jubljai\sk!
Leposloven, in znanstven. listT
Štev.  ii.
V Ljubljani, dne  i. listopada  1892.
Leto XII.
Tovarišem.
H
e hodi po skritih stezah  osamel,
Iz tožnosti svoje se vzdrami! Tovarišev tvojih se zbor je sešel,
Jedinega tebe ni z nami.«
Zahvala na ljubem vabilu,  ker ve"m,
Srce" plemenito imate, A iti ne morem in iti ne smčm
Med svoje predrage mi brate.
Različne duhove nam   Stvarnik  v tel6
In srca različna je vsadil, Različne spomine in upe vsakdd
Med nami si v  prsih je zgradil.
Nihče bi mi v družbi veselja ne vžj Veselja budil bi jaz malo,
In ko bi se tudi vam gMsuo smijal, Srce" bi mi tožno ostalo  .   .  .
Ko sem zapisal .
deblo mlade lipe Vrezal sem srce, VLnje sem zapisal Ljubljenke ime.
Kaj morem,  da žalost in radost  sveta
Globočje se v meni zrcali, Da upanje ali spomin mi duha
Hitreje razjasni in žali!
Kaj  morem,  da v duši ustvaril nekdaj
Sijajnih sem vzorov stotero, Da rano ugasnil je vzorov sijaj,
Da vdnje izgubil sem ve"ro !
Kaj  morem,   da   svet se drugačen   mi   zdi, Kot sanjal sem nekdaj  v slepoti,
Le prosto radujte življenja se vi, A mene pustite v samoti.
Dolenjec.
Veuder  v mojih prsih
Bije še sred, V srci pa se bere
Ljubljenke ime".
Ni sledii o srci, In imena ni,
Rane sam obriinek Le spomin budi.
f+P
Kdo ga je zapisal
V srce mi tak6, Da mi v njem ostalo
7j rano vedno bo ?
L. Habetov.
4'
646
Slove"n:  Vedno ista srca  .   .  .
Vedno ista srca
#
meTte gledal sem mladine, Nje skrbi in bolečine, Vso  resnobo nje in šale, Ustnice so šepetale: Vedno ista srca . . .
Modrih gledal mdž napore, Upe skrite, svetle vzore, Zvezde, ki so jih vžigale, Ustnice so šepetale: Vedno ista srca . . .
Zrl ljudij  želj 6 kipeče, Žalosti solze" in sreče, Ki so jim v očeh igrale, Ustnice so šepetale: Vedno ista srca . . .
Zrl ljubezni koprnenja, Cul sovraštva sem rotenja, Strasti in kreposti hvale, Ustnice so šepetale: Vedno ista srca . . ,
Zmdt človeških zrl uboštvo, Rahločutje in trinoštvo, Prsi, kakor  trde skale, Ustnice so šepetale: Vedno ista srca . , .
Mnogo bilo že in bije
Src, odkar nam solnce sije —
Jedna je resnica  čista:
Srca to so vedno ista
In — človeška srca !
Sloven.
Znana bolezen.
fr
corjanec nad zemljo je žgolel, Pomlad ocvetila je vrt,
Tedaj je mladenič  zbolel In  vzdihal in ječal potrt.
Pokliče mati zdravnika, Da vir zapre bolečin,
In skrbno in vdrno mu slika, Kako je nemiren sin,
01? oknu dekle ugleda
Zdravnika pri sinu takrat.
Ustraši se mlada soseda, Bolnika gre obiskat.
Zdravnik ugodnega hipa
Ne žabi modre glave", Nemudoma roko potipa,
Kako" kaj bije srce".
Posluša, na tihem šteje . . .
Utriplje srce" in drhti. Po strani se mož nasmeje
In materi skrbni veli:
»To širom je znana bolezen,
Najhujši je zdaj  nje čas.
Naziva se mlada ljubezen —
Zdravnica ni daleč od nas!«
Dolenjec.
L
Tri ljubice.
jubijo me deve tri: Prva rdžice sadi, Druga mehko svilo tke, Tretja srčne kre"se žge.
Nosi prva v dar cvetic, Svile druga mi devic; Ker ne ve"m z darovi kam, Cvetje, svilo  tretji dam.