57&
Listek.
K imenu »Mčdji dol« primeri tudi: sMedijaf<, dolina med Trojanami in Zagorjem.
Tudi dolina za Rabeljskim jezerom se imenuje nemški »Seissera«; to je nastalo iz za + jezero.
K »Ranče« primeri goriško vas Renče (dialektično >yRanče8, zato ital. Ranziano) in Renka,  Dren k a  v beneški Sloveniji.
Glede »Melkuš * bi sprejeli g. Kunšiča razlago, ako ne bi vedeli, da je ondi farni patron sv. Miklavž (dialektično   »Mikvavž«).
Pvehel (Puhel) je bil že v »Mittheilungen« 1. 1895. na 6. str. točno določen.«
Trudoljubivi g. Kunšič, katerega s temi vrsticami nikakor nečemo odganjati od započetega, tako umestnega razizkovanja, se je i po nekaterih drugih prejšnjih i po naših sedanjih pripomnjah menda uveril, da ravno posel, ki se ga je lotil, ni izmed najlažjih ter zahteva poleg najobširnejšega splošnega tudi temeljitega lokalnega znanja.
Zbornika ¦»Mittheilungen« nam je došel IX. letnika 4. sešitek s to-le domovinoslovno vsebino: 1. Ueber einige fiir die Flora Krains neue Arten, Varietaten und Bastarde aus der Farngattung Aspidium Sw., von Prof. A. Paulin. 2. Schloss und Herrschaft Flodnig in Oberkrain, von Vladimir Leveč. 3. Die Schne'iderzunft in Rudolfswert, von K. Crnologar. 4. Beitrage zur Geschichte Krains im Kriegsjahre   1809, von  Prof. Dr. Oskar Gratzv.
Planinskega Vestnika zadnja (II. letnika 8.) ravnokar izšla številka je prinesla zopet lepo gradivo. Poleg treh pesmi (vvodna »Triglavu«, zložil J. C. O., sonet »Triglavski koči« in %Hribolazcem ob otvoritvi Triglavske koče8 v tercinah, oboje zložil Fr. S. Finžgar) se nahajajo ti-le članki: »Slavnostna otvoritev Triglavske koče na Kredarici dne 10. avgusta 1896. L«; »Na Krim«, spisal Ciril; »Na Matajuru (recte: Matajurju). Prvi izlet Soške podružnice dne 22. in 23. julija 1. 1896.« Priobčil—X—; »O plezanju po visokih gorah.« Spisal L. W61fling. (Dalje in konec). »Društvene vesti.« — Ta številka ima tudi prilogo, v kateri je: »Triglav. Slavnostna pesem ob otvoritvi Triglavske koče na Kredarici dne 10. avgusta leta 1896. Zložil Jakob  Aljaž,  častni član Slovenskega planinskega društva.«
Nova slovenska učila za zemljepisni pouk v prevodu, oziroma prireditvi prof. S. Rutarja:
Muchova stenska tabla »pra-in ranozgodovinskih« spomenikov s  4 str. teksta, v  40 (izšla letošnjo  pomlad).
Avstro-ogrska monarhija, za slovenske šole priredil p r o f.  S.  R u t a r.  Dotiskana je bila v kartografskem zavodu Ed. Holzla.
Slovenski atlant za ljudske šole v 7 kartah, preložil prof. S. Rut ar, izdelal Ed. Holzl na Dunaju; izide v začetku septembra t. 1.
Dr. I. Tavčarja zbrane spise izda knjigarnica Ig. pl. Kleinmavrja & Fed. Bamberga. Vsa zbirka je preračunjena na pet zvezkov iste oblike, kakršna je Stritarjeva in Levstikova izdaja iste tvrdke. Stavek se je že pričel, in še za letos sta obljubljena dva zvezka.
Zora je priobčila v zadnjem nam došlem (II. letnika II.) zvezku med drugim »obsegom« na str. 46. tri primere »Ris peto v«, t. j. neke stalne pesniške, doslej v Slovencih   še   menda  neobdelane   oblike.     Našim mladim