Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Stev. 19. NEW YORK, v soboto, 23. januvarija, 1Q04. Leto XI. v Mestu Pittsburgh Pa., in okolici preti velikanska povodenj. Voda narašča vsako uro. Povsodi se trga led in opustoše-valne vode prihajajo. Pittsburg. Pa., 2:5. jan. Mestu in okolici preti velikanska povodenj. V gorenjem toku reke Allegheny se je nabralo toliko ledu, da voda ne more odtakati. Na nekterih krajih je pa voda že prodrla svoje naravne jezove in pogubonosna voda se bliža mestu. Valovje nosi seboj ogromne količine ledu, tako, da je nevarnost še večja. Vremenskemu vradu se noroča, da se je pričel led pomikati proti raestu kaeih 40 milj od tukaj, tako, da pride led danes popoludne v mesto. Vreme je trajno vlažno in deževno. Vse kaže. na to, da preti mestu najhujši nesreča, kar jih toraui mestna zgodovina. Voda v obeh rekah čudovino hitro na- Ladije v ledu. Chicago, 111., 22. jan. Dva chicaška parnika sta na potu v Milwaukee obtičala med velikanskimi ledeniki, tako, da se ne moreta ganiti z mesta. Prvemu parniku je ime "Georgia" na kterem je 40 potnikov in 20 mornarjev. Drugi parnik je "City of Marquette", kteri je obtičal v leiu, ko je skušal priti v Kenosho. Na parniku je le kapi ran in 9 mornarjev, kteri so v velikej nevarnosti, kajti mogoče je. da led parnik zdrobi. Moštvo rešilne postaje je zaman skušalo priti na ponesrečeni parnik. Nezgoda na železnici. Altoona, Pa., 28. jan. Blizo tukajšnje postaje zadela sta dva tovorna vlaka Pennsylvania železnice skupaj. Obe lokomotivi in jednajst vozov je bilo razdejanih. .Razvaline so se nakopičile zelo visoko in so pričele takoj goreti. Železniško moštvo se j«4 srečno rešilo. Tornado v Alabami. Birmingham, Ala., 23 jrn. YNorth Birminghamu je razdejal tornado pet hiš. Več ljudi je bilo ranjenih. Vihar je opustošil tudi malo mesto Mound-ville, v countyju Tuscaloosa, kjer je bilo tudi par ljudi usmrtenih. Brzojavna zveza je bila razdejana. Mala poročila. — V Broad Brooku, Conn., vničil je požar v tamošnjem Saxburgovem skladišču tobaka, 300 zabojev tobaka v vrednosti $17,000. Tobak je bil last t-rdke Gans & Co. iz New Yorka. — Jezero Champlain je tam, kjer je najbolj široko, pri Willsboro Point zamrznjeno. Jezero zamrzne le v izredno hudej zimi. —- Na tiru Pennsylvania železnice pri Lancasterju, Pa., našli so trupla treh moz, kteri so popravljali tirove. dednemu je vlak odtrgal glavo, drugemu obe nogi, dočim je bd tretji popolnoma razkosan. Očividno se niso zamogli izogniti vlaku. Povoden} v Ohio. Razne reke so izstopile iz ovojih bregov. Hamilton, O., 22. jan. Reka Great Miami izstopila je severno in južno od tukaj iz svojih bregov. Proge Cincinnati, Dayton in Toledo Traction Co. so deloma preplavljene in promet med Daytonom in Cincinnatijem je ustavljen. Pri Sanduskem se je led v Mills Creeku odtrgal danes zjutraj in je odnesel seboj tudi most Big Four železnice. Tudi mestni most in oni železnice Pennsylvania sta bila v nevarnosti, vendar se je pa delavcem posrečilo s pomočjo dinamita ogromno ledovje razstreliti, predno je za-moglo napraviti večjo škodo. V za-oadnem delu mesta stoji voda že pet čevljev visoko. Columbus. O.. 22. jan. Voda reke Scioto je dosegla nevarnostno višino. Okolica je vsa preplavljena. Oblasti so svojo pozornost ob bregovih podvojile, kajti pričakovati je, da se bo jez podrl. Cleveland, O., 22. jan. Led, kteri se je nabral nad tukajšnjim mestom, se je danes zjutraj odtrgal in valovje reke Cuyahoga je odtrgalo takcj dva parobroda od njunih sider. Parobrodi so pripljuli proti podstavi mostu na Superior St., kamor so se z vso močjo zadeli, tako, da so močno poškodovani. Tudi mostna podstava je močno poškodovana. Gasilski parnik "Cleve-lander' moral je za voziti na pesek, da se je izognil odtrganim parnikom. Pri Akron, O., je izstopila iz svojih bregov reka Little Cuyahoga. Prebi-alci so morali svoje hiše ostaviti. da so se izognili valovom. Že 25 let ni bila voda tako visoka, kakor sedaj. Iz Ciianije. V ogrskem državnem zboru se je zopet pričela obstrukcija. NAZNANILO. Potnike na odhod opozarjamo parnika "AURANIA" iz New Yorka dn6 26. januarja ob 11. uri dop. v Trst in Reko. Tretji razred v Avstrijo: samo $36 do Trsta, samo $38 do Reke. Tretji razred v Ameriko: sam^> $36 iz Trsta, samo $38 iz Reke. Kajita za vsako pot $75 V Trst n $80 v Reko. Vožnje listke je dobiti pri: Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. V smrt obsojen. 751etni dvojni morilec Bonier bode usmrten. Starček je sprejel smrtno obsodbo hladnokrvno na znanje. Buffalo. N. Y., 23. jan. Sodnik Lambert je v smrt obsodil 75 let starega Charles Boniera, kteri je umoril zakonsko dvojico Fran in Ivanko Frehrs, ktera sta bila tudi stara približnih 80 let. Stari morilec je sprejel smrtno ob-odbo mirno in povsem hladnokrvno na znanje. Na njegovemu obrazu ni bilo opaziti niti najmanjše vznemirjenosti. Zagovornik je naprosil sodišče, da razpiše še jedno obravnavo, v kar pa sodnik ni privolil. Obsojenca bodo elektrokucijonirali v tednu, ki se prične z 20 februarjem. Žaloigra na ulici. Patersoi), N. J., 22. jan. Ekscentri-čna ženska imenom Lilian Breen, je danes skrajno dramatično končala svoje življenje. V to svrho je stala nekaj časa na Washington in Good win St. in klicala ljudi k sebi. Potem je vsem naznanUa, da se bode usmr tila in predno so jej zamogli to navzoči zabraniti, je izpila precejšnjo količino karbolne kisline. Jedva, da so jo dovedli v bolnico, je umrla. Zaprli učiteljico v stranišče. Corry, Pa., 21. jan. Prebivalci malega mesteca Sturtevant v countyju Crawford so izven sebe radi lopovščine, ktero so izvršili šolski dečki proti svojej učiteljici. Učenci višjih razredov so sklenili, da se v nadalje ne bodo učili niti zemljepisja, niti angležke slovnice. Da se pa obvarujejo pred kaznijo učiteljice, gospodične Morsejeve, so jo jednostavno zvezali in zaprli v — stranišče. Po tem so svoje knjige sežgali, razbili harmonij in pometali posamezne kose lesa v ogenj. Z globusom so se igrali football" in bili so nepopisno razposajeni. K sreči je neki državljan slišal kričanje, na kar je prišel i šolo in oprostil učiteljico iz stranišča Vojaški jetniki. Cripple Creek, Colo., 22. jan. Vojno sodišče je izročilo vjetega unij-skega delavca Sherman Parkerja civilnemu sodišču, ktero ga je stavilo pod varščino in izpustilo. On je ob-dolžen, da je nekemu jetniku pomagal na begu. Sedaj so vojaki dobili zopet povelje jetnika vjeti in ga dovesti v ječo. Dosedaj ga še niso vjeli. Upor je prouzročil avstrijski poslanec Ileržata. Apponyi in Tisza. Budimpešta. 23. jan. V tukajšnjem državnem zboru pričela je protivladi-na stranka zopet z obstrukcijo proti vladi iu zicer kljub vsem sklepom, vsled kterih so poslanci sklenili, da vlado ne bodo več nadlegovali. Povod obnovitvi obštrukcije so bili delega-cijski govori avstrijskega državnega poslanca Deržate in vojnega ministra Pitreiclia o vojaškej pravici "vladarja". Oba govora je ogrski ministerski predsednik Stef. Tisza odobril, kajti niti prvi, niti drugi ni bil naperjen proti vitežkej domovini Mongolcev in Ciganov. Vendar je pa v teh govorih uvidel "grof" Appony žalitev vsega Mongola, radi česar je pričel ščuvati proti Tiszi. Na ta način so pro-tivladini poslanci sklenili pričeti z obštrukcijo in se protiviti sprejetju zakona glede vojaške uredloge. V očigled skrajuo zavožene Cigani je, je njen vodja Tisza sklenil, vpo-trebiti najostrejša sredstva proti ob-strukciji. Vlada bode pričela na vsej črti z bojem proti obštrukciji. Ako pa to ne pomaga, naprosil bode Tisza svojega *'kiral.yja" Ferencz Joszka, la razpusti državni zbor. Draginja v Avstriji. Dunaj. 23. jan. Po vsej Avstriji je zavladala nepopisna draginja živil. Zlasti je pa meso sed tako drago, da si ga skoraj nihče privoščiti ne more. Kadi tega so razna mestna zastopstva sklenila pozvati vlado, na kak način bi bilo mogoče uvažatimeso iz Amerike in Avstralije, kajti tudi konjsko meso je postalo izredno drago. Kakor znano, do sedaj avstrijska vlada ni pustila uvažati meso iz inozemstva, češ, da je v Avstriji dovolj živine. Minister notranjih zadev je ravnokar izdal odredbo, ktera prepoveduje uvažati zmrznjeno meso iz Avstralije in Argentine, ktero pride preko Anglije v Avstrijo. Tudi je prepovedan uvoz govejega in prešič-jega mesa, ako pride direktno iz Avstralije. Na ta način skrbi vlada na najboljši avstrijski način, da avstrijsko ljudstvo strada. Nadalje namerava vlada uvesti tudi — davek na kruli, tako. da bode moral biti vsak komadič kruha 'etem-pljan', ker drugače baje ni veljaven in tudi — neužiten. Prazgodovinska najdba. Y Chile so našli popolno okost-nico ilitiosaura. University of California, 23. jan. Predsednik Lickovega observatorija, profesor \V. II. Wright, kteri potuje edaj po republiki Chile, poroča tukajšnjemu vseučilišču o zelo važnej najdbi. Ko je kopal v pokrajini Co-quimbo, Chile, našel je popolno okost-nico ihtriosaura, ali prazgodovinskega ribjega krokodila. Najdba je radi tega zelo važna, ker do sedaj v Južnej Ameriki še niso našli nikacih ostankov iz siluriške formacije, ktera spada k najstarejim preinačenjem iz bivšega zemskega kaosa v trdo zemsko skorjo. Okostnica je skoraj popolna. Razun tega je našel še druge važne zgodovinske stvari. Profesor Merriam je izjavil, da v kolikor je njemu znano. dosedaj še ni nihče našel ostanke prazgodovinskih saurov. kteri bi bili tako popolni, kakor oni v Južnej Ameriki. Vstaja v Uruguayu. 50 mrtvili in ranjenih. Montevideo, Uruguay, 22. jan. — Vstaško gibanje v Uruguayu se neprestano širi in je mnogo resneje ter večje, nego je bilo spočetka domnevati. Na raznih krajih je prišlo do pravih bitk, v kterih so baje vedno zmagale vladine čete. Zadnja bitka se je vršila dne IS. januarja. V bitki je bilo usmrtenih 500 bojevnikov. Vlada je mnenja, da bode zatrla vstajo tekom meseca dni, ako vstaši ne dobe pomoči iz Brazila ali pa iz Argentine. Cenzura je skrajno stroga kajti v mestu in okolici vlada vojno stanje. 0 železniškem ropu v Californiji. San Francisco, Cal., 22. jan. O že lezniškem ropu pri San Louis Obe-spo, se še dodatno poroča, da so ro parji vplenili baje .$80,000, kar je pa zelo dvomljivo. Samomor Američana v Canadi. Montreal, Canada, 22. jan. Trgovski potnik L. P. Kaufmann iz Phila delphije se je v tukajšnjem hotelu Windsor obesil na brisačo. Semkaj je dospel iz Albany, N. Y. Vzroki obupnega čina niso še znani. Za californijsko vseučilišče. San Francisco, Cal.. 23. jan. Pokojni lesni trgovec in milijonar Chas. F. Does je ostavil v svojej oporoki californijskemu vseučilišču svoto $7, 000,000 v svrho vstanovitve nov< knjižnice. Gospa William H. Croekerjeva po darila je istem vseučilišču $25,000. # 1200 delavce v brez dela. Chicago, 111., 22. jan. Včeraj so tukaj zaprli največjo topilnivo Iroquois Furnace Co. O tem so naznanili delavcem le pol ure predno so tovarno zaprli. Kadi tega je postalo 1200 delavcev brez dela. 200 Italija nov je takoj na to zahatevalo svojo plačo in ko so jim dolžni denar ob ljubili dati prihodnji teden, so sku šali naskočiti vrad tovarne, Policaj so raz podili italijane, ne da bi dobili svojo plačo. Rusija čeka. 0 odgovoru japonskej vladi se še ni posvetovala. Japonska neče preinačiti svojih zahtev. Nemiri v Koreji. Nesreča v rudniku. Calumet. 21. jan. V rovu Tamarack št. 3 usmrtila je velika skala našega rojaka Jos. Fortuno iz Domelj pri Vinici in Jakoba Skalo iz Semiča. Oba sta bila na mestu usmrtena. Prvi ostavlja ženo in dvoje otrok, očeta in brata v Ameriki. Bil je ud društva sv. Petra, K. S. K. J. in sv. Cirila in Metoda od J. S. K. J. Drugi je samec in ud društva sv. Cirila in Metoda, J. S. K. J. Washingtonske novosti. Razširjenje Carnegijevega z a v o d-a. Washington, 22. jan. Izvrševalui odbor Carnegiejevegu zavoda namerava ustanoviti posebni oddelek za ekonomijo in sociologijo, kteremu na čelu bode Carroll D. Wright, sedanji delavski komisar. Nadalje bode vsta novili tudi posebne oddelke za biologijo in laboratorij v Cold Spring ITarborju na Long Islandu. Jednoglasno za v e 11 a R o os e ■ Washington. 22. jan. Vsi delegatje, ktere so izvolili v Floridi za republi kansko mcijonalno konvencijo, so se jednoglasno izjavili v prid Roose-velta. Večina delegatov je predsedniku brzojavno sporočila, da ga bodo pri volitvah podpirali. Za spomenik Kos iuška. Washingtdta. 22. jan. Zastopnik McCleary iz Minnesote je vložil resolucijo za napravo spomenika polj sko-ameriškemu rodoljubu Tadeju Kosciusku. Spomenik bodo naročila poljsko-ameriška društva. Spomenik bode stal na tukjaŠnjem Lafayette Square. Nova newyorška pošta. Washington, 22. jan. Generalni poštni ravnatelj Payne je predložil bivšemu odseku za javne stavbe in zemljišča naslednji predlog glede zgraditve novega poštnega poslopja v mestu New Yorku. Nova stavba naj stoji z frontom, kteri naj bode dolg 460 čevljev proti 8. Ave., med 31. in 33. ulico. Na tem prostoru naj se od stopi Pennsylvania železnici dovolj prostora za napravo platforme in tirov, kteri bodo vodili 20 čevljev pod višino ulic. Stavba bode veljala $2,-000.000. _ Paris, 22. jan. Iz poročiL ktera so dospela tukajšnjemu uradu inostra-nih del, je razvidno, da se je položaj na skrajnem iztoku izdatno poboljšal. Rusija še ni odgovorila na zadnjo japonsko noto, toda odgovorila bode gotovo tekom dveh dni. Najkočljiveje prašanje je sedaj ruska prepoved glede vstanovitve naselbin v Mandžuriji. Rusija hoče namreč v severnej Aziji ohraniti prvenstvo belih ljudi. Položaj je sedaj sličen onemu Cali-fornije za časa pričetka naseljevanja Kitajcev. Radi tega so bile Zjedinje-ne države prisiljene Kitajcem prepovedati naseljevati se v Zjed. državah Z ozirom na vaŽnos* tega vprašanja dobavila si je Rusija prepis angleških zakonov za omejitev naseljevanja Kitajcev v Avstraliji. Rusija namerava sedaj opravomočiti iste zakone za omejitev japonskega naseljevanja v Mandžuriji, da tako čuva trgovino in obrt belih proti rumenim. Rusija hoče pred vsem zabraniti vstano-vitev velicih japonskih naselbin in vasi ob ruskih železnicah. London. 23. jan. Iz Seoula v Koreji se poroča, da so Korejci v raznih krajih ob železnici Seoul-Fusar« napadli japonske železnične vslužbence. Radi tega je japonska vlada Koreji naznanila, da bode v slučaju obnovitve tacih napadov poslala v Korejo svoje vojaštvo. London, 23. jan. Kitajska cesarica vladarica se dobro zaveda nevarnosti, ktera preti Kitajskej, ako pride med Rusijo in Japonsko do vojske. Radi tega je sklenila na vsaki način obvarovati Maridžurijo pred inozemsko kontrolo. Kitajski državniki so cesarico prepričali, da bi vsaka druga po litika pomenjala dinastični samomor, kajti inozemci bi onečastili grobove dinastije Mandžu, radi česar bi Kitajci iskali drugo dinastijo. Ako cesarica ne obvaruje Mandžurije, bodo Taipingi in Kalashui skušali izročiti Kitajsko zopet dinastiji Min-gov, kar pomeni popolni propad Kitajske. Ruski poslanik v Pekingu je prepričan, da bode v slučaju vojske Kitajska prisiljena se vojskovati, česar posledica bode, da bode v vojsko zapleten ves svet. Petrograd. 23. jan. Car še ni sklical državni zbor, da se posvetuje o odgovoru, kterega bode Rusija poslala Japonskej. Vesti iz,Tokio, da Japonci nestrpno pričakujejo vojne in da so popolnoma pripravljeni, kakor tudi vesti o gibanju ruskega vojaštva na iztoku, so tukajšnje ljudstvo zopet vznemirile. Najhujše, kar je pričakovati je dejstvo, da se zaioorejo obravnave končati vsaki čas. London, 23. jan. Japonski poslanik Ilayashi naznanja "Ass. Pr.", da še ni dobil nikacega poročila o ruskem odgovoru. Japonska svojih zahtev ne bode preinačila. Seoul, Koreja, 23. jan. Položaj v Koreji je zelo vznemirljiv. Cesar je prosil ruskega poslanika naj mu omisli rusko telesno stražo. Nemiri v južnej Koreji se neprestano širijo. — Glavni agitatorji za nemire so Ja-pon. kteri so pričeli tudi na severu z nemiri. Morda bode Japonska postopalo proti Koreji tako, kakor Rusija proti Mandžuriji. Newehwang. 23. jan. Dne 19. t. m. prišlo je semkaj 6000 ruskih vojakov. Mesto bode sedaj opravljal ruski komisar. Na njegovo povelje morali so kitajski trgovci razobesiti ruske zastave, ko so prišle ruske čete v mesto. Vabilo na naročbo. GLAS NARODA" velja kot dnev-. \ nik za Zjed. države in Canado $3 za vse leto, za pol leta $1.50 in 75 za četrt leta; za mesto New York (Manhattan) $4, za Evropo $4.50. Naročnino je naprej plačevati. Vse cenj. gospode naročnike prosimo, da blagovole naročuino kmalu doposlati. drugače bodemo morali do-pošiljanje dnevnika vstaviti in temu se lahko vsakdo ogne s tem. da nam vsaj 75c pošlje za četrt leta. Stroške imamo zelo velike za izdajo dnevnika in zato prosimo za točno plačevanje, a objednem tudi za pridobivanje n o -v i h naročnikov. lno iztrebitev jedino pravih Američanov in bivših gospodarjev sedanje republike. Toda v korist dežele in Indijancev vlada ne bode razdelila indijanskih rezervacij, pač pa v svojo lastno korist. — Samomor zaradi součen-I za. Iz Donave so potegnili te dni I truplo llletnega .To« i p Otta učenca dunajske meščanske šole. Ottu se je neki součenec, ki ni imel krajcarjev, da bi si kupil barve, tako smilil, da je vzel nekemu premožnemu součencu barv za 12 krajcarjev ter jih dal revežu. Tako je tudi delal sv. Ivrišpin, ki pa je vendar prišel v nebesa. Ottu pa se je usmiljenost slabo plačala. — Ravnatelj je zvedel za njegov "zločin' ter ga pred vsemi učenci oštel in mu zagrozil se z izključenjem. To se sicer i ni zgodilo, pač pa je dobil Ott slab iz obnašanja, kar ga je tako uža-tilo, da je skočil v Donavo. Sličice iz Hrvatske. Pred vsem moramo pripomniti, da so na Hrvatskem približno iste razmere, kakor v Slovencih! To je: ljudstvo si je podobno: navadno zelo ma-iodušno pred tujci, ki jih vedno ža-' lijo! Večkrat čujemo ali čitamo v časopisih, da n. pr. na železnicah po Hr- ' vatskem žalijo in šikanirajo na raz- , lične načine one zavedne inteligentne | ljudi, ki zahtevajo vozne listke v hrvatskem jeziku. Potem kriče Hrvatje po časopisih, da je to protizakonito, in se sklicujejo na nagodbo, kjer je jasno izraženo, da je na hrvatskem teritoriju službeni jezik jedino le hrvatski •— in to tudi v skupnih uradih (na pošti, železnici, pri financi in domobranstvu). In v resnici je službeni jezik povsod hrvatski že iz tega razloga, ker madjarščine zmožnih uradnih (v domobranstvu častnikov in podčastnikov) ni boditi. Toda na železnici so si Madjaii pridržali pravico (saj so jim madjaronski poslanci v hrvatskem saboru to rado dovolili, oziroma pritrdili, ker jih za dovoljenje — nihče niti vprašal ni!) za ma-djarski službeni jezik! To so storili predvsem iz tega vzroka, da bi potniki, ki potujejo z Reke v Budimpešto, mislili, da so med Madjari na vsej poti od Reke do Budimpešte, ko povsod slišijo na postajah blaženi jezik slavnega Arpada. To je, seveda, zelo otročje — no, madjarsko je! Ali povrnimo se k stvari sami! Zakaj uradniki na blagajnah prodajajo kmetom karte, četudi jih ti zahtevajo samo v hrvatskem jeziku i Zato, ker kmet druzega jezika ne zna, a inteligenca gotovo zna — nemški! Madjarščine ti sinovi Arpadovi ne zahtevajo, ker dobro vedo, da še na Ogrskem samem polovica prebivalstva ne umeje tega jezika! Ali tudi nemščina bi morala izginiti, ko bi vsi zahtevali listke le v hrvatskem jeziku! Kajti uradniki sami bi bili kmalu siti vednega prepira! Ali večina hrvatske inteligence noče pokazati, da ne zna nemško in zato — sama govori pre rada nemško o kupovanju voznih listkov! Naravno je, da so uradniki potem surovi, ako se oglaša kaka izjema, ki misli, da ne izgublja ničesar na svoji inteligenci, ako tudi z mogočnimi madjarskimi uradniki govori hrvatski. Na vse zadnje pa se niti ni čuditi takemu, v narodnem pogledu nedostojnemu vedenju večine hrvatske inteligence — ni se čuditi, vidi toliko slabih izgledov od tiste strani, ki bi morala prednjačiti z dobrimi izgledi! Ni se čuditi, pravim ako pomislimo, da ljudje a la dr. Josef Frank, torej vodja "najradikal-nejo" hrvatske stranke, zahtevajo na kolodvorih vozne listke tako-le: "Zweite klasse, Agram Siidbalinhof" (Radič: "Hrvatski pokret", 1903)! Človeku res sapa zastaja, ko ču je take stvari! In potem govori dr. J. Frank v saboru o krivicah, ki se gode hrvatskemu ieziku na železnicah —-- Ali ne napravlja to na-te utiša-- komedije?! Kakor je videti, Hrvatje bolujejo na isti bolezni, kakor Slovenci. Naša gospoda (posebno ona 'mala' gospoda!) kaj rada kaže o takih priložnost ili, da zna nemško, da ni neumna! Je pač tako, kaj hočemo! Nekterim ljudem je težko dopo\edati, da s tem, da govore remško, ali laško, ne dokazujejo še nikake posebne naobrazbe. ker na Nemškem zna vsak govedar ta jezik in na Laškem tudi banditi govorijo laščino! No, pustimo Magyar allam vasutak! Železnice na Hrvatskem se bodo tako imenovale, dokler ne bode Hrvatom že res enkrat preveč, dokler si ne prepovedo tega odločno in enkrat za vselej, oziroma,dokler se bodo omejali le na akademi-čne proteste — bolj ali manje hrupne — kakor do sedaj. Vse je v njihovih rokah, samo prav obračati morajo te roke! Ne sklenjene kakor o molitvi, ampak možko povzdignene — — E, različni so načini, kako se dobiva pravica, ali jaz mis.lim, da je ta način najbolji, pa ga priporočam tudi Slovencem, ker ti so navajeni zahtevati s sklenjenimi rokami! Ta način zahtevanja je smešen — smešen v prvi vrsti pred onimi, od kterih se zahteva. — Kriza na Srbskem. Sprememba v kraljevi adjutanturi je pro-vzročila splošno krizo. V šastniških krogih so pozdravili s posebnim zadoščenjem odstranitev Kostiča inAn-tiča kot glavnih zarotnikov. Na dvoru zavladajo najbrže v najkrajšem času normalne razmere. Odstopivši adju-tantje in ordonančni častniki nastopijo daljši dopust. Pravosodni minister Nikolič je demisioniral ter odpotoval v inozemstvo. Tudi vojni minister je odstopil, to pa zato, ker ni hotel potrdii novoimenovanega kraljevega adjutanta, na Dunaju živečega zeta bivšega srbskega ministra, Petroviča. Ženske napadle žensko. Dne 7. jan. ob 6. uri zvečer so v Slomškovih ulicah v Ljubljani, delavke v predilnici, Dora Prilogar, Mar. Tabornik in Katarina Benedik pričkale in napadle delavko Marijo Poljan-čevo, jo vrgle na tla in jo tako dolgo pretepavale, da je bila po obrazu in po desni roki vsa krvava. Poljančeva jih je nekaj obirala in zato so jo preteple. Nemške utopije. Nemško ozemlje od Vzhodnjega do Jadranskega morja je končni ciljvse-nemških idealnih stremljenj, boljše rečeno fantazij, ki jih goji vsak Nemec, kadar se pri žlahtnem pivu raz-grejo in začne politizirati. Od opoj-nih#duhov omamljen je moral biti pač tudi tisti nemški patrijot, ki je v berlinskem listu 4'Gegenwart" spravil na dan takim fantazmagorijo. Govori namreč o vsenemških ciljih, ki hlepe po nemški srednji Evropi. Tek njegovih misli se razvija: Pred 1. 1866 so tvorili Nemci v avstrijskih deželah 52 odstotkov vsega prebivalstva. Ako bi ločili od Cislita-nije Galicijo in Bukovino in Dalmacijo, bi bila nemška želja že v nekoliko izpolnjena. To je glavna točka vsenemškega programa, a nemška ljudska stranka zahteva za enkrat le ločitev Galicije. Ce se nemški jezični otoki v zahodnji Galiciji pridele razkosanemu avstrijskemu truplu :n če se slovaško, slovensko in hrvatsko ozemlje na Moravskem, Kranjskem in v Primorju oddeli, bi se zvišalo odstotno razmerje Nemcev na 57%, Slovanov se pa znižalo na 43%. Če se še sosedno nemško jezično ozemlje na Ogrskem prideli, bi pa Nemci zrasli zopet za 5%. Avstrijsko-ogrska monarhija rabi germanskega diktatorja. Naravno za-ruore .monarhija le s pomočjo vseh Xi-mcev doseči svoj cilj (!), in nekoč z nefško krvjo pridobljene (!), z nemško kulturo iz polazijatskega kaosa vstvarjene naselbine zopet ponemčiti. Kjer je volja, je tudi moč. Srednje-evropska carinska zveza se bode gotovo enkrat (!) sklenila, in ta zveza bo tedaj obsegala Nemčijo z 60 milijoni Nemcev in štirimi milijoni Slovanov, Nizozemsko s šest milijoni Germanov, Belgijo s 3 mil. Vlamov in 2% mil. Valonov, Švico s 3 mil. Nemcev in 1 mil. Romanov, Avstro-Ogrsko z 12 mil. Nemcev, 20 mil. Slovanov. in 8 mil. Madjarov. V srednjeevropski carinski zvezi bo tedaj 84 mil. Germanov, 24 mil. Slovanov, 8 mil. Madjarov in tŠiri miL Romanov. Teh 36 mil. negermanskih življev bo ud 84 mil. Germanov tekom stoletja popolnoma opredenih, blagostanje in boljše življenje (košta?), umetnost in znanstvo bo prebivalce te zveze skovalo v eno kulturno maso z germanskim značajem. Do te zveze mora priti, drugače bode uporne narode prisilila k njihovi sreči (!) germanska brezobzirna krvava in železna politika!! Nemški jezik bode potem svetovni jezik. Tako slove ta vsenemška modrost; in to mnenje prevladuje danes pri Nemcih. Predno se uresniči ta pan-gertnanski cilj, bo nemški bog še mnogokrat moral kihniti v svoji Wal-halli. Koristno pa je za nas. da po znamo cilje nasprotnikov, njihove na mere in ideje, ki vodijo nemško poli t i ko. ('e bi šlo kar tako, si sil lahko ju tri ves svet pod kopiti tevtonskih Hermanov. A kaj bi rekel na to Rus? Kaj bi rekel brat iz Balkana ? Ali bi bile slovanske fantazije po slovanski Srednji Evropi manj opiavičene, kakor nemške? m Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. Štefan Held, 68 let stari cigan brez stalnega bivališča, je 29. mal. travna m. 1. v družbi ciganov: Matevža GaGrtnerja in Janeza Rei-eharda godel v neki gostilni na Savi. Ker je slabo igral, je prišlo do prepira, kar mu je dalo povod, da je Gartnerja z nožem zunaj vasi zavrat-no napadel, ga sunil v trebuh in v pleča, Reicharda pa v prsa in pobegnil. Seboj je vzel tudi gosli, ktere mu je Reichard posodil. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. — Luka Potrebuješ, hlapec v Škofji Loki, spri se je dne 15. grudna m. 1. z drugimi hlapci pred gostilno Jožefa Suster-šiča v Mednem. Zagnal je Andreja Zavrla nalašč ob tla, Blaža Justina pa tolkel z rajteljnom po glavi, po hrbtu in po trebuhu. Razjarjen vsled tega napada, je zgrabil napadeni hlapec Justin na vozu cepin in udaril z njim Luka Potrebuješa po glavi in po levi roki. Sodišče je Luka Potrebuješa obsodilo na G mesecev, Justina pa na 3 mesece težke ječe. — Janez Jerše, drvar na Strahovici. je v noči od 25. na 26. listopada m. 1. vzel iz zaklenjene hiše Janeza Prekleta v Godiču 20 steklenic brinjevca, vrednega 60 K. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe. — Janez Cufer, delavec v Podlonku, se je v Primožičevi gostilni v Železnikih stepel s Šmito-vim sinom. Ko je 7S let stari Janez Smit hotel miriti, ga je Cufer sunil z nožem v desno stran prsi in mu pre-rezal suknjo za vratom, nato pa še vrgel vanj pollitersko steklenico in ga poškodoval na desnem ušesu. Obsojen je bil n? 5 mesecev ječe. — Jože Pa-vee, Počar v Poženiku je imel dne 24. vinotoka m. 1. s svojo taščo prepir. Ker se je hotela v bližnjem mlinu skriti, je tekel za njo. Ko so jo pa hoteli sosedje pred njim braniti, je pote« nil nož ter začel ž njim okolu sebe mahati, pri tem je pa zadel Janeza Lukanca-v leva pleča in ga nevarno ranil. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. Evropejske in druge vesti. Petrograd, 23. jan. Car Nikolaj je ravno kar izdal ukaz za snidenje vla-dinih konferenc pod predseduištvom governerjev. da izdelajo novi zemlji-ki zakon, kterega je car odredil dne 11. marca 1903. Carigrad, 23. jan. Sultan je odredil. da se one Macedonce. kteri so se udeležili minole vstaje, ne sme nič kaznovati. Budimpešta, 23. jan. Državni tajnik Gronmom je bil v dvoboju z tajnikom finančnega ministra na desnej roki ranjen. Rana je nevarna. Dvo-bojevala sta se radi zasebnega prepira. Paris, 23. jan. ilinisterstvo ino-stranih del naznanja, da je naslednjim Američanom podelilo red častne legije." predsedniku Harperju od chicaškega vseučilišča, umetniku Ch. Melehersu. Rodriguez Sedgwichu Be-rendu in Bernard T. Shoninger. Mentone. Francija, 23. jan. Vest. da je bivši predsednik republike Transvaal, Krueger tako oslabel, da se je bati njegove smrti, ni resnična. Stari predsednik, kteri biva od oktobra nadalje tukaj, je popolnoma zdrav. London, 23. jan. Včeraj je minolo tri leta, odkar je umrla kraljica Vik-toria. Spominski dan so častno proslavili. V Frogmore vršila se je običajna služba božja, ktere so se udeležili kralj Edward, kraljica Aleksandra, princ in princezinja Wales, vojvoda in vojvodinja Connaught in drnpri člani kraljeve obitelji. Petrograd, 23. jan. Šef baktcriolo-gičnega laboratorija carskega zavoda za eksperimentiranje s zdravili, je umrl vsleg kuge, ker je eksperimentiral s živimi kužnimi bacili. Sedaj so stavili laboratorij in \se vslužbence pod karanteno. Lima, Peru, 23. jan. Minister ino-stranih del in ecuadorski poslanik sta podpisala zapisnik, vsled kterega bo-deta obe republiki izročili svoj obmejni prepir v razsodbo nepristranskemu sodišču. London, 23. jan. Iz Sydney. Avstralija se poroča, da je nemški par-uik "Elba" na potu iz Portlanda. Ore., v Sydney, zgubil sidra in obtičal v koralah otoka Ocean v Polineziji. Parnik je zelo poškodovan. Atene, Grška. 23. jan. Grški državni zbor dovolil je vladi kredit za nabavo 120,000 novih pušk in več baterij topov. Kranjsko slovensko katoliško — Pomanjkanje lesa v bodočnosti. Dandanes si tehnika prizadeva, napravljati iz lesa vsakojake reči, ki se nam zde dragocenejše nego les, n. pr. papir, blago za obleko, tlak, sladkor, žganje itd. Toda neki francoski ekonom prorokuje, da pride čas, ko se bo svet trudil, da napravi iz papirja, kamenja in žganja — les. V svoji statistiki ob jednem dokazuje, da že dandanes 215 milijonov Evropejcev. ki so v trgovini in industriji najmogočnejši narodi, ne morejo več svojih potreb glede lesu sami prikrivati. Sploh ima le še sedem dežel preostajanje lesu: Avstro Ogrska. Norveška, Švedska, Finska, Rusija. Zedinjene države in Kanada. Pri izvozu lesu pridejo v poštev le še Kanada, Finska in Švedska, pa tudi te dežele ne bodo dolgo imele lesu za izvoz, ako se bodo dolgo gozdovi po dosedanjem načinu iztrebljivali. Omenjeni pisatelj prorokuje že čez 50 let sploš o pomanjkanje lesu. Tako kmalu se to najbrže ne zgodi, a zgodi se sigurno; kajti vedno več gozdov se pretvarja v njive in travnike, na novo pa se gozdovi sploh ne zasajajo. Glede kurjave bo les nadomestoval premog, pri gradbah pa železo. — Strežaji umorili u m o -bolnega. V blaznici v Toursu so strežniki po neprevidnosti umorili nekega blaznega bolnika. Blaznež ni bil nevaren, a ker je nekega strežnika nadlegoval, ko je isti ravno pismo pisal, ga je hotel vtakniti v prisilni jopič. Blaznik se je seveda upiral, nakar je prihitelo še več strežnikov, ki so mu zavili ruto okolu vratu', da bi ga premagali. Pri tem pa so premočno vlekli za konca rute, in ko se je blaznež v jopiču umiril, je bil tudi že mrtev. KJE JE! Jakob Bačnik. Bival je v Jo-lietu, 111. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat Anton Bačnik, Box 37, Ricketts, Pa. Rojakom v Clevelandu, O., in okolici priporočam moj 1776 St. Clair St, Cleveland, Ohio ti* bančne podružnice g. Fr. Sakserja. Vedno bodem točil sveže pivo, izvrstna domača in importirana vina. fini whiskey in likere; prodajam dobre 8modke, ter na razpolago sveži prigrizek. Slovenci v Clevelandu, O., se radi jajo v moji gostilni in vedno je najti zabavo. V obilen poeet se priporoča GAŠPER KORČE. 1776 St. Clair St., Cleveland, O. (10-12-04-vd) podu. tet?o svete Barbare v Forest City, Fenna. Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 v PennsylTanljl. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zaxa.r, P. O. Box 547, Forest City, Ta. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City, Pa I. tajnik: Ivan Telban, P. O. Box GOT, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 57."», Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa* GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bttcoteli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Os 4xin, P. O. Box 4<>2, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Z al ar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. * Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa. John Telban, P. O. Box 60?f Društveno glasilo je "Glas Naroda". .............................-A., -JI:.......J ■A. -A. ^ fr ^ iftnA i Zakaj trpite? Zakaj se mučite, ko zamorete lahko in hitro ozdraviti? Berit- Slo-'enci spričevala od bolnikov, kteri so se obrnili na prof. Collinsa in so sedaj popolnoma ozdravim. Ker nam prostor ne dopušJa, priobčimo sarno nekoliko pisem, iz kterih lahko posnamete, da je prof E. Collins najboljši zdravnik. Vsak dan dobi prof. dr. CoTins Zahva'r.a pismi : Gospa Anna Obtšter piše: Yelecenjeni prof. Collins: — Zc'o bi mi bilo ustreženo, da bi te moje vrstice objavili, in da Vss iste pri zdravju najdejo kakor sem i jaz hvala lioi^u. Naznanjam, da po Vaših zdravilih se počutim popolnoma zdrava in ne čutim nikakih bolečin v životu. Tek imam dober in sem zelo srečna. Vašo znanost v zdravljenju, v slučajih tako težke bolezni kakor sem jo jaz imela me veže dolžnost Vas vsem bolnim Slovenkam toplo priporočati. Z veleštovanjem Vaša Anna Obešter. 374 Apple St. Pottstown. Pa. ni stotine zahvalnih pisem. Cenjeni gospod profesor Collins: Kakor vam znano trpel sem dolt'o č isa bii^o _ leta na bolezni v grlu, šumenje v u-šesah in | o-stuh zgubil y.'m. Zdravniki, na katere s_-m se u Orni l, obe-čali so mi, da me ozdravi o, ali bilo je ravno nasprotno, pokvarili >u me do cela in moji živci so bili | c-pomoina oslabljeni. Obrnil sem se zaupno na Vas g. prof. Collins. \ i ste mi zdravila poslali in po prvi uporabi čutil sem se boliši in sem bil za delo sposoben, seda' sem pa hvala Bogu tn Vam do cela zdrav Zahvaljujem se Vam tem lotom najsrčneje in bilježim z veleštova-njem Mato Zugežič. Box lio Pellefonte, Pa. Vsakdo mora pripoznatl da najb-ljša priporočila za zdravnika so zahvalna pisma < d bolnikov, in buš bolniki se imajo zahvaliti g. prof. dr H ( Co! linsu, da SO sedaj zdravi in srečni. Zdravje je največje bo-gastvo sveta. Prof. dr. Collins posluje že muogo let točno in veslm* t-r on za m ore pomagati v vseh slučajih, posebno pri bole/.: ih. ko drugi zdravniki ž? več niso mogli pomagati in bniinkn o«lv/el: upanje. Prof. Collins trdi, da se da vsaka bolezen ozdravili in njegovo prepričanje je, da zauiore človek umreti za rail i velike starosti, ali pa vsled oslabonja. Izvrstna z.u-aviia. dobro spoznanje bolezni, točno ravnanje po njegovem navn« i:u vsakoniu zagotovi zdravje. Ako trpite na bolezni, ktero i».>b- d- u zdravnik ozdraviti ne more in ni bila pravil«.o lečena. takoj p £iie na imenovanega zdravnika. Ako trpite vsled nialobrižnosti, prr hlajenja, na prsah, želodcu pljuČah in druzih boleznih? Ali bolehate na skrivnih boleznih ali nesposobnosti? Ne prikrivajte ničesar, pifiite takoj vse natančno, obrnite se na tega zdravnika s polnim zaupaujem. Hodite si svesti, da vam bode gotovo pomagal. Prof. dr. Collinsa Dispepsia Cure. Ta bolezen prouzročuje, da bolnik neznosno trpi in nastane od T>rehlajenja, nerednega življenja jedi in pijače. To zdravilo je on izumil; pomaga vsakem, ako na tej bolezni trpi. Bolezen na ledicah ozdravi on zanesljivo, točno, vestno v par dnevih. Njegov način ozdraviti reumatizem je neprekosljiv; on ne daje zdravila kakor drugi zdravniki da bolnika preveč na stran ženejo, njegov način zdravljenja p i tej bol. zn je drugačen, osvobodi bolnika takoj od neznosnih nmk in boleč n. Kteremu ni prilika dana osobno obiskati prof. dr. Collinsa, naj mu takoj piše in dobro opiše svoju.bolezen. Vsaka bolezen se zamore po njegovem na?inu ozdraviti, on vsako bolezen ako ni zastarela iz korenine pzdravi z dobrimi zdravili i-> njegovo točnostjo, bolnik se mora točno po njegovem nav- dilu ravnati. Pozor Slovenci, ubogajte lias in obrnite -e takoj na prof. dr. Collinsa. Naslov tega čislanega in znamenitega zdravnika je: Prof. dr. E. C. Collins 140 West, 34 St., New York City. Uradne ure so l V-. f_f-t_f P k p * i t £ I f h k\ r 3 Uradne ure so vsak dan od 10. ure dopoludne do 5. ure popoludne. Vtorek in petek do 8. ure zvečer. £ % P k k £ » t ¥ t t t h Twrw J, vmrnmmmm jjpiipiuin, JopslovMa Katol. Jetoota. Drobnosti. V Ameriko se je odpeljalo diit 7. jan. ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani ~> izseljencev. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely. Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH. Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE. P. O. Box 105. Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Breddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ. P. O. Box 114, Eveleth, Minn. Iz urada Jugoslov. Katol. Jednote. Poročilo od 1. novembra 1903 do I. januarja 1904. Umrli člani plačani. Josip Grahek, ud družtva sv. Cirila in Metoda §t. 9 v Calumetu, Mich., umrl dne 23. julija........................ Fran Debeljak, ud družtva sv. Jožefa Št. 12 v Pittsburgu, Pa., umrl dne *8. januarja........................... Josip Kikelj, ud druživa sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu, Pa., umrl dne 27. maja................................. Ivan GulaŠ, ud družtva sv. Jurija št. 22 v South Chicagu, 111., umrl dne 17. avgusta .............................. Fran Kolovič, ud družtva sv. Barbare Št. I v Bloctonu, Ala., umrl dne 12. avgnsta ............................*. Josip Okički, ud družtva sv. Štefana št. 26 v Pittsburgu, Pa., umrl 4. oktobra................................... Fran Hudolin, ud družtva sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., $900.00 800.00 Črne osepniee. Prod nekte-rimi dnevi se je v Ilrnšici pojavila skrajno nevarna bolezen. Štirje delavci so oboleli za črnimi osepnicami in je jeden izmed teh bolnikov že umrl. Zal, da so nekteri delavci, ki so nalezli to bolezen, med tem zapustili Hrušico in od^li na Goriško, ter tako mogoče zanesli to bolezen v druge kraje. Sanitarna oblast je dala se-žgati vse barake, v kterih so prebivali ti bolniki. Dalje je dala dva izmed okužencev. ki sta bila odšla na Goriško. zaslediti in je jeden izmed njiju v bolnici pri Sv. Luciji, drugi v bolnici Podbrdom. Vse hiše. v sterih sta se ta dva na potu na Goriški ustavila ali v njih prenočila, se morajo natančno desinficirati. Orožniška postaja njaloki se je opustila, 011a v pa spremenila v definitivno. v Ba-Mozlju 10,000 kron je izgubil kolesar Mephisto med Trstom in Puljem. Razne male novice. — Izropan poštni voz.' V Balassa Gyar-ma so roparji napadli in oropali po- ee ga je obsodilo v dveletno ječo. — Kazstrelba na vojni ladiji. Na angleški križarki "Wallarflo", ki je bila na potu v Avstralijo, se je prigodila ve-ika eksplozija, vsled ktere je ubitih osob. —Drozd in dr. Kohout. gkiv-ua sleparja pri svetovaelavaki poso-jilniei, sta dospela včeraj v varnem -spremstvu v kaznilnico v Pakrac. — Zagorski nemiri pred sodiščem. V Belovaru se vrši glavna razprava proti obtožencem zaradi poletnih nemirov v tem okraju. Obtoženih je 363 mož in 4 ženske. Prič je poklicanih •>!♦. — Premeteni roparji. V Aradu sta prišla dva policaja k posestniku Heinczu ter jru proglasila za aretiranega. Rekla sta 11111 tudi. naj vzame seboj dovolj denarja, ker mu bo treba v preiskavi živeti 11a svoje stroške, pa tudi odkupiti se mu bode morda dalo. Drugi dan so našli Ileiueza na cesti mrtvega in oropanega. Policaja sta namreč bila preoblečena roparja. — Hud in mo<"an Černogorec. Na Dunaju sta ^e sprla zaradi politike neki srbski in črnogorski visokošolec. Črnogorec je pobil Srba Rundo s pestjo, da so ga nezavestnega odnesli v bolnišnico. Pretresli so se mu možgani. — Poneverjenja. V Morgosu v Švici so zaprli knjigovodjo Burno-da, ki je v 12 letih poneveril svoji tvrdki 111,665 frankov. V Milanu je poneveril odvetniku Menichettiju njegov pisar S3,283 lir. 600.00 Stni V?z" Postiljona in njegovega spremljevalca so ubili. Razun drugih vrednosti so odnesli tudi denarnih pisem za 4000 K. Ubežali so najbrže v Budimpešto. —Novi svetniki in svet-I nice. Dne 6. januarja je prečital papež v konzistoriju dekret o proglaše-jiiju zveličanim ogrske mučenike Ma- umrl 5. novembra............' ...........'........ 900.00 r'ja Korosi, Ištvan Pongraz in Mel- (hijor Grolecz ter device Orleanske 900.00 Jovane d' Are. — Igralska afera v I Budimpešti. Državni poslanec Sarel-900.00 lar.v je nedavno priigral od graščaka . Diunyerskega 300,000 K. Graščakova 900.00 900 00 900.00 Dako Badovinac, ud družtva sv. Jurija št.' 22 v South Chicagu, 111., umrl dne 1. novembra . .................... Fran Melovec, ud družtva sv. Jožefa št. 21 v Elyriji, Colo., umrl dne 5. novembra.........................*...... Mihael L. Klobučar, ud družtva sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich., umrl dne 5. novembra............. 900.00 rodbina je odrekla izplačitev dolga. Matija Košir, ud družtva sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., umrl dne 22. novembra ............................ Ivan Jarc, ud družtva sv. Alojsija št. 31 v Braddocku, Pa., umrl dne 8. decembra......................... Iran Martinjak. ud družtva sv. Cirila in Metoda £t. 1 v Ely, ,češ, da je Dumyersky bolan na živcih 900.00 ter vsled tega včasih nerazsoden. .Rodbina je predložila v tem smislu 900.00 tudi zdravniško spričevalo, 11a kar je sodišče izjavilo, da je dolg neiztirljiv Minn., umrl dne 9. decembra................ . ....... 900.00'— Orožniški častnik — anarhist. V Skupaj..........>11300.00 Barceloni je zaprlo državno pravdni- štvo orožniškega poročnika Moralesa, ker je napravil in položil v neko hišo bombo. — Proti samostanskim šolam. Zveza vseh posvetnih učiteljev na Španskem je predložila zbornici prošnjo, naj se samostanski rodovi izključijo iz učiteljstva. — Turška brezobzirnost. V Carigrad z Llovdo- Poškodovani udi plačani. Mihael Bosar, ud družtva sv. Štefana štev. 11 v Omaki, Neb., poškodovan dne 9. avgusta .... ..................... $800.00 Bolni udi plačani. Jurij Modrič, ud družtva sv. Barbare štev. 4 r Federalu, Pa. bolan do 4- septembra . ........ ....... ............. *ioo.oo'vim pamikom došlo avstro-ogrsk^po- Josip Gorišek, ud družtva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu, Pa., bolan do 8. decembra........................... Ivan Tomec, ud družtva sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., bolan do 24. decembra.......... ................... Ivan Jermančnik, ud družtva "Danica" št. 28 v Cumberlandu, Wyo., bolan da 12. decembra..................... Ivan Sodar, ud družtva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., bolan do 2. januarja.......................... što so turške oblasti samovoljno od-40.00 pr]ej vsled česar se je vložil protest. (Vojaška zver. Nedavno se je zgodil v 40. 00 vojašnici 6. lovskega bataljona v Pragi, sledeči krvavi prizor: Rekrut 40.00 Waiter, ki sta mu manjkala dva prsta desne roke, bil bi moral naglo sne- I mrli udi za plačati iz assessment* št. 6. ' ' * • • • • • •_:.:.-,.......:— mati in nasajati bajonet na puško. SkuPai............ $240.00 Ker tega s svojo pohabljeno roko ni mogel dovolj hitro storiti, iztrgal mu je četovodja Dufek bajonet ter mu Fran Ložavec, ud družtva sv. Cirila in Metoda štev. 1 r Ely, ga zasadil v trebuh, da je rekrut Minn., umrl dne 3. septembra ...................... $900.00 kmalu umrl. Dufek se je izgovarjal. Martin Gruden, ud družtva Sladko Ime Jezus št. 25 v Erelethu, da se mu je nesreča pripetila, a izgo- M inn., umrl dne 9. septembra...................... 900.00 vor mu ni pomagal, kajti vojno sodi- Skupaj. ........... $ 1800.00 Umrle soproge za plačati iz assessments št. 6. Mana Centa, soproga uda družtva sv. Cirila in Metoda štev. 1 maja.................... $300.00 Ponesrečena vlju dnost. V pariškem gledališču "Gymnase" so igrali te dni znano antisemitsko igro "Retour de Jeruzalem'*. Vsi prostori so bili oddani, kp je prišel zvečer neki rospod z dežele k blagajni. Le neki najemnik bi oddal svojo ložo z dvema sedežema, seveda za drago odškodnino. Tujec se je odločil za ložo ter povabil k sebi povsem mu tujega gospoda. ki je za njim prišel k blagajni pa ni seveda dobil prostora. Med prvim in drugim dejanjem je šlo vse gladko^ koncem tretjega dejanja je pa hipoma nastal vihar v omenjeni loži. Tuja gospoda «ta se zgrabila za lase ter sta še med vpitjem obdelovala s pestmi. Povabljeni sosed je bil i namreč žid aer ni pustil svojemu dobrotniku ploskati zasmehovanja Židov na odru; drugi kot antisemit pa si tudi ni pustil jemati takih predpra-vic, in nastal je boj. ki se bode nadaljeval še pri sodišču. Kje je resnica? Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. O lem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktere mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti. Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da zamore ozdraviti VSAKO BOLEZEN, je to nespametnost. Po vseh veljcih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na čelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak. Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDIC AL INSTITUTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazujoča se "praznota, kajti siromake, stanujoče daleč od velikih središč, običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da bi se rešili bolezni, ktera jih tlači. Universal Medical Institute Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč. — Ako so drugi zdravniki proglasili vašo bolezen za neozdravljivo Ako so vam nevešči zdravniki odvzeli stotine in stotine do- larjcv in vam kljub temu niso povrnili dragocenega zdravja. Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vašo bolezen odkritosrčno brez sramovanja, tako natančno, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bode zdravniška konferenca preiskala, in ako bode strokovnjak on° vrste bolezni, za ktero Vi bolujte. uvi-del, da Vas zamore ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila v kterokoli mesto Zjed. .držav, Canade ali Mexike. V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da se Vas osobno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen. Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti !e potorn vživanja zdravil in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj spoznati. Universal Medical Institute ima mnogo električnih strojev, s pomočjo kterih se oslabele osobe krepe, organizmu (životnej sestavi) podeli se nova moč, suhi se odebele, debeli se osuše, preskrbi se nova moč izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine. Rentgenevi ali S žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. .Na ta način je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega pa Vas lahko ozdravimo, ako iinate: REVMATIZEM — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOŽO — BOLEZNI NA0CEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH. — AKO ZGUBiTE LASE — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMER0IDE — SPOLSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU — AKO STEN R VOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KAŠLJATE. — NE ČUTITE. — AKO STE BOLNI NA MEHURJU LEDVICAH, JETRIH, itd , itd. Ali ako imate kterokoli drugo bolezen, obrnite se 11a Universal Medical Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vam bodo pojasnili Vašo bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se /.a vsako sprejeto zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trosite zaman drazega denarja. Ako srte v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete, v čem obstoji Vaša bolezen. Tu vam je naš naslov: UNIVERSAL MEOIGAL INSTITUTE 30 WEST 29th ST., blizu B'way, NEW YORK. Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne. — Nov pariški običaj. Kakor so se dosedaj s posebnimi listi naznanjale zaroke, poroke, krsti itd., naznanjajo uristokratični pariški kro gi najnovejši čas tudi — ločitve. Prvi je ta običaj upeljal neki P. Dawis, ki je sporočil na nosebni karti svojemu znancu: "P. D.ima čast vam naznaniti, da se je sodba z dne 12. oktobra 1903, s ktero se loči od M. Lujize R., . .... ,, . ., „ „ . , , se priporoča V3em cenjenim rojakom izrekla njemu v prid. Znanec je ta- i __,__, ~ , ., . , . , . . j .. 3,652.10 Preostanek v blagajnici od 30. junija 1903............... #2,040.35 Dohodki. Assessmenti za amrle Št. 24, 1, 2, 3, 4, 5, 6 in ostali dolg.......................... V plačano 2a pristop...................... Vplačano za znake ................... Za deficijo A. Šk robca (Josip Agnič) ..... Skupni dohodki............................ $21,611.75 Skupni znesek................ Stroški. Usmrtnina za 13 udov po $900 in 1 $600. Usmrtnina za 4 soproge po 6300 . .......... Za poškodbe ali izgubo udov.............. Za bolniŠno podporo.................... Jednotine tiskovine............... Poštnina in Express...................... Za znake Jednote . . ...................... Razni drugi stroški....................... Zborovanje Jednote...................... Plača uradnikov Jednote................. Za pogrebne stroške dveh udov............ Za duplicirano podporo Fr. Debeljaka...... Skupni stroški ........................... #20,616.17 Gotovina naložena v Bank of Ely 1. jan. 1904. 3.035.93 #12,300.00 1,200.00 2,200.00 1,692.30 74.85 28.18 7 S. 00 »34-65 1,643.19 250.00 215.00 800.00 Skupni znesek......................~7! 2.10 Ivan Habian, predsednik. Jurij L. B r o ž i č, I. tajnik. Ivan G o v ž e, blagajnik. NAZNANILO. Finančno poročilo, ki je danes objavljeno, zavzema tudi poročilo, ki je bilo objavljeno in izdelano do 1. novembra 1903; to sem storil zato, da se strinjajoč s pravili Jednote, dne 31. decembra zaključi fiskalno leto Jednote. Ako je ktera pomota v premembah udov posameznih društev, kakor kaže poročilo, prosim, naj blagovolijo taka družtva oprostiti, kajti od poslovanja in raznih prememb v prvih treh mesecih nisem imel natančnih podatkov. Za izplačila iz assessmenta št. 6, ktera so zaznamovana kot neizplačana, še nismo prejeli natančnih naslovov od dedičev; iato se zgodi, kakor hitro zvemo, kje da bivajo dediči. Jurij L. Brolič, L Ujaik. Ime družtva, Številka, mesto in država. Sv. Cirila in Metoda št I, Ely, Minn......................... " Srca Jezusa št. 2, Ely, Minn............................. " Barbare št. 3, La Salle, 111............................... " Barbare št. 4, Federal, Va............................... " Barbare št. 5. Soudan, Minn. ............................ ** Marija Pomagaj št. 6, Lorain, O.......................... " Barbare št. 8. Blocton, Ala............................... " Cirila in Metoda št. g, Calumet, Mich..................... " Štefana št 11, Omaha, Nebr............................. " Jožefa št. 12, Pittsburg, Pa.............................. " Alojzija št. 13, Whitney, Pa.............................. " Jožefa št. 14, CrcK-kett, Cal.............................. 44 Petra in Pa»la št. 15, Pueblo. Colo........................ '* Cirila in Metoda št. 16, Johnstoyn, Pa..................... " Jožefa št. 17. Aldridge, Mont............................ " Alojzija št. i8, Rock Springs, Wyo........................ " Alojzija št. 19, Lorain, Ohio,............................. " Jožefa št 20, Sparta, Minn............................... •« Jožefa št 21, Ellyria, Colo............................... " Jurija št. 22. South Chicago, 111........................... " Jožefa št. 23 San Francis"o, Cal......................... " Ime Jezus št 25. Eveleth, Mian............................. «* Štefana št 26, Pittsburgh, Pa............................ " Mihaela št. 27. Diamondville, Wyo ...................... "Danica" št. 28, Cumberland, Wyo.......................... Sv. Jožefa št. 29, Imperial, Pa.............................. " Jožefa št. 30, Chisholm, Minn............................ " Alojzija št. 31, Braddock, Pa............................. " Marija Zvezda št. 32, Black Diamond, W»sh.............. " Barbare št. 33. Negley, Pa ............................. •« Petra in Pavla št. 35,'Dunlo, Pa.......................... " Alojzija Št 36, Connemaugh, l'a......................... '« Janeza št. 37. Cleveland O.............................. • Sokol" št. 38, Pueblo. Colo............................... Sv. Barbara št. 39, Rrslyn, Wash............................ " Mihaela št. 40 Claridge, Pa............................ " Jožefa št. 4T, E. Palest ne, O .......................... " Marija Pomagaj št. Pueblo, Colo......................... " Alojzija št. 43. E. Helena, Mont......................... " Martina št. 44, Barberton, O............................ Frank Sakser, posamezen ud............................... Anton Mezek «« '« ............................... Skupaj. 2506 C3 i C «1 c4 v tc .a 6 v 0 <0 «> 3 ^ m a 0 ji a «; 5 C 3 J . ___ C a a "O « J; m C KJ a ft 5J U) o. 0 O >■ O rs D ČL 0 » £ 1 I Prestopili ČL C ■n ■a D ■5 C 5L 1n = n D s. C O- n 5 ■a 3 E D Š JU 1u B D 0 rr> > D C "3 >0 d S a, ~čš KJ _rt ČL 8. « 0 iS JT C. s J* CD si ~ 3 Tj «7 Prejeli z sopr n — 1 2 "S IT I'rejeli zi pod; a. D. ■Ji i | 1 $ }Ct $ |Ct| $ |Ct $ jCt $ Ct $ Ct $ |c 1 $ Ct $ Ct 330 21 4i 47 5 31! 2 1 272 2487 50 21 _ 9 60 2518; 10 900 IOOO - 120 2020 285 15 3 3 58 4 32 1 207 2286 50 15 — 2301 50 115 _ 440 101 7 11 7; 90 982 50 7 — 23 80 1013 30 1800 — 80 _ 1880 41 10 2 3 -A 44 385 — 10 — 395| — 100 _ looi 46 1 9 1 0 34 359 — 1 — 360 [ — 19 4 1 1 2 19 174 — 4 — 3 20 181 20 10 1 1 1 1 78 50 1 .— 79150 ;*oo — ;»oo 30 181 36 1 17 2 2 3 199 1613 — 36 — 1649 — 2700 — 1S4 30 28*4 23 1 2 2 24 211 — 1 — 212 •SOU - XOO 101 23 2 20 1 4 1 y« 861 — 23 — 884 — 24(H) _ 300 _ 220 2920 21 3 1 2 1 20 158 50 3 — 161 50 39 6 2 43 349 50 6 — 4 — 359 r>0 82 9 11 1 18 63 698 50 9 — 4 80 712 :S0 48« 488 76 5 1 2 2 V 6 644 50 5 _ 8 — 657 50 900 _ t»00 57 4 3 08 526 50 4 — — 10 530 60 71 12 1 4 78 608 _ 12 _ 9 60 629 60 30 1 2 1 26 250 — 250' — 300 _ 300 76 6 2 14 1 7 60 571 50 6 — _ 20 577j70 300 _ 300 60 4 38 I 7 1 19 399 — 3 50 40250 86 14 13 7 2 78 691 — 14 — 705 — 900 _ 900 27 19 2 44 214 50 19 — 25270 lfil 9 11 22 20 2 114 1115 50 9 — 19 20 1124 50 1000 _ 400 _ 1400 45 22 9 2 6 1 b3 390 — 22 — 412 — 900 _ 900 27 9 1 1 1 33 253 50 9 _ 262 50 26 8 2 32 247 50 8 _ 255150 60 _ 60 26 14 7 3 30 207 50 14 _ 14 40 235 90 72 4 2 16 3 1 54 544 — 4 — 548 - 300 _ 300 110 23 2 16 2 1 112 981 50 23 _ 1104 50 45 11 2 4 1 49 394 50 11 _ 4 80 410 30 33 1« 2 49 320 — 18 _ 8 _ 346 _ 21 ie 4 3 30 176 — 16 _ _ 10 192 10 29 12 2 7 4 28 221 — 12 _ 233 _ 45 21 1 9 2 54 430 50 21 _ 451 50 2fi 3 5 2 22 176 3 _ 179 _ 4fi s 6 1 2 48 393 50 9 _ 9 60 412 10 3(1 <- 2 2 36 287 50 6 _ — 10 293 60 _ ifi 1 14 75 15 90 _ _ 4f 3 37 103 40 24 _ 167 — lt 2£ 1 18 26 16 37 50 18 25 34 62 50 1 1 8 25 8 25 1 7 7 1 75|490l50|l43[50|2156l[75|l2515|—|l200|—1-2200|—11692 30|17607|30 Ivan Habian, predsednik. ... .. Juri) L. Brožlč, L tajnik. Ivan Govže, blagajnik. .. ...... T-ii sl3e"te Brez volje... (Dalje.) -lobari po sobi, ovija šopke na mizi in obseda na smrečju ob oknih in vratih. Pavel je kakor iz hvaležnosti prise-del k župniku. "Ali je v sanjah kaj resnice, veli častni i" "No, mislite na egiptovskega Jožefa! Ali čujte Homerja 'Kai gar t? onar ek dios esti' — tudi son je od božanstva." "Sanjalo se mi je namreč zaporedoma jednako, da sem se vozil po morju. Nekdo me je vabil na onkraj z rožnato roko. Ali sreča? Ko sem od-veslal precej v ocean, zapazim štrleč vrak, kterega je prevračalo valovje. Od njega se utrga deska, vsiljivo skače proti meni. zadene v čoln, da poči, kakor bi kdo vstrelil s samokresom. Jaz se prekucnem, padam... padam v globočino. Ko trčim na dno. se prebudim. Kaj bi to pomenjalo?" "Ne vem Vam razvozljati, mladi prijatelj." Starec je prijel mladeniča za roko. pogledal pred se v neskončnost..... Kakor bi se mu duh vračal iz dežele skrivnosti, reče duhovni gospod s preudarkom : "Neki tragičen zakon vlada po ve-soljstvu. Pojavlja se kolikor toliko v življenju vsakega smrtniku. Bodite dušni atlet, da Vam ne bode vsaka malenkost podrla notranje eksistence 5. Po Ljubnem so isti dan prevladovali slovanski jeziku Prebivalstvo je bilo razburjeno, nekteri od jeze. drugi od veselja. Zlasti mnogo rudarjev iz Ljubnega Ln Fohnsdorfa se je pridružilo daja-I štvu, ki jih je rado sprejelo, ker je . (narodnost le gola ideja, toda posamnej osobe imajo reelno vrednost. Prav o tem predmetu je razpravljal slavnostni govornik Filip Zagožan. Filizofov izrek, da narodnost ni žival, ktero bi naj redili vsi, a nekteri moizli, so viharno oploskali. Po oficijelnem delu hiti pretežni del mladine na plesišče, drugi pa s svojimi delavskimi rojaki pijejo in pojejo pobratimijo. Filip Zagožan se oglasi k besedi in jo zavije na šaljivo stran. "Slavna gospoda! Mi Slovenci in sploh Slovani smo zmerom žejni. Naš jezik to izpričuje; naš jezik namreč kot ud, ki je vedno suh, kakor tudi naš jezik kot občevalno sredstvo. Od lačen' imamo nasprotni izraz 'sit'; od 'žejen' pa nimamo zanikalnega izraza. Ko so naši praočetji pričenjali milo materinščino, niso poznali ne-žejnosti. Menda so se ravnali po svetopisemskem Faraonu, ki je potnilo-stil točaja, peka pa ne, češ, da jc piti več kakor jesti. Mi pa nasledujmo svoje pradede po pregovoru Kurz. Za 100 kronjavstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti de narna pošiljatev registrirana. V Evropo odpljujejo: Najnovejši ekspresni parnik KAISER WILHELM II. dne 2G. Januarja ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Bremen. Kakšno drevo — takšen klin, Kakšen oči — takšen sin!" Povzdignem svojo čašo na zdravje in pobratimstvo delavstva in dijaštva. Ta dva največja dela našega naroda naj živita!"... Po tej napitnici se dijaki še bolj seznanijo z delavci. Razdeljujejo med nje vizitke. Pavel Pregelj ni zaostajal za drugimi Našel je celo rudarja iz svojega kraja. Praznično oblečen mož se mu predstavlja s tankim glasom." "Hugon Repavs!" (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0E0STNIC0, PODAGEO itd. in .razne reumatične neprilike. SAnO : 25ct. in 50c„ v vseh lekarnah aH pri F. Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. O sobni parnik AURANIA odpljuje dne 26. jan. ob 11. uri dop. iz New Torka v Trst. Telephone 24S6—79 St. Dr. Josip Vilimek, -2S1 E. 72d St.. New York, O r d i n i r a : od S. do 9. ure dop.; od I. do 2. ure pop.; od 7. do 8. ure zvečer. Govori »lovcnski! RABI telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Saksebjtt. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba Ekspresni parnik "francoske družbe" L A TOURAINE odpljuje dne 28. jan. ob 10. uri doy. iz New Yorka ▼ Havre. Vožnje listke za te parnike prodaja F r. S a k s e r. 109 Greenwich St.. N e w York. Zh ekspresne parnike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker bo po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod rotom brzojava ali pa nas pokličite po telefonu3795 Certlandt, ako ste na kaki postaji v y Yortu. Dobro si to zapomnite. O Binkoštih je "Triglav" priredil izlet v Ljubno na Gornjem Štajerskem. Ves brzcvlak so napolnjevali slovanski glasovi. Po hodnikih so akademiki peli naše narodne, v kup<-jih so tarokirali, a drugi so sa krep-čali z butiljkami in z gnjatnimi kruhki. Le oden izmed njih nepremično zre na bežečo okolico. Mura teče na Slovensko, hribi skačejo proti jugu, a tudi njegove misli rojijo kakor buče-lice v spodnje pokrajine k svoji matici — k Juliji___ Jesensko solnce je dremalo nad rjavo dolino in medla svetloba je visela kakor predivo nad Travežem, ko se je zadnjič poslavljal od nje. Njeno črno oko mu je v srce vlilo vročino, ki ga je grela vso zimo. Mirjade snežink bi bil raztopil na prsih in glavo bi si bil ohladil s srežem iz Mure... Oddaljenost je v Pavlovi domišljiji še olepšala Julijo, ktero je imenoval v pismih svojo "planinsko rožo". A tudi ona mu je odgovarjala ginjeno. Prvo pismo je začela posebno poeti-ško: "Pripognite se, drevesa, in pripog-nite se ve, gore, da bom videla k svojemu predragemu..." Prvo spomladansko cvetko mu je poslala Julija kot pozdrav iz domo: vine, češ, da globača še zeleni in čr-noglavka gnezdi v njenem grmovju... A zadnje pismo je bilo obupno. Mati ji je zbolela opasno. da sama le malo zasluži. Vrhutega ji je njegova mačeha odvrnila vse gospe, ki so prej naročevale pri njej. Konec pisma pa je bil nerazločen. Vse črke na zadnji strani so se razlekle v neki mokroti. Ali v solzah, ki so najmočnejše žensko orožje? TJgenil je le tri besede "sramota nezakonske matere"___ Takoj ji je poslal svoj večmesečni založek. Dobra Ida mu je skrivši pošiljala precejšnje svote, ker je bila do štiriindvajsetega leta zavarovana za 3000 gld., od kterih mu je delila po obilni sestrini ljubezni... "Kaj se bodeš držal kakor Hamlet Drugi?" mu potrka Filip Zagožan na ramo. "Rad živim v spominih..." Tovršnež živi samo v sedanjosti; melanholik v preteklosti, a popoln človek v vseh treh časih!" z na®° slavnostno akademijo I" obrne Pavel pogovor. "Vsa slovanska društva so z nami, le Poljaki so odrekli P... "Slovanska vzajemnosti". SIovensko-Amerikanski ...K OLEDA R... za leto 1804 prodajajo sledeči rojaki: J. Zobec, Box 65, Aldridge, Mont. Math. Grahek, 1203 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo. Joe Pezdirc, 1214 So. 13th Street, Omaha, Neb. Marko Sodia, Crested Butte, Colo. Math. Kumo, 1001 Main Street, La Salle, 111. Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. , Math. Grahek. 430 7th St., Can,met, i Mich. Fr. Gabrc-nja. 519 Power St., John- ' stown, Pa. John Govže. Ely, Minn. Josip Gorišek, 5136 Rubby St., Pittsburg, Pa. M. J. Kraker, Anaconda, Mont Leopold Krushitz, Frontenac, Kans. Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Štefan Kukar, 920 N. Chicago St.. Joliet, 111. John Russ, 432 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo. L Sustaršič, 1208 N. Center St.. Joliet. EL Dr. L. H. HERBERT, dunajski zdravnik in ranoceluik, 120 East Ohio St., IndLia-iiapolis, Iiicl. New Phone: 4449. Tega zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovenec v Indianapolis , Ind., naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljski. (21mc) Kretanje parnikov. V New York to dospeli: Xeckar, 22. jan. iz Bremena z 343 pot. Graf Waldersee, 2. jan iz Hamburga. Cedric 22. jan. iz Liverpoola. . Dospeti ima j«: Cevic iz Liverpoola. Germanic iz Liverpoola. Arabia iz Hamburga. Ethiopia iz Glasgowa. La Touraine iz Havre. Philadelphia iz Southamptona. Auguste Victoria iz Hamburga. Zeeland iz Antwerpena. Saxonia iz Liverpoola. Odpljuli so: Princess Irene, 23. jan. v Genovo. Pretoria 23. jan. v Hamburg. Lucania 23. jan. v Liverpool. St. Paul 23. v Southampton. Kroonland 23. jan. v Antwerpen Odpljuli bodo: Amsterdam 26. jan. v Rotterdam. Kaiser Wilhelm II., 26. jan v Bremen. Aurania, 26. jan. v Trst. Cedric 27. jan. v Liverpool. La Tourraine 28. jan. v Havre. Zeeland 30. jan. v Antwerpen. Philadelphia 30. jan. v Southampton. Neckar 30. jan. v Genovo. Graf Waldersee 30. jan. v Hamburg. Ethiopia 30. jan v Glasgow. Rotterdam, 2. febr. v Rotterdam. Auguste Viktoria 2. febr. v Hamburg Main 2. febr. v Bremen. Majestic 3. febr. v Liverpool. La Champagne 4. febr. v Havre. Prinz Adalbert 4. febr. v Genovo. Numidian 4. febr. v Glasgow. Etruria, 6. febr. v Liverpool. St. Louis 6. febr. v Southampton. "GLAS NARODA" prodaja po 1 eent številko: Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank Sakser. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. C h a s. D e r g a n c , 215 N. Congress St., Kenosha, Wis. John Sustaršič. 1208 N. Centre St., Joliet, El. Frank Gabrenja, 619 Power St., Johnstown, Pa. Ake želi kdo rojakov list prodajati, nai m ofI«i rrri nDTavsiitw. mV POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po 7jed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, juajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno k e g 1 i š č e in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel! Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom 1 Mohor Mladič. 617 So. Center At., blizo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS. Telephone i 1723 Morgan, NAZNANILO. Slovensko podporno društvo iv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. t Brad-docku, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania. Za tekoče let« bili so izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 110" Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevž Kikil, podpredsednikom. 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, H. tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša : Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Zefran. Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo, da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do I. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati, Društveniki agitirajte ? prid dru-itva! ODBOR 4 ter M r SLOVENCI POZOR! GAŠPER KORČE 1776 St Clair St., Cleveland, O., Tolmač pri sodiščih. Ako se kdo ponesrečiv tovarni izposluje odškodnino. Moje načelo je z rojaki pošteno postopati in varovati breeveatnežev. LE KRATEK JE CAS UPORABITI PRILIKO! Naložite denarje in kupite — delnice —§== FEDERAL GOLO & COPPER CGMPANY novi rudnik ? bogatem Bearer County n, v Ltali. Na delnice ni več doplačila (non assessable). Vsaka delnica velja - 7 cpntov — Denar je dobro naložen in v kratkem času bode donašal iooo odstotkov obresti. Za pojamila pišite slovensko. Brzojavite po delnice ako jih hočete še dobiti. Predsednik družbe je H. B. Wells, gover-ner države Utah. Rudniki v okolici tega so vredni milijone'. ^Ruda iz našega rudnika je sedaj vredno $30—$200 tona. FRANK GRAM o64 South Central Ave. Chicago, 111. CF" Mogoče ne dobite več take prilike. $20 $30 Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno. Columbia Records. Stroj govori razločno. Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih so oznamenjeni»glasbeni in pevski komadi. VALČKI (CILINDER). Sedem palcev 50«. komad; $5 ducat. — Deset palcev *i komad; $10 duc^t. BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat. Povsem novi prcces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder i COLUMBIA PHONOGRAPH CO., Chambers Street, N®w York City. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI FARNIKI SO: na d»» »l}*k*._________________ 12.000 ton, 35.000 konjakih moil, 35.000 ,1 11 ,,L» Lorraine", (J'yLa Savoie", ,, ,, ,, ________________ 13.000 K La Touraine«', „ „ ................... 10.000 ,, 12.090 „ „ S|,L'Aquitaine", ,, „ ,, .......................10.000 ,, 16 • OOO j, || ,,La Bretagne",................................ 8.000 9.000 „ ,, ,,La Champagne",.............................. 8.000 , 9.000 ,, ,, ,,La Gascogne",............................... 8.000 ,, 9.OOO ,, ,, tltt" Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoludne. Parniki odpljujejo li pri»tanii6a itv 42 North River, ob Morton Street: •La Touraine La Champagne *La Lorraine La Bretagne *La Touraine 28. jan. 1904. 4. fe"b. 1904. 11. feb. 1904 1«. feb. 1904. 25. feb. 1904. La Champagne *La Lorraine La Bretagne *La Savoie La Champagne 3. marca 1904. 10. marca 1904. 17. marca 1904. 24. marca 1904. 31. marca 1904. IV Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. filtm »geieiji! 33 BROADWAY, NEW YORK. Holland-America Line (H0LL AX D-A3IERIS K A ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer. N00RDAM, parnik z dvojnim vija STATENDAM, parnik z dvojnim dvu n a u 112,5°° t0n*- vijakom, 10,500 ton. RYNDAM. parnik z dvojnim vija J ' ' kom, 12,500 ton. i POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.:) DUNAJ, I. Kolowratring io.|INOMOST, 3 Rudclfstrasae. > TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. Parni k i odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW TORKA vsako sredo .,. . ---•-- —, --ob 10. uri zjutraj. — . HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. MED STAR LINE (Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * + * * * * ****** Philadelphia in Antwerpenom, Prevaža potnike s sledečimi postu i m i parniki: VADERLAND dva vijaka 11S99 ton. IEELANB............ 11905 ton. KROONLAND.......... 12760 ton. FINNLAND............ 12760 ton. i Pri cenah za medkrovje so v pošt etc vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. ' ' , .. P.ot :;ex Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetneiših za potnike,z a h v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko. Koroško, Primone Hrvatsko,. Dalmacijo m urage dele Avstrije. J ' , . \z TORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri I>0TP0,i! šfev- U ob vznožju Fulton Street. — Iz PUILa DELPHI J L vsako drugo sredo od pomola ob vznožju WashingtonSt Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov k« je obrniti na: v 8e Office, Z3 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pin« ST. LOUIS. - 30 Montgomery St, SAN FRANCISCO ' ali na njene zastopnike. 1