foitnina platana v gotovi»i. Sped. in abb. pot. i. Or. n,? E,D,N 1 ^ T v ° in UPRAVA v Gorici v ulici ivS?1! ^tev- 38 — Cena oglasom po dogovoru. aPrto vsak delavnik od 10.- 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAK ČETRTEK Poitni čekovni račun It. ll/son IH. Štev. 9 GORICA DNE 27. FEBRUARJA 1947. Cena L. 5. — UKOR A-IN MOD A Ce bi hotel kaki moderni gospo-, ni dopovedovati, da jo bila ka-ra izmed prejšnjih mod bolj pa-okusna, za žensko krepost °lj Prikladna kot najnovejša in * -li jo zato hotel toplo priporočiti, zletel na najhujši odpor. — Mo-atrna gospodična je v svojo modo 0 zaljubljena, da najde na njej ®8nio hvalevredne lastnosti — Setu* morala n. pr. v zadnji zimi J* nje prestati kar trdo mueeni-Vo —, medtem ko se ji zdi pri Vseh prejšnjih modah vse slabo in Narobe. Staromodna krila spadajo ed najbolj zasovražene stvari. Nekaj podobnega je za moderne hidi na splošno s pokora. Ta bese-ne pride na usta novodobnega človeka drugače, kakor če se hoče li nje norčevati. AU je tudi zate ta beseda tako neužitna in neprebavljiva? v Udkod prihaja ta mržnja proti čistilni, odrešujoči in zares sveti Pokori? Nekaj vzroka je v tem, ker poko-ra tako zelo nasprotuje nebrzdani nzivanjažeijnosti, ki poplavlja da-nnšnji svet. Trvi vzrok pa bo le v sodobnem napuhu. Ljudje smo postali silno Veljavni v svojih lastnih očeh. Vsi snio nepogrešljivi in nezmotljivi in 6 redkokdaj najdeš človeka, ki ti Poreče, da je veiiko grešil in da posuje očiščenja v zakramentu sv. Pokore. Tudi največji hodobnež pra- vi, da je brez greha, kakor da bi bili grehi nekaka stanovska napaka iidiovnikov, redovnikov in pobožnih ljudi, ki hodijo v cerkev. Kako naj torej dela pokoro človek, ki misli, da nima greha, da bi zanj s pokoro zadostoval in ga v ujej izpiral? Toda vest ,e le neizprosna sodnica in naj si človek še tako prizadeva, da bi jo umoril, ona le naprej vpije in mu očita zla dela. Kolikokrat slišimo, da ta in oni le prizna svoje zmote in pogrešene kcrake. »Nisem mislil, da se poganjam za stvar, ki se je izkazala za tako slabo! — O, Se bi bil vedel, kaj pride iz tega, bi se držal daleč proč!« Tako govorijo ob pogledu na preteklost posamezniki, včasih pa celi narodi, ki so prišli zaradi množičnih zmot in zablod v nesrečo in globoko ponižanje. »Spoznam, da to in tisto ni bilo prav, a to spoznanje mi nič ne pomaga, prepozno je!« Ni prepozno, dokler je čas pokore! Če si pogrešil, priznaj, da si pogrešil. Nato pa skušaj popraviti posledice slabih del in zanje zadostiti s pokoro. Posamezniki in narodi naj bi šli vase, skušali v luči večnih resnic spoznati svojo zmote in hudobije, nato pa s primemo pokoro popraviti zla dela, se usposobiti za dobra dela ter tako dozoreti za pravo srečo. Kako smo razrezani ... Te dni so objavili mirovno pogod- z Italijo. Obširni dokument ima ■*®2 strani. Pogodba jo bila podpi-*t'na v Parizu 10. februarja in bo s'°pila v veljavo po ratifikaciji od ^fftni vseh prizadetih parlamentov. 0 se pa zna še precej časa zavleči. Iz pogodbo povzemamo meje med “tgoslavijo in Italijo, ki pa so le ki‘ibližae, ker nam manjkajo napačni zemljevidi, ki so jih odobnli Vnanji ministri. Nova meja se začenja na severu fja tromeji med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo in se • strinja v sever-delu skoro popolnoma z mejo ftled nekdanjo Avstrijo in Italijo. Ob reki Idrijici, pol kilometra se-Vemo od neke vasi, 'ki pa v pogodbi imenovana, — zdi se, da bo Golo-trdo — začenja meja drugače toči. ^yvijo na vzhod proti Kožbanskemu "rhovlju, a pol km pred tem selom ^ obrne proti jugu in teče po grejočih do zapadne Pojane, preseče Neko 1 !/» km vzhodno od Idrijce lt;- se obrne proti jugozapadu do tod Vipolž in še naprej, vedno juž-?o od cesto, ki pelje proti Štever-kmu. »V klancu« se ■ obrne meja troti severu do Števerjana, kateremu obide zapadno v razdalji 500 m; Vasjo se obrne naravnost na vzhod na vrh Sabotina,, a tako, da testi vas Podsabotin Jugoslaviji. ^ Sabotina se spusti meja do Soče, 1 3o prekorači kmalu pod solkau-**im mostom ter gre nato tik ob železnici na goriško severno posta- od tam skozi in črez predor do !ačimo, ako naštejemo od severa Pr°ti jugu obmejno kraje, ki bodo s'8li na tem ozemlju. Ti kraji so Štivan, Medja vas, Mavhinje, Sa-motorea, Gropada, Bazovica, Socerb, Osp, Tinjan, Dvori, Truške, Breg, Butari, Grožnjan in ob reki Mirni Kostanja. Od tu gre meja do morja, kjer pusti Novigrad še tržaškemu ozemlju. Jugoslovanski obmejni kraji pa bodo: Brestovica Gorjansko, Tubje, Veliki dol, Dutovlje, Voglje. Vrhovlje, Sežana, Orlek, Lipica, Gročana, Kactelec, Kožar, Kocjančiči, Žernjevec, Šterna, Završje, To so v grobih obrisih nove meje, ki jih bodo v potankostih določile komisije prizadetih držav. Začele bodo svoje delo takoj, ko bo stopila pogodba v veljavo. Smele bodo tu di mejno črto preložiti za največ pbl kilometra, upoštevajoč zemljepisno lego in gospodarsko potrebe posameznih krajev. Ne bodo pa snele spreminjati načrta ministrov pri krajih z več kot 500 prebivalci, pri cestah in železnicah, pri vodni in električni sili. Ako bi se komisije v kaki točki ne mogle zediniti, bodo o nji razsodili veleposlaniki ZDA, Francije. Anglije in Rusije, ki poslujejo v Kirnu. Delo komisij mora biti končano tekom 6 mesecev. so imeli 1. junija 1940 stalno bivališče na odstopljenem ozemlju, in njihovi otroci, rojeni po tem dnevu, postanejo takoj jugoslovanski državljani. Izvzete so osebe, ki presegajo 18 let, in vsi poročenci ne glede na starost z italijanskim občevalnim jezikom: ti imajo pravico, da lahko optirajo za ital. državljanstvo v roku enega leta od vstopa pogodbe v veljavo. Jugoslavija lahko zahteva, da se te osebe v teku enega leta po izvršeni opciji preselijo v Italijo. Prav tako imajo tudi italijanski državljani, katerih občevalni jezik jo srbski, hrvatski ali slovenski, pravico do jugoslovanskega državljanstva. Tudi Italija more zahtevati, da se ti optanti izselijo v Jugoslavijo. Glede prenosa imetja je določeno sledeče: Jugoslavija prevzame brez plačila italijansko državno ali pol-državno imetje na odstopljenem ozemlju. Osebe, ki bodo optirale za italijansko državljanstvo, bodo smele odpeljati s seboj svoje na zakonit način pridobljeno premično premoženje in denarno imovino. Smele bodo tudi prodati svojo premičnino m nepremičnino pod istimi pogoji kot jugoslovanski državljani. Prenos premoženja se bo izvršil po pogojih, ki jih bosta Italija in Jugoslavija skupno določili. Isto velja za osebo, ki bodo opejrale za jugoslovansko državljanstvo. Žirela sinila, živele državljanske siBftMine Pred nedavnim sem oral, da g. Churchill toži ameriškega Slovenca pisatelja Louisa Adamiča zaradi o-brekovanja. Sedaj pa berem v Glasu zaveznikov, da je sodišče obsodilo tega jezičnega moža na 20.000 dolarjev globe in da mora vsakemu Angležu, ki je kupil knjigo, poslati popravek in opravičilo. — Torej silno častna zadeva in veliko priporočilo za javnega delavca, ki bi naj bil tudi naš odvetnik v tujini. — Najbolj zanimivo je pa to, da je v Ameriki, kjer je Adamič doma, tamkajšnja »Ameriška zveza za državljanske svoboščine« tega moža izključila iz svoji ga odbora »zaradi njegovega delovanja, ki ni več v skladu z osnovnimi načeli zveze«, ali z drugimi besedami: Adamič je bil izključen, ker je teptal državljanske svoboščine! Ko to berem, mi prihaja v spomin pismo, ki ga je neki g. Budal oni dan v Primorskem dnevniku naslovil na tega Adamiča iu ga pozival, naj bi pri nas uvedii — nekako a-meriško svobodo. Mi kmetje, ki smo siti govorjenja o svobodi in dejanskega biča vedno hujšega suženjstva, si resnično želimo, da bi se pri nas končno uvedla taka svoboda, da bodo pošteno kaznovani tisti nasilneži, ki nas neprestano zmerjajo in obrekujejo, nam grozijo in nas pretepajo ter ugrabljajo in ubijajo ljudi, ki imajo samo ta greh, da si ne pustijo vsiljevati komunistične vse uničujoče ideologije, ampak da zahtevajo človeka vredne državno svoboščine tudi zase. Živela tista svoboda, v kateri nihče ne sme nekaznovano drugih obrekovati in vršiti katero koli nasilje! Kmet iz cone A Pogled na Ce ITALIJANSKA mirovna pogodba Objavili so celotno besedilo italijanske mirovne pogodbe. Obsega uvod in 90 členov, razdeljenih v 12 poglavij. Pogodbi je dodanih 18 prilog, med njimi razni zemljevidi, dcdočila o Svobodnem iržaškem o-zemlju in določila o dobavi vode gc riški občini. Pogodba podrobno določa novo mejo med Italijo, Jugoslavijo in Svobodnim tržaškim ozemljem. Italija so obvezuje, da bo demilitarizi-rala svojo mejo nasproti Jugoslaviji, in sicer v globini 20 km. Važne so zlasti določbe o državljanstvu: Italijanski državljani, ki Nizozemski škofje o komunizmu in nacizmu V nedeljo 16. febr. so v vseh katoliških cerkvah na Nizozemskem brali pastirsko pismo kat. škofov o sodobnem komunizmu. Med drugim trdijo škofje: »Komunizem je prav Liko nevaren kakor nacizem, ali še colo bolj.« Pastirsko pismo trdi, da izhajata oba sistema — nacizem iu komunizem — iz istih osnov ter se za dosego svojih namenov poslužujeta istih sredstev, t. j. »varanja in tiranije«. Pastirsko pismo naglasa, da so kat. škofje večkrat ob sodili tudi narodni socializem ter obenem opozarja na lansko pastirsko pismo, ki je katoličanom prepovedali članstvo v komun, organizacijah. Kardinal Griffin o novi Evropi Angleški kardinal Griffin j° izdal k dni pastirsko pismo za postni čas. V njem govori tudi o novih razmerah v Evropi. Med drugim pravi: »Sovražniki Boga in Cerkve so krepko na delu. Poslužujejo se tudi iaži, da morejo v imenu miru ustvarjati nered... Nacistični zločini proti človeštvu v Nemčiji so pretresli svet. Pa tudi danes se dogajajo podobni zločini v mnogih delih vzhodne Evrope: suženjsko delo, koncentracijska taborišča, prega- njanje od strani tajne policije in umori so tam na dnevnem redu in te zločine uganjajo zdaj v imenu svobode in demokracije.« Žal, da ta trdifev kardinalova ne velja samo za »mnoge dele vzhodne Evrope«, temveč da se tudi v Gorici noč za nočjo vrše teroristični napadi in eksplozije. Kaj mislijo »neznanci«, da je »zob za zob, oko za oko« najbolj primeren način re- ševanja narodnih sporov v dobi de-n okracije? — Večkrat so žrtve teh terorističnih dejanj najbolj miroljubni in nedolžni ljudje. Postne pridige v Ljubljani Kakor vsako leto bodo imeli tudi letos postne pridigo v Ljubljani vsak petek zvečer v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Pridigal bo pomožni škof mons. Vovk. Hoover pri sv. očetu V soboto 15. febr. je sv. oče sprejel v posebui avdienci bivšega ameriškega predsednika Hooverja, ki je bil na potovanju po Evropi kot posebni pooblaščenec predsednika Trumana v zadevah prehrano v zasedenih državah Evrope. Hoover je bil že lani pri papežu, sedaj pa je I rišel k njemu znova, da se z njim pomeni o pomoči sestradanim ev-lopskim narodom. Prvi kitajski poslanik v Vatikanu Prvikrat v zgodovini se je zgodilo v nedeljo 16. febr., da je sv. (če sprejel v posebni avdienci prvega poslanika kitajske republike pri Vatikanu dr. Ivana Wu Čing Hsiunga. Novi poslanik je katoličan. Prej je bil protestant. Ob či-lanju Dantejeve »Divine commedie« pa se je začel zanimati za katoliško vero in bil v Šaugaju leta 1937. pogojno krščen ih sprejet v katoliško cerkev. Dr. Wu Čing Hsiuug je zelo učen mož in priznan strokovnjak v pravnih vedah. V domovini je bil predsednik komisije za sestavo nove ustave, ki so jo ravno letos sprejeli v parlamentu. Ob sprejemu pri sv. očetu je imel sila lep nagovor, v katerem je izpovedal svojo ljubezen do svoje kitaj- 0 človeških pravicah NEW TOR K, 23. februarja. -Odbor Združenih narodov zji človečanske pravice je 4. februarja razpravljal o predloženi listini pravic. Zastopnica Indijo, gospa Hansa Melita, jo predlagala, naj bi Združeni narodi dodali pravicam o svobodi nadaljnje točke, ki govoro o enakopravnosti in človekovi osebni varnosti. Gospa Mehta jo dodala, da ima pravico do enakopravnosti za eno izmed osnovnih človeških pravic. Nasprotno k predlogom indijske zi.stopnice pa je sovjetski delegat Topljakov zahteval, naj bi celo vrsto osnovnih človeških pravic črtali, češ da so nepotrebne. Za nepotrebno je sovjetski zastopnik označil človekovo pravico do življenja; tudi vključitvi človekove pravice do osebue avobode so je zastopnik Zveze sovjetskih socialističnih republik uprl. Menil je nadalje, da ni potrebno, da bi Združeni narodi sprejeli odstavek, ki govori o pravici človeških bitij, ld so v, sili, da bi se pri-tcžili na Združeno narode. Niti ni, po njegovem mnenju, potrebno vključiti pravico do zavetišča. Prav tako je odveč vključeujo pravice do zasebne lastnine ui človekova pravice do prostega gibanja Prav tako se je sovjetski zastopnik uprl, da bi Združeni naredi sprejeli v listino pravic človekovo pravico, da bi so branil pred pregaujanjem. Zdaj šele prav razumemo, zakaj se mora po vseh progresivnih šolah učiti Darvvinov nauk, da se je človek razvil iz živali. Kot žival res ne bi imel pravice do življenja, saj pri nas mesarji ubijajo vole in prašiče, ne da bi ti imeli možnost pritožiti se zoper nasilstvo na Združene narode ali si iskati zavetišče. Kmet priklene svojega vola v hlev ali ga vpreže v plug, ker žival nima pravice do prostega gibanja, ko je enkrat udomačena v človekovi službi. Zajee tudi nima pravice braniti so pred preganjanjem lovca, — a vsaj bežati ima pravico iu možnost. Ali misli progresivna domokra-cija res človeka ponižati na živalsko ravon? Nismo živali, smo ljudje, ustvarjeni po božji podobi, z dušo, ki jo neumrjoča in obdarovana z razumom m prosto voljo in se pod nobenim pogojem ne bomo u-klonili takim zmotnim naukom, k* vodijo do tako gorostasnih nasilnosti nad človekom. Temu se mora najodločneje upreti ves krščanski svet. Bog - duši Na zvonik ne sejejo žita, a niti ti, duša, ne sej svojih kreposti na javno mnenje, češ, kaj bo ta ali oni rekel, ako to storim ali opustim. Ti glej pred seboj le svojega Boga in se vprašaj: kaj bo dopadljivo mo- jemu Bogu in Stvarniku? tke domovine in do katoliške Cerkve ter sv. očeta. AVSTRIJSKA MIROVNA POGODBA. V Londonu sestavljajo namestniki zunanjih ministrov 4 velesil osnutek mirovne pogodbe z Avstrijo. Težave so velike zlasti radi nasprotstva med Sovjetsko Zvezo in zapadnimi velesilami. Eden najtrših orehov je vprašanje jugoslovanskih zahtev, ki so zelo velike, saj zahteva Jugoslavija celo slovensko Koroško. Da bi se to vprašanje razčistilo, so namestniki zaslišali i Jugoslovane, ki jih vodi dr. Jože Wil-fau, i Avstrijce, ki jim načeluje zunanji minister dr. Gruber. Velika Britanija, Amerika in Francija so se izrazile proti jugoslovanskim zahtevam, medtem ko jih SZ podpira. Stran. 2 SLOVENSKI PRIMOREC Siev 9 OPOZICIJA V BOLGARIJI. Bolgarski ministrski predsednik Geor-gij Dimitrov je izjavil, da vlada proučuje možnost poravnave in sodelovanju z opozicijo. Pri tem je rekel: »Vemo, da je pri zadnjih vo litvali vsaj en milijon volivcev, ki niso bili niti fašisti niti reakcionarji, glasovalo za opozicionalno listo bodisi radi osebnega nezadovoljstva, bodisi radi nerednosti pri preskrbi in zlasti radi mednarodnega položaja naše države, ki še ni bil dovolj stabilen«. Pametne besede, ki bi si jih lahko marsikdo vzel k srcu: opozicija v državi ni isto kot fašizem in reakcija, temveč je le znak pravo svobode in demokracije. PRAVA DEMOKRACIJA. Ameriški gospodarstvenik D. Lilien-thai je prod posebnim odborom a-meriškega kongresa lepo opredelil pravo demokracijo: »Eno izmed najbolj bistvenih načel demokracije je prepričanje, da se je predvsem treba ozirati na človeka kot takega, da so Vii ljudje otroci božji in da jo čloiveška osebnost iiveta. Iz tega prepričanja zraste trdna vera v človeške svoboščino in v potrebo njih zaščito, kakor tudi odpor proti vsakemu, ki bi hotel človeku odvzeti naj dragocenejšo stvar — dobro ime. Žalostno je, da se kaj takega dela prav v imenu demokracijo. Čo bomo tako nadaljevali, bi to zamoglo našo državo razdvojiti in uničiti«. PALESTINSKO VPRAŠANJE. Anglija je docela obupala, da bi mogla urediti vprašanje Palestine radi nasprotovanja Arabcev in Židov. Zato se je odločila, da izroči zadevo ZN. MOSKOVSKA KONFERENCA IN ČASNIKARJI. V Ameriki je nastala splošna nezadovljnost radi sporočda SZ, da so moskovske kon-.vvuiice prihodnjega marca ne bo moglo udeležiti več kot 15 do 20 a-meriških časnikarjev »radi stanovanjske krize« v Moskvi. Nezadovoljstvo je toliko večje, ker je Molotov na i) ar iški konferenci zagotovil popolno svobodo in udobnost. »Ge Sovjeti ne morejo izpolniti obljub«, pišejo ameriški listi, »lahko prestavimo konferenco drugam«. Število ameriških časnikarjev, ki se mislijo udeležiti konference, je okrog 73. ACHESONOVA IZJAVA. Ameriški podtajnik Acheson je 10. t. m. v odgovor na neko vprašanje izjavil, da se zaveda dejctva, »da je sovjetska zunanja politika napadalna in ekspanzivna«. Moskva je na to izjavo uradno protestirala, češ da je žaljiva. Marshall je odgovoril, da je izjava popolnoma v skladu z običaji ameriške demokracije in je Acheson storil samo svojo dolžnost. ALBANIJA PRED VARNOSTNIM SVETOM. Vel. Britanija je pred VS obdolžila Albanijo, da je 22. oktobra preteklega leta »premišljeno in tajno« položila mine v Krfskem zalivu, ki so poškodovale dva britanska rušilca in povzročile smrt 44 britanskih mornarjev. BeMct pred sodiem Prinašamo iz »Glasa zaveznikov«: Pred sodiščem v Ljubljani je bila razprava proti redovnicam Mariji Trkov, Ani Sušnik, Tereziji Pogorelec, Almi Trtnik, Ceciliji Vrbnjak, Hlapec Ferjan Nobene žive dušo ni imel, na katero bi so mogel z zaupanjem obrniti. — Kako rad bi se vrnil k Bregarjevim in služil tam tudi za majhno plačo! Toda Bregar no samo ni rekel nobene besede, ampak se mu je tudi izogibal na vseh potih in stezah. Da bi se podal tja in se zopet ponudil za hlapca, si Ferjan ni upal, kajti pustil je službo lahkomiselno sam, v zadnjih tednih se je obnašal pri njih svojoglavno, gospodarja je žalil in nazadnje se odklonil njegov dobrohotni nasvet. Po dolgem razmišljanju sem in tja je prišel slednjič na misel, da bi se obrnil na dobrosrčno in usmiljeno gospodinjo. To si je pa bilo laže misliti kot pa storiti. Na poti v cerkev m domov m bila gospodinja nikoli sama in drugače skoraj ni sla iz hiše — v hišo si pa Forjan ni upal. Tu ga je srečala nekega dne na poti med Tihim dolom in Poljana- Mariji Rozman in Neži Trdan, ki so bile obtožene, da so med okupacijo v internatu m na meščanski šoli v Lichtenturnu širile belogardistično propagando in navajale go-;enke k špijonaži. Obtožnica pravi dalje, da s svojim izdajalskim početjem po osvoboditvi niso prenehale, da so vzgajale gojenke v sovraštvu do FLRJ, jih navajale k trganju slik maršala lita, peterokrakih zvezd, stenčasa, k pisanju proti-ljudskih letakov, napisov, anonimnih grozilnih pisem itd. Obtoženke sc se zagovarjale, da so skrbele samo za vzgojo mladine in da jim njihov red prepoveduje vmešavanje v politiko. Sodišče jih je obsodilo: Tikovo na 3 leta, Pogorelčevo in Vrbnjakovo na 2 in pol leti, Sušui-kovo in Rozmanovo na 1 leto prisilnega dela; oproščeni sta bili Trdni-kova in Trdanova. Celotno premoženje zavoda Lichtenturna je bilo zaplenjeno. Do tu »Glas zaveznikov«. Ne bi. hoteli obrekovati ljudsko oblast, toda ne bomo se preveč motili, ako trdimo, da jo bil najbrž glavni razlog razprave in obsodbe: skomine po lepem Lachtent urno vem zavodu. Zato je bilo treba seveda obsoditi in razlastiti dosedanje lastnice: redovnice, usmiljenke. O ljudska oblast, koliko zločinov se godi v tvojem imenu! Domače novice KOSTANJEVICA PRI GORICI V prijaznem svetišču na Kostanjevici bo v postnem času vsak petek ob 4. uri popoldne sv. križev pot v slovenskem jeziku, litanije Imena Jezusovega in blagoslov. Ob nedeljah bo postna pobožnost prav tako ob štirih: žalbstni del rožnega venca, kratk i postna pridiga in litanije z blagoslovom. Lepo bi bilo, ako bi starši v obilnem številu pripeljali s st boj tudi otroke, da bi se že v mladosti navadili življenja s cerkvenim lotom. S prihodnjo nedeljo bodo na Kapeli zaenkrat samo štiri sv. maše, in sicer: ob 0.15 tiha maša z nedeljskim evangelijem v obeh jezikih; ob 7. uri maša s kratko slovensko pridigo; ob 8. urti služba božja za vernike italijanskega jezika; ob 10. uri glavno opravila s slovensko pridigo. Med tednom so maše ob 6.15; ob 7. uri in nekaj časa še ob 7.15. Ob nedeljah in dneh pred zapovedanimi prazniki jo blagoslov ob 16. uri. Slovensko mladinsko gledališče Bali smo so, da bo letošnji pust zares pust in brez poštene zabave. Pa nas je Slovensko mladinsko gledališče sijajno rešilo pustne puščobe in nam s;a pust podarilo obilo prijetne zabave in smeha zvrhano mero s prireditvijo Vombergarjeve komedije »Voda«. Prireditev je bila gotovo tehnično in efektno na višku. Nekatere vloge so bile naravnost sijajne in nepričakovano dovršene. Nerodnega, a simpatičnega Tinčka in njegove ljubke Katrice no bomo tako hitro pozabili. Nekoliko nedovršene so bile skupinske vloge. Scenerija je bila prav dobra. Želimo lc, da bi Slov. m. gledališče mi Jerica, živahna dekla pri Bregarjevih, in mu že od daleč zaklicala: »O pozdravljen, Ferjan! Ali se nič več ne prikažeš pri nas?« »Saj nimam pri Bregarjevih, žal, nič več iskati,« je odvrnil čemerno. »Iskati... iskati... Na kraj, kjer je nekdaj bil, pride človek lahko tudi zgolj iz prijaznosti.« »Da, rad bi prišel kdaj tja in vprašal gospodarja za neki svet; toda Bregar je jezen name.« »To si ti samo domišljuješ. Nam vsem si so smilil, ko se ti je tako slabo godilo.« »Tako, tako? Tako, tako? Toda Bregarja sem razžalil; zato si ne vpam več v hišo. Vrgel bi me lahko skozi vrata.« »Potem bi te bilo treba najprej skozi vrata noter v hišo vroči, hihi. -- Le čakaj, za to žo jaz imskrbim, hihihi. Na svidenje!« In smejoč se jo odšlo dekle svojo pot. Teden pozneje, v nedeljo, je bil v Gorici nadaljevalo s svojim u-spešnim kulturnim delom. Razdeljevanje sadnega drevja po znižanih cenah Okrožno kmetijsko nadzorništvo v Gorici bo tudi letos razdeljevalo kmetovalcem najprikladnejše vrste sadnega drevja po znižanih cenah-Število drevesc je omejeno. Zato naj kmetovalci prijavijo svoje potrebe pni Okr. km. nadz. v ulici Du-ea dAosta 55. Ob priliki prijave je treba plačati na račun približno polovico celotnega zueska. Razdeljevanje murvinih dreves Da bi se čimbolj razširilo sajenje murvinih dreves, bo tukajšnje Kmetijsko nadzorništvo razdeljevalo med kmetovalce gonške pokrajino ii’ur vina drevesca vrsto »Florio« po 30 lir kos. Predbeležbe se sprejemajo pil 0-krožnem kmetijskem nadzorništvu v Gorici, ulica Duca dAosta 55. Tečaj angleščine Kakor je bilo že sporočano v časopisju, bodo pričeli tečaji (za začetnike in napredujoče) angleškega jezika, katero vodi Okrožni urad za delo. Vpisi v te tečaje se sprejemajo pri Okrožnem uradu za delo v Gorici, ulica Crispi št. 9/1. Vpisnina znaša L 500 za vsak tečaj. Goriško županstvo Da se nevarnost okužonja po bo-iezni »afta« še bolj prepreči, je ustavljeno tudi poslovanje javne tehtnice v ulici Giustiniani za vozove s senom in vse vozove na govejo vprego. Zato naj se prizadeti poslužujejo tehtnice na senenem trgu (Piazza Bertolini). IZ POPOTNE TORBE Njega dni je krožila domislica znanega tržaškega humorista Cec-chelina na račun fašistične Italije: »Kjer se neha smola, se začne Jugoslavija.« Ko prideš sedaj v Šempeter, se spomniš na, to: Kjer se r.eha smola (asfalt), se bo začela nova Jugoslavija. Prav ob norišnici se neha asfalt in se začne razdrapana cesta, ki je ob suhem vremenu polna kamenja in prahu, ob dežju pa polna mlak in blata. Tukaj bo stala mitnica in se začel »železui zastor«, nova meja. Najhujše jo na šempeterskem trgu. Ce si tam — ob kupih gramoza in letanju »jeepov« nisi vratu zlomil, ithko zahvališ Boga. Onkraj šempeterskega trga proti Voleji dragi srečaš prve požgane biše, ki jih sedaj obnavljajo. Desno in levo ob cesti mole v zrak ožgane stene. Še veliko jih boš lahko videl,* če greš po cesti v Rihemberk in Štanjel. Od šempeterske cerkve do Kobdilja na Krasu stoje sama pogorišča iz raznih dob pretekle vojne. Pogorišča se še razširijo na Krasu proti Komnu, Vojščici in naprej do morja. Dve leti po končana vejni so še vedno lahko vidi, koliko je moralo naše ljudstvo pretrpeti. In zakajf OBNOVA Obnovitvena dela lepo napredujejo. Kjer so večja pogorišča, se tudi že rdečijo obnovljene strehe hiš. Ob cestah in na križiščih srečaš kupe tramov, peska, opeke, koreev, ki čakajo, da jih uporabijo za novo Ferjan povabljen na kosilo k Bregarju. Dobre volje, pa vendar s tesnim srcem je stopil v hišo svojega prejšnjega gospodarja. — Pri jedi je bilo malo besed. Bregar se je držal resno in nekam zaprto, Ferjan je bil v zadregi in ni vedel, kaj bi govoril. Gospodinja je skušala s svojo prijaznostjo opogumiti ubo-P.frga fanti, Jerica ga je prekanjena pogledovala in Ferjan je postal še bolj zmeden. Ni si upal jesti; pri več jedeh je že odložil žlico, ko ga je pa gospodinja spodbujala: »Ferjan, jej vendar!« je prijol zopet za erodje in jedel naprej. Po kosilu so na gospodarjev migljaj vsi za-I ustili sobo. Ostal jo samo Ferjan z Bregarjem. Gospodar si je prižgal pipieo tobaka in je puhal goste oblake dima od sebe, ne da bi spregovoril kako besedo. Šele po presledka je rekel: »Ferjan, slišal tem, da bi rad nekaj z menoj govoril. Sedaj no imej zaprtih ust in kar povej.« »Hotel sem vas vprašati za neki svet,« je odvrnil Forjan boječe; »prav nič ne vem, kaj naj počnem. zgradbe. Ljudstvo so veseli novih hiš, saj jih je tako potrebno po tolikem trpljenju m zmrdovanju. Pri tem pa se bojo le enega:. »Kdaj bodo šli Zavezniki iz dežele? Da bi nam prej vsaj hiše pozidali in kaj odškodnino dali.« Čudno! Jeseni 1945 so Zavezniki ponujali vaškim odborom, da jim hiše obnove. Pa so zavrnili ponudbo, češ, mi ne potrebujemo vaše pomoči. Danes isti odbori priganjajo ljudi k delu pri obnovi. Sedaj bi radi zidali, a jih še huda zima ovira. Druga čudna stvar, ki so mi jo pravili, je ta, da so ravno odborniki deli svoje hišo med prvo za obnovitev, druge pa puste čakati. Kako čudni odborniki! Najprej zavračajo pomoč, potem prvi planejo po njej. Kdor je leta 1945 sprejel ponujeno mu pomoč, je bil »bela garda«, lani pa so rdeči odborniki storili najprej sebi pozidali hiše in pustili »reakcijo« čakati in zmrzovati. Danes je pač vsakomur jasno, da če bi bili sprejeli zavezniško pomoč že koj spočetka, bi bila obnova v dež di že skoro gotovo dejstvo, tako pa je še vedno lepo število hiš, ki čakajo nanjo. RIHEMBERK V soboto 15. febr. so Rihemberža-ni praznovali žalostno obletnico. Tri leta je ta dan preteklo, odkar so jih SS in fašisti odpeljali v internacijo ter jim vso vas požgali. Pozneje som zvedel, da so tudi Ko-menci praznovali isti spominski dan. Lepo je od tamkajšnjih ljudi, da se radi spominjajo vseh umrlih na Nemškem in doma ter se obenem Bogu zahvaljujejo, da so se sami srečno vrnili domov, zakaj res ni majhna milost, če so se po večini vrnili domov po poldrugem letu življenja v nemških taboriščih. Iz Komna je ostalo v tujini od 50 do (50 ljudi, približno toliko tudi iz Ri-liemberka. Število žrtev je razmeroma majhno, če pomislimo, da so odpeljali tudi dojenčke in starčke. Spominsko obletnico so praznovali v cerkvi, kjer so imeli zjutraj mašo za vse umrle, ob 10. uri pa zahvalno mašo z zahvalno pesmijo. Zvečer so priredili tudi v dvorani spominsko svečanost, ki se je še dobro iztekla. Rihemberžani so v spomin postavili tudi kapelico, ki so jo že lani na ta dan blagoslovili. Kako je sedaj v Rihemberku in Kcmnu? Gotovo, da je lepše kot lani ali nekaj let nazaj. Tedaj je bila pač to dežela smrti in pokončanja, živa podoba porušenega Jeruzalema. Sedaj vstajajo obe vasi k ri( ve-mu življenju. Nove hiše se zidajo, a še vedno premalo. Ljudje pni obnovi delajo in služijo, vendar jim manjka še vsega, posebno občutijo pomanjkanje živine. Drugo imajo, saj je bila letina še razmeroma dobra, tudi klobase se že dobijo, ker so gospodinje prašiče redile. Vprežne živine pa ni. To bo kmet najbolj občutil sedaj na pomlad. Vendar imajo zaupanje, da bodo tudi tej stiski odpomogli, ker so pogumni in jim je sedaj domača gruda še tisočkrat dražja. Le nekaj jih teži, kar pa si zaupajo le bolj na skrivaj: kako bo, če ne bodo več smeli v Gorico in v Trst. Vsak dan vidijo ljudi z Gore in Črnega vrha, slišijo sosede iz Vipave, Sv. Križa in Kamenj, ki tožijo, kako težko je pri njih, ker so odrezani od Gorico. Naše ljudstvo čaka Sedanje življenje ni zame.« »Saj boš vendar osial pri tujskih vodnikih?« »Za ves svet ne več! Tega ciganskega življenja sem prav do grla bit.« »Potem bi se izučil kakega rokodelstva.« »Za to sem prestar. Tudi me ne veseli nobeuo rokodelstvo, ampak le poljedelstvo. Ali se vam ne zdi, da bi šel zopet za kmečkega hlapca?« »Ne vem,« se je pomišljal gospodar; »kdor je že jedel gosposki kruh in bil v gosposki službi, tak se ne bo več hotel privaditi življenju pri nas kmetih.« »Bregar, gosposka služba je suženjska služba — to sem sam izkusil,« je izjavil Ferjan, »raje hočem dva tedna delati pri kmetih in jesti črn kruh, kot pa en teden v gosposki službi sedeti pri polnih loncih mesa.« »Potem moraš pač zopet postati kmečki hlapec.« »Pri kom pa?« na izvršitev sklepov mirovno konference, kakor čaka obsojenec na izvršitev obsodbe: boji se in obenem upa, da se bo našla kaka drugačna rešitev. Obenem blagrujejo Trza-čune in »svobodni Trst«. Tega si sicer ne upajo javno povedati, v srcu pa si vsak tako misli. Svobod ni Trst bo postal za Primorsko isto> kar je bila za Jude Obljubljen8 dežela. Goričan MLADA SETEV To dni jo izšla v Trstu prva šte-vilka revije »Mlada setev« (cena 40 lir, za dijake 30), ki stopa s tem v svoj drugi letnik. Vsebina lista* ® obsega 24 strani, je zelo pestra: lep uvodnik j pomenu kulture za človeka, razmišljanje o svobodi, nekaj leposlovnih prispevke v (Posušeni nagelj, Mimo treh belih vrat, Be*e Marjetice, več liričnih pesmi), sp°' min na S. Kosovela, dva narodopisna članka (Marija ziblje Jezusa* Primorski sveti večer), nekaj mis« zu žene (Kakšne naj bomo), odl°’ niek iz zanimive ameriške knjig0 >:Kako si pridobiš prijateljev.« lo za zabavo je poskrbljeno s koti*3' kom Za dobro voljo. Vsakdo bo torej našel v listu kaj primernega za' se. Daši je torej list namenjen širo-ktmu občinstvu, vendar hoče bit1 predvsem »literarno-kulturni list.— mladih, delavnih ljudi, ki hočejo P° svojih najboljših močeh ustvarjati lepšo bodočnost primorskih Sloven-cev, obenem pa glasilo, v katerem bi zlasti mladina našla, če že ne vodnika, pa vsaj prijatelja in u‘ smerjevalia v novo dobo«. Hoče ra: sti iz lastnih sil, neodvisen vseh. Prav toplo pozdravljamo ta P°' dvig primorske mladine, ki hoče v duhu naših narodnih in krščanskih izročil pomagati pri zgradnji nas® slovenske kulture. Last priporočamo vsakemu zavednemu Slovencu. Ali smo res poklicaai v komuDizen^ Ko pogledaš, če je drugače^ vsaj v duhu po tej naši ubogi deželi* ali se ti no zdi, kakor da hi bila kar od kraja poklicana — v komuni* zem? La poglej jih, tiste vodnike vodnico, pardon, vodnice in vodni-ke, in tiste, ki za njimi drve, stare in mlade, še uboge otroke, ženske in moške, zaslepljene, ponoi-ele, P°" divjane! Ali niso vsi poklicani V komunizem? Ne poklicani, siljeni* viečeni so, z lirami, z obljubami, s strahovanjem, s harmoniko, z litrom, ž revolverjem, s kamenjem, 6 palicami. Uboga čreda! Potolažite se, saj preden bo konec, se bodo mnogi obrnili, ker bodo spregleda^ li, se ovedeii, spoznali in se ne vec bali. Neben krščen ali celo birman človek ni poklican v komunizem* ko pa nosi v sebi neizbrisno znamenje kristjana ali celo vojaka Kristusovega. Vse te kliče k Sebi mili Jezus: »Pridite k meni vsi, ki se trudiitje in site obteženi, in ja* vas bom poživil.« Siromak KUPIM HARMONIJ (Več pri Upravi) Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. Iucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S. »Za Bajtarjevega Ferjana so se vendar včasih trgali.« »Včasih pač, toda sedaj«. Gospodar je za nekaj časa zopet umolknil, nato pa pljunil in rekel resno: »Ferjan, zdaj hočem odkrito s teboj gcvoriti. Vem, da bi rad zopet stopil v službo pri meni. Zdaj sicer ne potrebujem nobenega hlapca, toda ker se mi smiliš, te hočein sprejeti. 'Seveda, zaenkrat le na poskušnjo za četrt leta in plače ti morem dati za tri mesece le dvajset goldinarjev. Če se bo preizkušnja dobri) obnesla, oova lahko pez-i.ejo šo drugače govorila. Toda tri stvari si izgovarjam: da ne gledaš samo nase, ampak tudi" na gosp0" darjevo hišo, da ne sklepaš več noj benih znanj z ženskami in da imas zaupanje do mene in gospodinje! menim, da. si lahko davno spoznal* da sva vredna zaupanja in da ti dobro hočeva. Več za sedaj ne rečem! morebiti .bom pozneje za to bolj razpoložen. — In zdaj, če ti je prav, tu je moj i roka!« (Nadaljevanje)