zamore ugotoviti pravilna knjižba plačanih zneskov. Jesenice, dne 20. julija. Po naročilu odposlanca Dravske finančne direkcije.« Torej čujte ta poziv. Je zelo nejasen. Kdo bo to plačal, povejte! Kdo bo kril izgubljene dnine? Kdo bo kril vozne stroške? In k vsemu temu je na Jesenicah zaradi tega razglasa zdaj veliko razburjenje med ljudmi, kajti večina ljudi sploh ni vedela zanj, ker ne hodijo pred cerkev poslušat razglasov, v listih, ki imajo vsi jeseniške rubrike in poročevalce, pa o tem ni nič bilo. Kdor je za ta razglas vedel, pa ni bil na jasnem, koga menijo v razglasu kot davkoplačevalca, ali n. pr. tudi vse, ki plačajo uslužbenski davek, ali samo one, ki plačajo n. pr. pridobnino, rentnino, zgrada-rino, družbeni davek itd. In tretjič je razglas tak, da se ne ve, je-li ta zglasitev obvezna in* prisilna, ali pa samo za onega, ki želi svoje račune urediti. Eni ljudje se bojijo globe in kazni, ker niso bili pred cerkvijo in tudi ne v Radovljici, drugi se pritožujejo nad takimi objavami, tretji se pa jeze, da morajo romati v Radovljico.
Res, treba bo urediti to jeseniško promenado v Radovljico in Kranjsko goro, to je iz centra na dva tečaja, tako da bo prikladno za vse. Dajte urade tja, kamor spadajo in kjer jih ljudje potrebujejo. In ozirajte se na one, za katere ste postavljeni. Naše mnenje je, da so davčni uradi, sodnije, srezka načelstva in pod. zaradi ljudi, zaradi širših slojev tu — ne pa ljudje zaradi uradov. In kadar bomo izhajali iz tega stališča, taki razglasi, kakor je bil n. pr. ta zadnji, ne bodo več mogoči.
Trbovlje.
Izlet na Mrzlico. V; nedeljo, dne 6. avgusta t. 1., priredi podružnica »Prijatelj prirode« Hrastnik-Trbov-lje izlet na Mrzlico. Ob tej priliki vabimo tudi člane drugih podružnic, da se po možnosti udeležijo tega izleta.
AL/	S/ ŽEČH AL
lepo povest Ivana Vilka:
V Znamenju Halleyeve repatice? Piši na upravo »Delavca« v Ljubljani, poštni predal 290, da Ti jo pošljejo! / Broširana stane 16 Din, vezana pa 25 Din. Knjiga je zelo lepa.
Jesenice.
Koroški »Prijatelji otrok« na Jesenicah.
Poročali smo že, da so nas obiskali celovški »Prijatelji otrok« pod vodstvom koroškega deželnega vodje »Detoljuba« s. Freda Abuje. V pondeljek, dne 24. julija t.
1. so obiskali Bled, kamor so odšli peš skozi Vintgar, spremljani od velike množine jeseniških sodružic in zlasti jeseniških delavskih otrok. Prav tako je bilo tudi v torek, ko so obiskali Peričnik in si ogledali veličasten vhod v Triglavsko pogorje, vhod v Vrata. Bled in Peričnik sta koroško delavsko mladino navdušila za krasote naše zemlje. V torek zvečer so koroški so-drugi na zaključnem članskem sestanku Zveze delavskih žena in deklet pokazali kaj znajo. Seveda je bilo vse improvizirano in zaradi tega še večje vrednosti, kakor če bi bilo kdo ve kako pripravljeno. Koroške sodruge je pozdravila s. Zugwitze-va z besedami, ki so se dojmile vseh navzočih. Izredno čuvstveno se je zahvalil za res sodružni sprejem s. Abuja v slovenskem jeziku, ki ga iz mladih dni še prilič-no pomni (bil je namreč sin slovenske matere in nemškega očeta iz jezikovno mešanega ozemlja). Slovenski govor s. Zug-witzeve je tudi sam prevedel svojim otrokom. Zatem so naši otroci deklamirali nekaj primernih pesmi in predvedli nekaj prizorov. Nato so pa avstrijski otroci zapeli nekaj pesmi »Detoljuba«, izvedli nekaj lepih plesov, dva ali tri šaljive prizore, zaključili so pa z živo sliko s petjem v spomin padlemu članu »Detoljuba« ob demonstracijah na Dunaju v juliju 1927 (na Ringu po schattendorfskih dogodkih). Ta zaključna slika je globoko dojmila vse navzoče. Večer je uspel odlično in zaključni govori ss. Zugrvitzeve, Podlahove (iz Ptuja) in s. Abuje so povdarili potrebo še ožjih stikov med delavstvom in delavsko mladino vseh dežela, zlasti pa obeh sosednjih dežel, kajti samo tako pobratenje bo odstranilo vse ovire, ki se stavljajo pobratimstvu obeh sosednih dežel nasproti. V sredo, dne 26. julija t. 1. so koroški otroci zelo, zelo neradi odšli nazaj domov, in to peš preko Medvedjega dola in Stola na Koroško. Spremljala jih je seveda velika truma naših sodružic in sodrugov in nekaj celo na koroško stran. Ves izlet je izredno dobro uspel in je mnogo pripomogel k medsebojnemu spoznanju. Takih izletov bi bilo potrebno še več.
Kakor poroča s. Abuja na Jesenice, so koroški otroci izredno navdušeni nad izletom in želijo še večkrat priti tja. Pravi, da ostane po njegovem mišljenju ta izlet otrokom v trajnem spominu. Mi želimo, da pridejo koroški otroci, če letos ni več mogoče, pa prihodnje leto k nam v še večjem številu in za daljšo dobo, da se z njimi seznanimo še malo pobližje. — Ob vsem tem nam je vzniklo vprašanje: Ali bi ne bilo na mestu, da tudi pri nas ustanovimo organizacijo, ki bi skrbela za delavske otroke ter njih duševni in telesni razvoj. Vprašanje naraščaja ne smemo puščati v nemar in ni vseeno, kdo otroku da prve pojme o razmerju človeka do družbe ter o družabni ureditvi. Organizacije otrok niso namenjene samo za revne otroke kakor mislijo to I marsikateri naši sodrugi, marveč imajo namen vzgojiti čim največ tako telesno kakor duševno krepkih in jakih otrok. Saj vemo, da je »zdrava duša samo v zdravem telesu«, vemo pa tudi, »da je samo z duševno krepkimi proletarci mogoča spre-
Prvovrstno blago po nizkih cenah dobite v novootvorjeni
TRGOVINI
»DELAVSKI DOM“
r. z. z o. z.
Maribor, Frankopanova ul.1.
Delavke, delavci, kupujte svoje življen-ske potrebščine v svoji trgovini.
memba sveta!« Zatorej mislimo po lepem vzgledu koroških sodrugov tudi mi na našo mladino. Vsi, ki ste na tem interesirani, naprej! Začele bodo pa najbrž naše organizirane delavske žene in dekleta, pokroviteljice tega izleta. Koroškim sodrugom pa za njih poset najlepša hvala in »Na svidenje!« Družnost!
Evropa—Amerika.
Predsednik čehoslovaškega senata soc. dem. dr. Fr. Soukup je imel predavanja v Zedinjenih državah.
V svojem prvem! predavanju po radiu je govoril o programiatičnih vprašanjih razmerja med Evropo in Ameriko ter o razmerah v Srednji Evropi. Poudaril je, da je potrebno izpremeniti produkcijski družabni red. Med drugimi je rekel:
Tudi v Ameriki se je pojavila bojazen, če se ne bo po razpadu habsburške monarhije balkanizirala vsa Srednja Evropa. To bojazen je pa razvoj dogodkov temeljito ovrgel. Čehoslovaška republika se nahaja v centrui Evrope in je danes najmočnejša opora demokratičnega, parlamentarnega režima in faktor miru, reda. Tudi v Ameriki govore danes o reviziji mirovnih pogodb, ki naj bi bila izhod iz krize. Vsi odkritosrčni in oni, ki poznajo evropske razmere, prijatelji in predbojevniki miru, morajo predvsem pred takimi eksperimenti svariti. To, kar danes Evropa potrebuje, ni revizija mirovnih pogodb, marveč konvencija o organizaciji gospodarstva v cclemi evropskem kontinentu. Kakor še nikoli, tako vidimo danes, da se ves svet počasi pa neodvrnljivo spaja v eno samo veliko gospodarsko edinico. Da, tudi Evropa brez Amerike ne more živeti, kakor ne Amerika trajno brez Evrope. Mi smo načelno nasprotniki vsake diktature, ker ta vodi redno k nasilstvu, terorju, meščanskim vojnam in internacionalnimi katastrofam, katerih grozovita bremena padejo vedno na rame ubogega in delovnega ljudstva. Politična demokracija je neobhodno potrebni predpogoj in vzgoja ljudstva k gospodarski demokraciji. Globoko smo prepričani, da se mora sedanja gospodarska stavba družbe organizirati na nov način. To zgodovinsko nalogo ima demokratični socializem, z vsemi svojimi ustvarjajočimi velikimi silami, ki mora odmirajočo družbo izpremeniti v oblikah produkcije in delitve dober bolj primerno in pravičneje, da ne bo vsakemu človeku zagotovljeno le delo, ampak tudi človeka primerno življenje.
Razno.
Za ene smrtna kazen, za druge pardon. Nemška vlada je nujnim potom sprejela zakon, po katerem se za napade na člane nacijonalno-so-cijalistične stranke in njene formacije, kakor tudi za razširjanje vesti in govoric, ki bi mogle škodovati ugledu nacijonalno - socijalistične stranke in vlade, uvaja smrtna kazen. Pri napadih ni potrebno da je bil napad dejansko izvršen in kdo ubit, zadostuje že, če se dokaže poskus in namera. Nasproti temu se pa za podobne prestopke, če so bili izvršeni z namenom, da se koristi obstoju sedanjega režima ali brani njegova čast, kazen lahko spregleda in že uvedeno kazensko postopanje ukine. Za izvajanje tega zakona se ustanovijo posebna sodišča s centralnim državnim pravništvom v Berlinu. Sedanji vlastodržci v Nemčiji se morajo čutiti gotovo zelo nesigurne,
Iz praškega novega „Vorwartsa“.
Odlomek Iz članka.
Površno bi bilo misliti, da je bil Hitlerjev teror odločilen za njegovo zmago. Hitlerjev teror je bil mogoč le, ker je bila gospodarska anarhija močnejša kakor borbena volja delavskega razreda, ker je bil obup nad obstoječimi večji kakor vera v socializem. Iz človeške družbe vrženi niso imeli moči, da bi v novih živ-1 jenskih razmerah izvršili socialistično revolucijo. Zato so se oklenili plehkih obljub in se vdali usodi minulosti. T ako so postali proletarski državljani hlapci veleburžuazije, tako so se naučili duhovitega klica ha ji Hitler, tako so dobili zarubljeni krneti zaupanje v nezaplenljivo vero v pleme, in tako je razbila vojska veleburžuazije, fevdalcev, malome-ščanov in proletarcev strokovne organizacije in socialnodemokratično stranko. Vara se, kdor misli, da bo nacionalni socializem: ustvaril kaj novega v družbi. Hitler je odpustil Hugenberga, toda dr. Schiacht in direktor Alianze, dr. Schmiitt, garantirata nacionalnosocialistični kapitalizem. Hitler organizira, toda on ne organizira življenske volje aktivnega ljudstva, marveč jo spravlja v odvisnost organiziranega monopolnega kapitalizma, ko je ljudski volji vzel dušo, pa jo kot komandirano in organizirano množico, kot voljan in cen izkoriščevalcu objekt izročil njemu.
Delavski razred pa živi in postane nosilec nove socialne in demokratične kulture, ko se zave svoje naloge in postane aktiven.
da se poslužujejo tako drakonskih, krivičnih in vnebovpijočih sredstev.
Internacionala soda* listov - esperantistov ustanovljena
na Duneju.
Dne 4. junija se je vršila na Dunaju ob prisotnosti mnogoštevilnega občinstva srednjeevropska konferenca socialistov-esperantistov. Po delegatih so bile zastopane lige esperant&kih idruštev iz Avstrije, Čehoslova-ške, Francije in Madjarske.
Dolga leta so esperantisti iskali pota in vložili so mnogo truda za dosego dobre mednarodne organizacije, kakršna do danes ni postojala, ker so dosedanje vezale samo poedince, ne pa lig. Zadnji kongresi avstrijske lige so sprejemali resolucije v prilog ustvarjenja praktične internacionale, vendar te zahteve niso prodrle.
V teh letih iskanja so se nekatere Lige popolnoma naravno zibirale okoli lista »La Socialisto«. To sodelovanje je povzročilo njihovo tesno spojitev. Edino Nemčija je v zadnjem času zapustila delo radi političnega terorja. Skupno delovanje je dalo delu že nekak mednarodni značaj. Potreben je bil še en korak, da se namreč že posto-ječe mednarodno delovanje določi in uredi s pravilnikom, kar se je tudi zgodilo. Tako je bil pripravljen predlog pravil za »Internacionalo soeialistov-esperantistov« (kratko I. S. E.). Pravila ,so demokratična, imajo sistem delegatov, medtem ko je delitev članstva na aktivne in pasivne odpadla, ker postane vsakdo, s članstvom v poedinih ligah obenem tudi član internacionale (I. S. E.).
Pravila so bila v načelu sprejeta in izbran je bil odbor, ki bo ista končno redigi-ra'l. Vsi delegati so izražali upanje, da bo delavski esperantski pokret končno začel uspešno delovati, (posebno radi naslonitve na socialistično stranko, ker je vse dosedanje delo bilo nekakšno sektaštvo brez veze z ostalim delavskim pokretom.
Za predsednika internacionale je bil izvoljen s. Gischitz (Avstrija) in sedež bo na Dunaju.
Ustanovljena je bila torej internacionala, ki se ne bo borila proti sličnim delavskim zvezam. Niti ne bo silila socialiste-esperamtiste za njihovo priključitev, temveč prepuščala bo vsakemu posamezniku, da si izbere organizacijo, ki se mu zdi boljša. S tem bo ona onemogočila, ida se ne bodo nabrali v njenih vrstah nasprotujoči si elementi, ki bi z nastajajočimi notranjimi borbami paralizirali vsako napredno delo.
VABILO
na w
IZREDNI OBČNI ZBOR
Konzumnega društva za Slovenijo,
tm Z. * O. z. v Ljubljani, ki se bo vršil v poslovalnici Delavske zbornice v Ljubljani dne 8. septembra (na praznik) ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora.
2. Poslovno poročilo načelstva in nadzorstva.
3. Sprememba pravil.
4. Slučajnosti.
Nadzorstvo Konzumnega.drultva za Slovenijo,
r. z. i o. z.
Opomba: Do udeležbe na občnem zboru imajo pravico delegati, določeni za kongres z dne 24. aprila 1932.
Nalagajte
svoje
prihranke
v štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg štev. 6.
Prosto po »Socialista Esperanto Servo«.
ZA DELAVNIKE
POTREBUJETE HA DEŽELI IH U MESTU POCEHI OBLEKO.
Napravili smo tako za Vas, oglejte si v naših prodajalnicah obleko
SELO
po Din
140.- 15&- 160;-
za celo obleko (suknjič, telovnik, hlače)
Din 50rh 55.- 60.-
stanejo hlače same.
Služimo javnosti:
z nizkimi cenami, dobrim blagom
in veliko izbiro
TIVAR
OBLEKE
k
TUka; l-Jmd.ka ttakaraa, d, d. T Maribor«, pred»tavit«l| Joaip O »lak ▼ Mariboru. — Za koaio rc tj izdala la eraluj« Viktor Eriča t Mariboru.