Vojna. MARTIN GOSAK. Martin Gosakje padel na italijanskem bojišču. — Tako se glasi poročilo; pusto in dolgočasno, ne zna dobiti poti do src. Pravijo, da je človek prilagodljiv — zares, tudi človekovo srce se je čuda prilagodilo razmeram tega časa, pusta kepa ledu ga obdaja kakor oklop: ostra mora biti puščica, da prebije to pusto skorjo in se prerije do gorkega valovanja krvi . . . Na goriškem učiteljišču sva se spoznala. Ni nosil ne črne kravate ne širokokraj nega klobuka — sredi množice je stal skrit. Ali na videz drugim tako podoben, kako je bil v resnici od vseh različen! Sredi družbe je bil njen člen; ko je bil pa sam, je zaživel svoje novo življenje, svoj novi svet. Dobro se ga še spominjam, sedečega pri mizi, s cigareto in s kupom manuskriptov v roki: »Vidiš, kaj hočem! — Podati je potreba nekaj povsem novega, nekaj, o čemer se ljudetn niti ne sanja! — Cemu premlevati že stokrat obdelane snovi, s starimi frazami še povrhu — seži po. novem, slikaj z novimi besedami, nametaj novih barv. da zažari vse v novem lesku!" In o svojem delu je sanjal večkrat in tako ob drugi priliki: -Moja prva knjiga mora biti kot granata, da uniči vse naše nepoštene kritike ; onemeti morajo vsi ncpošteni jezikil — Tedaj komaj si naredim pot za novo delo!" — Kje je Tvoja prva knjiga in kje so Tvcje naslednje, Martin! — Veja v cvetju je sanjala v solncu, pa je prišel vihar in jo je polomil ... Ali ne bodimo sentimentami, šaj je tudi on sovražil to epidemijo miadih sjudi — v dno srca skrijmo vso grenkost: zacelijo naj se vse rane, a v nas naj ostane moč! — Padajo ljudje s hrepenenjem v srcu, vzemimo mi, ki ostanemo, še njili hrepenenje in s podvojeno voljo hodimo za svojimi smotri! — Martin Gosak je dovršil pred dvema letoma maturo na učiteljišču v Gorici. Čeprav eden najbolj nadarjenih učencev, se ni rinil v šoli nikdar v ospredje. Svoj prosti čas je porabljal za učenje jezikov, med drugimi se je učil tudi latinščine. ker je mislil maturirati tudi na gimnaziji. Najrajši pa se je pečal z literaturo in je  tudi sam pisal. Svoje prve stvari je objavljal v -Zori", kjer ga Velikonja jako hvali. Ko je bil potrjen k vojakom, je pustil še precejšnjo množino rokopisov pri svojem stricu v Gorici. Če se rokopisi niso poizgu-bili, ali bi ne bilo dobro, da jih shranijo? Mnogo je takšnih, ki so komaj začeli pisati, ki so se pripravljali na pot, ko jih je strla usoda — in ali bi ne bilo dobro zbrati najboljše, najdovršenejše stvari teh m!adih ljudi ter izdati njim v najlepši spomin vsaj skromno knjigo ? — Albert Širok. KRVAVI KRAS. Podoba burnega življenja — Kras, si od nekdaj dom mučenja: Benetke vzele so ti čar, oropsl te prsti vibar. Požar sveta ti v srce liže, podzemskim čudom tvojim bliže italijanski grom besni, okostje skalno ti drobi. Pa čudežno okostje skalno last Avstiije ostane stalno; ko Lah z udarcem pridrvi, v množini ga nazaj dobi. Dovolj orjaštva v sebi kriješ, vsak rimski krut naval odbiješ, junaški orel naš budi, načrta vrag ne izvrši! Izkuša skrhati si zobe, strel laški treska v skalne robe: Naš lev, v osrčju tvojem skrit, zarjove: -Stoj, sovrag srdit!" Razjedeno ti je skalovje, krvi studencev je doniovje, v junaštvu slavi zažari, ko boj orjaški izbesni. Neurja pa uspeh bo ta-le: Rim grob svoj seka v tvoje skate, želel je Avstrije pogin; on sam pa bo kup razvalin! Josip Čo nč. * POZDRAV Z BOJIŠČA. S severnega bojišča smo prejeli z dne 6. novembra 1916 to-le vojnopoštno dopisnico: Ob pričetku druge serije svojega življenja v strelskih jarkih se iskreno spominjam vseh, ki jih združuje -Učit. Tov." — Javil šem se bil prostovoljno v fronto. Dodelili pa so me k novemu regimentu, česar nisem pričakovsl. Zalo se tni zbuja po mojili nepozabnih ijubljanskih planincih, ki so sedaj daleč od mene, pravcato domotožje. Ali povelje je povelje! Cesarju treba služiti povsod, na severu, kakor na jugu. — S tovariškimi pozdravi! — V i 1 k o M a z i, praporščak. * SVARILO Iz raznih pojavov se da sklepati, da se v inozemstvu živahno deluje na to, da se zavede v naši oblasti nahajajoče se vojne ujetnike k begu. Ker je s pobegom vojnih ujetnikov združena velika nevarnost in velika škoda za lastno armado, se občinstvo pozivlja k sodelovanju, da se ubeg vojnih ujetnikov prepreči s tem, da takoj naznanijo sumljive osebe, ali pojave, ter da prime osebe, o katerih se sumi, da so pobegli vojni ujetniki. Kdor pa beg vojnih ujetnikov podpira ali opusti preprečenje njih pobega ali ga ne naznani, je kriv hudodelstva proti vojni moči države in se vojaško strcgo kaznuje. Vsakogar se tedaj svari, pobegle vojne ujetnike pod streho jemati ali jira s hrano, pokazanjem pota, z obleko ali na drug način pri nadaljevanju pota pomagati. Ker se poslužujejo pobegli vojni ujetniki često civilne obleke, se zaradi ogiba težkih zakonitih posledic vsakomur priporoča najskrajnejša previdno.t pri ob čevanju s tujimi osebami. PAVEL DESCHANEL O NEMČIJI IN NEMŠKI FILOZOFUI. Predsednik francoske zbornice Pavel Deschanel je imel na letni skupščini akademični govor, ki je karakterističen za mišljenje vodilnih francoskih krogov. Goethejeva in Schiilerjeva Nemčija .— je rekel Deschanel — je že davno propadla, pruski duh je zavladal nad n;o in z njim tudi tetnelina njena tendenca: osvoievalni nagon. Fichtejeva in Hc-glova filozofija je izkušala dati temu nagonu, ki globoko korenini v instinktu rase, motivacijo in upravičenje. Ta filozoiija proglaša državo za nekaj absolutnega ter zahteva napram njej brezpogojno pokorščino. Nemški intelektualci so zato postopali popolnoma konsekventno, da sta duh nemških armad in duh nemške znatiosti eno in isto. Za nas Francoze, praviDeschanel, je obramba mej glavna stvar.Dokler stoje sovražne čete le nekaj dni hoda od Pariza, tako dolgo ne bo tniru. Ali se bomo sedaj bolje učili iz zgodovine kakor v prejšnjih časih? Ako ostaneta Avstrija in Nemčija nerazkosani, bosta, ako ravno oslabljeni, tvorili še vedno blok 100 milijonov Ijudi, ki bi pomenjal stalno opasnost za mir Evrope .Journal des Debats", ki objavlja Deschanelov govor, pristavlja, da je francoski narod nekdaj čutil v sebi največjo mržnjo proti vsemu, kar je nemškega, kakor je gojil vedno največje sim- patije za vse, kar je slovanskega. Navzlic temu si Francozi giede svoje politike napram Nemčiji še vedno niso popolnoma _dini. Složni so sicer v tem, da se mora pruski militarizem uničiti, nekateri pa menijo, da bi m<.glo priti do sporazuma z južnimi Nemci, kakor dabi bili ti manj nemški, kot so njihovi severni rojaki. Baš Hegel, ki je absolutizem države najbolj zastopal, je južni Nemec. Naše mesto je na strani Siovanov, tam moramo ostati. .J. d. D." poudarja, da se v postopanju proti Nemcem pri ureditvi nove Evrope ne bo smel upoštevati niti narodnostni princip, ker bi bilo to v očividno škodo aliirancem! POSLEDICE OALIŠKE AVTONOMIJE. Praški -Venkov" objavlja razgovor z odličnim članom češke konservativne (aristokratične) kurije, ki se je o posledicah popolne odločitve Galicije od ostalih kronovin izrazil tako-le: Ako odločijo Nemci Galicijo od Avstrije tako, da z nami ne bo imela niti skupnega parlamenta, potem pospešijo proces, ki nanj danes niti ne mislijo. Popolna samostojnost Galicije postavi vprašanje federaiizma na dnevni red. Ako nemške stranke danes priznavajo, da je dobro deliti državo na posamezna samostojna ozemlja, potem nam ne preostaja ničesar drugega, kakor izvajati iz tega principa vse nadaljne in naravne konsekvence. — Z Dunajo po ročajo: Oficialna krščansko socialna stranka se je izreRla za radikalne nemške zahteve, med katerimi se nahaja ona po popolni odločitvi Galicije; trezni dunajski rotovški krogi so zaradi tega jako razburjeni, ker so prepričan', da pomenja odločifev Galicije velik udarec za Dunaj in to v gospodarskem in politiškem oziru. Poliliško prvenstvo Dunaja, s katerim so združene ogromne gospodarske koristi, temelji med drugim na dejstvu, da je Avstrija skoro za 8 milijonov prebivalcev močnejša, kakor Ogrska. Po izločitvi Galicije in Bukovine bi štela Avstrija za 1 miljon prebivalcev manj, kakor Ogrska. In ne le to: madžarska politika stremi za tem, da si pridobi Poljake, in v Budimpešti računajo, da bi iz avstrijskega parlamenta izločeni deželi v bodoče sodelovali v vseh monarhije se tičočih vprašanjih z Madžari in ne z Avstrijci. S tem bi bilo težišče politike monarhije trajno preloženo v ogrsko glavno mesto, Budimpešta bi definitivno premagala Dunaj. Zgoraj omenjeni dunajski krogi že vidijo čas, ko se bo tudi diplomacija preselila v novo glavno mesto monarhije v Budimpešto. Preložitev politiškega težišča v ogrsko glavno mesto pa pomenja tudi konec odločilnega nemškega vpiiva na visoko politiko monarhije. DELO SLOVENSKEOA UČITELJSTVA ZA -RDEČI KRIŽ" IN DRUGE VOJNO POMOŽNE SVRHE. Dragotin Rostohar, nadučitelj v Cerkljah pri Kcstanjevici. 5 K, 10 vin.; Tonica Kračtiianova, učiteljica v Št. Lenartu pri Lašketn trgu, 2 K; šolska mladina v Kamniku z gledališko predstavo 150 K. Dnevi darovanja, in sicer: šolsko vodstvo v Skocijanu pri Turjaku, 62 K; v Črnučah 36 K; v Pirničah 27 K 50 vin.; na Barju v Ljubljani 12 K 40 vin ; ravnatelj Fr. Robič in učiteij Fr. Zaherl v Ljutomeru za oktober in november po 10 K = 20 K. skupaj 279 K. V zaduji štev. izkazanih 225.165 K 37 v. Danes izkazanih 279 . — , Ooslej nabranlh 225.444K 37 v. DENARNI USPEH DELA SLOVENSKEOA UČITELJSTVA V DOBIVOJNE DO DANES. Za sRdeči križ« itd. 225.444 K 37 v. III. vojno posojilo 278.748 . 69 - 2,714.338 . - B IV. Srednje šole Končna vsota 39.554 . 11 . 3,258.085K17v.