en □ on s □ □ od [paDaOjcEODdD
Ijublfana, parmova ul. 33
LJUBLJANA. H MARCA 1970
LETO Vlil. ŠTEV.-. 48
OBVEŠČENOST - NAJBOLJ ŠIBKA STATUTARNA TOČKA OBVEŠČENOST — POGOJ ZA ODLOČANJE
Decembra lani in letos januarja ter februarja meseca so v sindikatih, v vseh organih SZDL, j 'n Zveze komunistov kot tudi v skupščinskih organih razpravljali o sredstvih informiranja, o I obveščenosti delavcev, o tisku, RTV itd. Povzemamo nekaj odstavkov iz uvodnega članka, ki go je za časopis Delo, 13.11.1970 napisal Vlado Jarc.
Po oceni enotnega zbora delovnih skupnosti slovenske skupščine je informiranost v delovnih organizacijah najbolj šibka točko v njihovih statutih. To navsezadnje niti ni tako slučajno, saj tega vprašanja doslej niti nismo kdove koko poudarjali. Največkrat smo se nanj domislili ob zapletih v delovnih organizacijah, ko so ugotavljali, da je najpogostnejši vzrok zanje neobveščenost o zadevah, ki so življenjskega pomena za člane delovnega kolektiva.
Obveščenost je namreč pogoj za odločanje. Ko-
v bistvu podrobno obveščen o vsem, kar se v ko1 lektivu in delovni organizaciji dogaja, kakšne pogodbe sklepa in pod kakšnimi pogoji.
Povsem jasno je, da dandanes pravice do informacije niti ni mogoče do kraja uresničiti in navsezadnje je še zelo daleč čas, ko bodo vsi ljudje o vsem odločali, če bodo sploh kdaj.Pristojnosti v delovni organizaciji in s tem samoupravi javska delitev dela so razdeljene na delavski svet ter na njegove kolektivne in individualne izvršne organe, na celoten kolektiv ali
liko širši je krog informacij, s katerjrnj rozpolq- n9 kolektive enot. Toda v statutu delovne orga-ga samoupravljavec, toliko kvalitetnejša je po- nizgcjje bj moralo biti določeno, kolikšnemu tem tudi odločitev. Pa ne samo to: samouprav - delu pi-gvjce do obveščenosti se kolektiv odreč
Ijalec lahko odloča sgmo o tistih zadevah, o ko- y svojem Ipstnem interesu in np koga del teTT terih je obveščen.	svojih prgvic prenaša Pravico do obveščenosti
ne more bjfi odvisno od dobre q|j sjabe volje po' Eno izmed bi>fyenih potez samoupravi jan ja in s sameznjkfl, ampak je bistveno sestavina samou-tem seveda tudi odločanja je prav v obveščeno- pravljenja jn morq bjti tudi institucionalno vgra sti. Potemtakem bi moral biti samoupravljavec jena v celoten samoupravijavski sistem.
DINAR SOLIDARNOSTI - POMOČ BANJA LUKI
Republiška zveza društev prijateljev mladine v Sloveniji je lani v novembru mesecu organiziralo zbiralno akcijo starega papirja po šolah ' Sloveniji. S to akcijo naj bi otroci naših osnovnih šol pomagali v potresu-prizadetim v Banja Luki.
Do 10. januarja letos se je v akcijo vključilo 24 osnovnih šol iz vse Slovenije. Največ šol se je vključilo iz Dolenjske, kar je vsekakor zanimivo.
Zbrali so 23.603 kg starega papirja, za katerega -je.TjjjjJ« podjetje, ki je papir prevzemalo, plačalo ifcjipubl iškemu Rdečemu križu 4.569,-dfn. Kjlž&R-jda bo akcije kmalu konec, čeprav bi'lohko ttofekala vse leto.
_____________________
nova
DI\OSOVA
akcija
Kakor vsako leto bo naše podjetje tudi letos organiziralo šolsko akcijo zbiranja starega papirja. Vse kaže, da bo to doslej največja akcija te vrste. Računa se, da se bo vanjo vključilo o-krog 200 osnovnih šol. Akcija bo trajala le dva meseca in sicer aprila in maja. Prinesla naj bi 1000 ton odpadnega papirja.
V reklamne namene za to akcijo bo porabljenih okrog 20.000,— din, za nagrade pa še okrog 33.000.- din. Za 13.000,- din nagrad bo menda prispevalo tudi podjetje UNIJA iz Zagreba.
najmočnejše
OROŽJE
je - znanje
Med člani kolektiva je iz leta v leto večja zavzetost za Izobraževanje. Izpopolnjevanje znanja je potreba, ki jo čuti vsak posameznik. Zahtevnost dela je takšna, da brez znanja ni mogoče uspešno delati.
V letu 1969 se je v podjetju izobraževalo kar 9,2 % vseh zaposlenih, torej skoraj vsak 5 delavec v podjetju. Delavci so v preteklem letu obiskali naslednje tečaje in šole:
-	tečaj za pridobitev kvalifikacije 5 delavcev
-	razni tečaji za izpopolnitev na
delovnem mestu (2-8 dni)	12	"
-	preizkus znanja iz varstva pri
delu	14 "
-	družbeno politično izobraževanje
-	redno šolanje na visokih šolah
-	redno šolanje na višjih šolah
-	redno šolanje na srednjih šolah redno šolanje za dokončanje
osnovne šole
Podatki kažejo, do si izobraževanje na delovnem mestu vse bolj utira pot. Delavci se zavedajo,da znanje, ki so si ga pridobili, morajo vedno izpopolnjevati. Ta zahteva je povsod v svetu, saj so celo primeri, ko si nekdo med zaposlitvijo pridobi celo po dva, tri in več po -klicev.
Zelo razveseljiva je tudi ugotovitev, da za izobraževanje kažejo izredno zanimanje sami delavci. To nas ohrabruje, da si lahko v bodoče postavljamo še nove naloge, po drugi strani pa nam to zagotavlja, da bomo lahko kos zaplete -nim in težavnim nalogam v sedanjih težkih pogojih gospodarjenja.
Na koncu pa še poznani rek: " Najmočnejše orožje je znanje."
Tone
53. ZASEDANJE DS PODJETJA
2,
Tri inpetdesetego zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo 27. februarja letos, se je udeležilo 17 članov. Manjkalo jih je 5.
Za dnevni red je bilo pripravljenih 7 točk, pred samim zasedanjem pa je prišlo do dopolnilnih predlogov, tako da je bilo končno 11 točk. Glavno točka je bilo razprava in sprejem zaključnega računa za leto 1969. Vsi člani delavskega sveta so dobili pravočasno v roke gradivo o zaključnem računu, zato se poročilo na zasedanju ni bralo.
O zaključnem računu je prejšnji dan razpravljal tudi upravni odbor podjetja in pripravil za delavski svet več predlogov, ki naj bi jih delavski svet sprejel kot sklepe, po katerih se bi bilo treba ravnati v nadaljnem poslovanju. O tem je na zasedanju govoril tovariš Mancini.
ZAKLJUČNI RAČUN
1969
Po Ure kavern vprašanju, kako je bil napravljen obračun za Bohovo, je govoril predsednik DS o informiranju članov kolektiva glede poslovnih rezultatov v vsakem tromesečju. U-gotovil je, da se je povsod tam kjer so svoje slabe rezultate analizirali v okviru sveta delovne enote, stanje v naslednjem tromesečju popravilo.
Negativna značilnost za Ionsko poslovanje je bila - veliko število začasnih pogodb o delu (pogodbe o civilno-pravnem odnosu). Ngjveč takih pogodb sklepajo manjše enote. Izraženo je bilo mnenje, da je temu vzrok slaba organizacija dela. Nekateri pa še vedno mislijo, da ti stroški bremenijo materialne stroške, v resnici pa od sprejetja reforme sem, bremenijo osebne dogodke.
V to razpravo je posegel tudi direktor podjetja. Priporočil je sklep, po katerem naj bi sveti delovnih enot podjetja obvezno obravnavali sklepe današnjega delavskega sveta o zaključnem računu za leto 1969, pri čemer noj bi posvetili največ pozornosti vprašanjem pogodbenega dela in vprašanjem najnižjih osebnih dohodkov delavcef v enoti. O tem kaj bodo sklenili, naj bi poročali delavskemu svetu podjetja.

Tovarišica Tekovčeva, predsednica upravnega odbora podjetja, je nato predlagala rešitev vprašanja preplačila bivše poslovalnice v Ilirski Bistrici. O tem je razpravljalo več članov DS. Vižintin je menil, do mora vodstvo podjetja odgovarjati, ker. se je v Ilirski Bistrici ustanovila nerentabilna poslovalnica. Sanabor je menil, da je krivda za preplačila osebnih dohodkov v neodgovornem delu od-
kupovalcev, ki jih je imela ta enota na Reki in drugod. Kamnikar je predlagal, da naj se V bodoče predloži samoupravnim organom za vsako ustanovitev nove enote ustrezno kalkulacijo. Urek je zahteval zaostritev osebne odgovornosti z ozirom na položaj posameznika. Razpravo je končal predsednik DS, ki je povedal, da se je na delavskem svetu razpravljalo o predlogu za ustanovitev poslovalnice v Ilirski Bistrici. Bilo je govora o dobrih in slabih straneh tega predloga, vendar je bil predlog sprejet - čeprav z minimalno večino glasov članov DS. Iz tega je napravil zaključek, da je krivda najbrž oboje -stranska.
Po pojasnilu direktorja, da se pred sodiščem težko dokaže krivdo posameznika, o čemer ima podjetje že več izkušenj, je DS prešel na glasovanje o sklepih v zvezi z zaključ -nim računom. Te sklepe v skrajšani obliki objavljamo na drugem mestu v tem Glasilu.
Pod 4. točko dnevnega reda se je obravnaval predlog za spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Predlog je vseboval višjo ceno od dosedanje za službene vožnje z lastnim avtomobilom in večje povračilo stroškov za prenočevanje. Predlog je bil sprejet.
Potem je DS obravnaval vlogo podjetja za promet z odpadki iz kraja Valandovo iz Makedonije, da bi se priključilo našemu podjetju. Člani DS so bili mnenja, da je to podjetje predaleč in da bi pripojitev preveč mobilizirala upravo podjetja, s čemer bi se zmanjšala pomoč enotam v Sloveniji.
Ker je podjetje prejelo veliko prošenj za sofinansiranje šolstva in potreb narodne obrambe, je bilo to vprašanje predloženo DS v obravnavo. DS je sklenil, da naj se prošnje o sofinansiranju šolstva rešujejo v okviru enot na stroške enot, za narodno obrambo pa v okviru podjetja.
PREMALO ŽELEZA
Pod 7. točko dnevnega reda je direktor podjetja informiral DS o težavah jeseniške železarne, ker ji primanjkuje šaržimega železa. Predlagal je sprejetje takšnih zaključkov,na osnovi katerih bi se uvedlo delo izven normalnega delovnega časa. Ta predlog je utemeljil tudi s tem, ker smo z dobavami starega železa jeseniški železarni v zaostanku. Inicijativo direktorja je obravnaval že upravni odbor podjetja in jo sprejel. Sprejel jo je tudi delavski svet. Do konca meseca marca bomo dobavili železarni 3.000 ton starega železa.
RAČUNALNIKOV
Tovariš Mancini je potem obrazložil predlog za nabavo 15 računskih strojev s šitirimi operacijami po 3.000.- din, nabavo dveh novih kombijev pa je obrazložil direktor podjetja sam.V razpravi se je ugotavljalo, da sta oba predloga upravičena, zato ju je DS sprejel. Kombija bosta šla v Ljubljano in Kranj.
TEČAJI, IZPITI
Potem ko je DS imenoval komisijo za poiskus znanja s področja varstva pri delu, se je razvila daljšo razprava, ki je zajela tudi vprašanja usposobljenosti naših delavcev za gasilsko službo, za službo prve pomoči in uvajanje novih delavcev na delo. S podatki je predsednik DS dokazoval, kako je od usposobljenosti za določeno delo odvisno število nezgod. DS je končno sprejel sklep, da mora kadrovska služba napraviti seznam vseh, ki so dolžni opraviti tečaj za varstvo pri delu, da takšen tečaj organizira in kdor se ga ne bo udeležil, ga bo plačal sam. Sklenil je tudi, da je treba pregledati usposobljenost delavcev za gasilsko službo in službo prve pomoči.
V predzadnji točki dnevnega reda je delavski svet sprejel seznam izplačilnih dni za osebne dohodke za posamezno poslovalnico in sklep, od kje se bo vzelo sredstva za o-sebne dohodke v primeru, da ob koncu meseca ne bi bilo na žiro računu podjetja dovolj sredstev.
NAGRADA ORLU
Pod točko razno se je obravnaval predlog poslovalnice iz Celja, da naj podjetje nagradi šefa skladišča v Velenju, tovariša Franca Orla. Pod njegovim vodstvom se je namreč promet na tem skladišču precej povečal. V razpravi je direktor podjetja predlagal, da vse poslovalnice pregledajo, če ni morda tudi pri njih kdo od šefov skladišč, ki zasluži nagrado. Predlagal je tudi, da enote včasih nagradijo tudi one delavce, ki se posebno odlikujejo pri delu. DS je nato sprejel sklep, da Franca Orla nagradi z 1.150.- din netto.
Pod razno je potem DS odobril 6.000.-din za reportažo o uspehih našega podjetja v časopisu " Komunist" . Odobril je tudi nakup 40 knjig Abeceda ekonomije in leksikon tujk v izdaji železarne iz Jesenic. Potem se je nekdo spomnil in predlagal odpis enega Scepela, ki je že brez vrednosti. Bilo je odobreno.
aUau 3. EEF!iFIFF1I
t NADALJEVANJE
53. ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA
Čisto na kraju zasedanja je DS še pooblastil direktorja, da imenuje inventurne komisijo zo enote, v katerih se bo marca meseca o-provila inventura. Še pred tem pa je predsednik DS tov. Tone Plešec informiral delavski svet o neaktivnosti sindikalnih podruž nic podjetja. Predlagal |e, da bi posamezni člani DS v svojih enotah dali pobudo za poživitev dela sindikalnih podružnic, pri čemer bo nojbrže potrebno opraviti tudi zamenjavo članov sindikalnih odoborov.
Po zapisniku - urednik.
[B[B)C:t,C;C|C;C;B;eHBjrlCir;CiC;eiiC|C;c!
! so.snia
I
UPRAVNEGA ODBORA PODJETJA
Dne 26. februarja je bila 52. sejo upravnega odbora podjetja. Od devetih članov je bilo sedem navzočih. Sprejeli so dnevni red s 5. točkami. Glavna točka dnevnega reda je bilo razpravljanje o zaključnem računu zo leto 1969. Upravni odbor je sprejel ! vrsto sklepov s predlogom, da jih osvoji tudi delavski svet podjetja.
Razpravljali so tudi o predlogu podjetja " Legura" iz Makedonije, da se pripoji našemu podjetju. Zavzeli so negativno sta -
lišče.
Več občinskih skupščin je predlagalo našemu podjetju, da v smislu zakona o narodni obrambi sofinonsiro potrebe za obrambo, in do prispeva sredstvo za šolstvo v obliki prispevne stopnje iz osebnega dohodka, ki ga je ustvarilo področna poslovalnica v letu j 1969. Upravni odbor je razpravljal tudi o teh prošnjah in delavskemu svetu predložil svoje mišljenje.
00QBQ00BID000E1EB0QE10B
Z. kroženjem obratnih sredstev ruji ru* moremo biti zadovoljni, saj st sv obruVrlu nekoliko počasneje kot v letu 1968. olnt občutek popravi podatek, da smo hitreje obračali zaloge blago in ct> vsem pomanjkanju sredstev, nekoliko hitreje poravnavali noše račune. Toda kaj ko po se je plačevanje naših dolžnikov še poslabšalo.
O posameznih rcvliotih lanskega poslovanja in o razdeli iv? ustvarjenih sredstev bomo poročali še v nasledniih številkah našega glasila.
17 SKLEPOV
DELAVSKEGA
v’#Tv zve"žTz zakuučnim
RAČUNOM ZA LETO 1 969
Delavski svet je na 53. zasedanju dne 27.11. 1970, ko je obravnaval zaključni račun za le to 1969, sprejel 17 sklepov, ki prikazujejo re' zultate poslovanja v preteklem letu in ki pred' stavljajo napotilo za delo v tekočem letu. V Glasilu objavljamo nekatere zanimive sklepe
-	Tekom leta ustvarjeni dohodek se z zaključ nim računom porazdeli na razne obveznosti, na prometni davek in na ostanek, ki je namenjen za osebne dohodke, sklade podjetja in zo skupne rezerve gospodarskih organizacij pri občini. Deli se torej na osebne dohodke in bruto sklade. Po sklepu DS se je ta ostanek razdelil v višini 72,17 % za osebne dohodke in 27,83 % za bruto sklade.
-	Nadaljevati je treba s selekcijo nelikvidnih kupcev, zaostriti je kriterije izterjave in znižati dolgove v železarnah s protidobavami
-	Vire za nakup uporabnega blaga naj se poišče na področju celotne Jugoslavije, ker je še nadalje veliko povpraševanje po takšnem blagu.
-	Poslovalnica Steklenica se s 1. marcem priključi poslovalnici v Ljubljani kot obračunsko enota z organizacijo širokega odkupa.Nje no preplačilo osebnih dohodkov se krije iz sc nacijskega sklada podjetja v letu 1970. Iz te' ga sklada se pokrije tudi preplačilo nastalo v Ilirski Bistrici. Iz sanacijskega sklada je treba vrniti tekstilnemu obratu v Ljubljani lani preveč zaračunani prispevek. Isto velja tudi za tekstilni obrat v Bohovi, čejs sedanji prispevek neupravičeno zaračunan.
-	Komisija za dodelitev stanovanjskih kreditov naj v bodoče vodi računa, koliko sredstev ima na razpolago. Več jih nikakor ne sme raz deliti. Ker nekateri delavci odpovedo delov no razmerje ko izčrpajo odobreni stanovanjski kredit, je treba te kredite zavarovati. Pravna služba podjetja mora poročati, kakšno je stanje odškodninskih zahtevkov do delavcev, ki so odšli iz podjetja.
Vse enote naj imajo do konca meseca marca zbore delavcev, na katerih naj obravnavajo uspehe podjetja in sklepe delavskega sveto. Zlasti naj obravnavajo pogodbeno delo in o-sebne dohodke izpod 700,- din v okviru lastne enote.
Finančni sektor pri upravi podjetja je dne 26.
II. letos predložil upravnemu odboru, naslednji dan pa še delavskemu svetu podjetja del poslovnega poročila za leto 1969.
V tekstualnem delu tega poročila je rečeno,da je modernizacija naših transportnih sredstev zanesljivo pripomogla k doseganju dobrih rezultatov v lanskem blagovnem prometu. V dokaz so tu tudi primerjalni podatki z letom 1968.
POSLOVANJE V LETU 1969
Tjj
odkup po količini je bil povečan za cca ...........
7.000 ton
-	prodajo po količini je bila
povečana za	cca.............. 5.300	ton
-	zaloga je bila znižana
za cca........................ 1.200	ton
-	vrednost znižane zaloge
je bila cca.......900.000	din
-	skupna realizacija je bila
povečana zo	cca....... 5/0(80.000	din
Lani je bilo veliko povpraševanje skoraj za vse vrste odpadnega blaga, zlasti pa za staro železo, litino, barvne kovine in papir. Za stari papir je bilo tako hudo, do je prišlo do prepovedi izvoza.
Železarnam smo Ioni posldli za 6.000 ton več starega železa in železnih ostružkov kot leto prej. Tudi livarnam smo poslali za 1000 ton več litine in železa kot v letu 1968. Za tako-imenovano "rezano železo" je čedalje večje povpraševanje in podjetje se resno ukvarja z mislijo o nabavi hitrejših in močnejših Škarij za rezanje starega železa.
Najživahnejše trgovanje je bilo no področju odpadkov barvnih kovin. Znano je, da denarja pri manjkuje za redno poravnavanje računov, toda to ne velja za barvne kovine. Le te se plačuje celo naprej. Seveda jih moramo tudi mi večkrat plačevati naprej, če jih hočemo dobiti. Če bi imeli več likvidnih sredstev, bi lahko,zlasti v drugih republikah, nakupili veliko več odpadnega blaga.
Sortirane tekstilne odpadke smo plasirali v inozemstvo, doma zanje ni bilo povpraševanja. Zelo dobro pa so šle v prodajo čistilne krpe in v drobni trgovini tekstilni izdelki z napakami. Še vedno se težko plasira čistilna bomboževina, toda s prehodom delavnice čistilne bomboževine iz trgovine v proizvodni obrat se je tudi pri njih stanje zboljšalo. Seveda pa zdaj v tej delovni enoti tudi bolj skrbno gospodarijo.
Naš Ionski celotni dohodek je bil nekaj več kot 9 in pol milijard v starih dinarjih. To je za okroglo II % več kot v letu 1968. Tudi produktivnost smo povečali, toda zadovoljstvo nad tem podatkom nam skali prikaz ekonomičnosti in rentabilnosti, ki kože slabše rezultate kot smo jih dosegli v letu 1968.


('lodnik
SPORAZUM
SPORAZUM O SODELOVANJU
Na 52. zasedanju delavskega sveta našega podjetja je bil potrjen tudi sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju s podjetjem DELINGRAD iz Aleksinca. To je trgovsko podjetje na veliko in malo. Bistvo sporazuma o sodelovanju s tem podjetjem je, da bomo od njih dobili vse njihove količine barvnih in belih kovin v letu 1970, oni pa bodo dobili od nas več 10 milijonski enoletni kredit. S sporazumomso določene cene odpadnemu blagu in obresti za kredit. Pravtako so določene sankcije, v kolikor bi ena ali druga stranka prekršila sporazum ali predčasno od njega odstopila.
V razgovorih o tem sodelovanju je bil razprav-Ijan tudi predlog DELINGRADA o integraciji z našim podjetjem. Vodstvo našega podjetja pa je bilo bolj naklonjeno poslovno tehničnimu sodelovanju, kajti Aleksinac je tako daleč, da bi nas ta daljava oviralo v notranjih odnosih, ki so sicer normalni med podjetjem in njenimi enotami .
-sk-
PUPP 0
SPORAZUM S PUPPO
PUPPO je izmišljena kratica za Poslovno udru ženje preradjivača papirnih otpadaka, sporazum pa zadeva poslovno tehnično sodelovanje na področju papirnih odpadkov.
Pri razgovorih, na katerih je bil dosežen sporazum, so bili trije predstavniki našega podjetja, predstavnik UNIJE iz Zagreba in dva predstavnika PAPIRSERVISA. Sporazum je bil sklenjen med PUPPOm1 in DINOSom, podpisalo pa sta ga naš direktor in dr. Molnar, komercialni direktor UNIJE.
Razgovori so trajali dalj časa in predstavniki obeh strank so se večkrat sestali, da so vskla-dili obojestranske pravice in dolžnosti.
V prvih dveh točkah sporazuma gre za nekatera splošna določila o sodelovanju, po tretjem členu pa mora naše podjetje odkupljeni papir na področju ljubljanskih občin prodajati obratu UNIJE v Ljubljani in sicer v rinfuznem stanju.
Hi tem sporazumu DINOS ne sme več papirja izvažati, UNIJA pa bo skrbela, da vsled tegc DINOS ne bo imel manjšega dohodka na pai-i pitju.
Znano je, da je UNIJA že začela odkupovati papir v različnih krajih Slovenije, s tem sporazumom pa se je obvezala, da ne bo organizirala odkupa nikjer drugje v Sloveniji, ra -zen v Ljubljani in Mariboru. Tudi v osnovne
IZ 52. ZASEDANJA DS DNE 3.11.1970
šole se ne bo več vtikala. To področje je povsem prepustila DINOSu.
Fakture bo plačevala v 30 dneh, to je za prav toliko dni hitreje, kot je določala dosedanja obljuba.
Če bo UNIJA pri odkupovanju papirja v Ljubljani in Mariboru morala odkupiti tudi krpe jih bo prodala DINOSu. Ne bo se tudi spušča la v nakupovanje bilo katerega odpadnega blaga v onih podjetjih, v katerih DINOS prevzema vse odpadke.
Sporazum velja 5 let, potem pa se lahko še podaljša. Sporazumu je priložena kupoprodajna pogodba s cenami, pripisana pa je tudi klavzula, da bo DINOS prodajal papir samo PUPPOtu in tovarni papirja v Višnji vasi, ki je izven PUPPOta.
Ko so sklepali ta sporazum, je bilo DINOSu rečeno, da bo v PUPPO stopila tudi tovarna papirja "Djuro Salaj" iz Krškega. To pa se zaenkrat še ni zgodilo. Omenjena tovarna moč no želi, da bi ji DINOS dobavljal stare časopise in revije, pripisana klavzula pa to ne dovoljuje. Sicer pa se o tem še vodijo razgovori med zainteresiranimi in prizadetimi.
SODELOVANJE
ŠE TESNEJŠE SODELOVANJE S PULO
Z OTPADOM iz Pule naše podjetje sodeluje že zelo dolgo. To sodelovanje poraja vedno večje medsebojno zaupanje. Čeprav je sodelovanje včasih zašlo v rahlo krizo, ga je že ustvarjeno zaupanje ponovno pripeljalo v razumne meje, od katerih'je bilo pričakovati in je tudi dalo o-bojestranske koristi.
Letošnje poslovno sodelovanje z OTPADom iz Pule, ki ga je delavski svet našega podjetja potrdil na 52. zasedanju, februarja meseca, zajema vse vrste in oblike starega železo, ki ga bosta oba podpisnika prodajala zainteresiranim kup
cem, železarnam in livarnam, za račun drugega podpisnika.
Stvar je namreč v tem. Pula ima določeno blago, ki ga rabijo naši stalni kupci, mi pa imamo Nago določene vrste, ki ga rabijo stalni kupci OTPADa iz Pule. S tem sporazumom je določeno tako, da bo vsak dobil kar rabi in da bomo vsi zadovoljni.
POGODBA
VEČLETNA POGODBA S KOVAŠKO INDUSTRIJO V ŽREČAH
Naše podjetje je sklenilo s podjetjem Kovaška industrija Žreče večletno pogodbo, na osnovi katere bomo prevzemali vse odpadne materiale v tem podjetju - železo, kovine, papir itd. Za nakup teh materialov so dogovorjene najvišje dnevne cene.
Večletne pogodbe niso novo stvar v našem poslovanju, vendar sklepanje takšnih pogodb največkrat ni enostavna stvor. Mi bi radi vsaj nekaj letno gotovost glede izvora določenih količin in določenega blaga, prodajalec takšnega blaga pa si nerad veže roke z enim kupcem misleč, da se medtem lahko pojavi drugi, ki bo nudil boljše pogoje, oziroma višje cene za odpadno blago.
V primeru s Kovaško industrijo Žreče je prišlo do sporazuma, s katerim so razni pomisleki odstranjeni v korist in zadovoljstvo obeh strank. Za protiuslugo, ker so z nami sklenili večletno pogodbo, bomo pomagali investirati izgradnjo transportnega traku in depoje za odpadno blago v prostorih Kovaške industrije Žreče. V bistvu gre za kreditiranje te investicije. Pogodbo s takšnimi elementi je odobril delavski svet podjetja na 52. zasedanju dne 3. februarja letos.
-sk-
SPOROČILO
Lani je direktor podjetja tovariš Janez Ramovš pošiljal delavcem podjetja pismene čestitke za njihove rojstne dneve. Večina delavcev je pravilno ocenjevala to direktorjevo gesto, padale pa so tudi pripombe. V tem je tudi delni vzrok da odslej, to je od Novega leta sem, direktor ne pošilja več čestitk vsakemu za vsak rojstni dan. Odslej bo direktor čestital de -lovcem podjetja le za pomembnejše življenjske jubileje. Običajno bo zraven čestitke tudi kakšno darilce.
IS IN D Ta
Dne 24. februarja 1970 je bil v Beogradu sestanek izvršnega odbora INOTa, na katerem se je med drugim obravnavalo tudi vprašanje nadalj-ne integracije med podjetji za promet z odpadnim blagom. Sklenjeno je bilo, do mora Izvršni odbor INOTa po tem vprašanju razviti več iniciative.
Gospodarska zbornica Srbije je prosila INOT, da določi svojega predstavnika v njihov Svet za trgovino. Izvršni odbor je določil direktorja biroja našega združenja, Aleksandra Galiča.
Angrosirovina iz Valjeva je zahtevala del sredstev na račun izvoza železnih ostružkov v letu 1967. Zahteva je bila odbita v glavnem zato, ker je dohodek že razdeljen in ga ni več mogoče dobiti nazaj od podjetij za promet z odpadnim blagom. Ali je zahteva Angrosirovi-ne upravičena ali ne, se ni raziskalo do kra-ja.
Poslovno združenje jugoslovanskih livarn je hotelo vedeti za stališče INOTa glede sporazuma o cenah za litino in rezano železo. Izvršni odbor je sklenil odgovoriti, da sedaj v času največjega povpraševanja po tem blagu, ni primerno sklepati sporazumov. Sporazum naj bi se sklenil takrat, ko bodo na tržišču normalne prilike glede ponudbe in povpraševanja po litini in rezanem železu.
Razpravljalo se je tudi o zaključnem računu INOTa za leto 1969 in o predlogu proračuna za leto 1970. O tem je naslednji dan sklepal Upravni odbor INOTa.
■	■■ M
ZASEDANJE UPRAVNEGA ODBOR^
i n u 1 a
Dne 25. februarja letos je bilo v Beogradu prvo letošnje zasedanje Upravnega odbora našega združenja. Glavno točka zasedanja je bila obravnava proračuna za leto 1970.
Največ razprave je bilo okrog vprašanja kakšna članarina naj bo za velika in kakšna za manjša podjetja, ki so člani INOTa. Izvršni odbor INOTa je predlagal, da naj bo članarina
enaka za vse člane. Ta predlog sloni na dejstvu, da imajo vsi člani enake pravice in dolžnosti v okviru združenja. Manjša podjetja so se takemu stališču upirala, upirala pa so se tudi predlogu, da naj bi tisti član, ki plača večjo članarino, imel pri glasovanju tudi več glasov.
Ponovno se je tudi obravnavalo vprašanje povečanja uslužbencev INOTa z dvema strokovnjakoma, ki naj bi proučevala tržišče odpadnega blaga in pripravljala strokovne analize, s katerimi bi INOT nastopal na razpravah in pogajanjih pred raznimi organi in združenji.
Da naj se dva takšna uslužbenca sprejme je U-pravni odbor že sklenil na prejšnjem zasedanju. Zaradi tega se je tudi povečala članarina, ki je sedaj postala, tudi zaradi tega, problem.
Končno je prišlo do glasovanja o predlogu, ki je predvideval enako članarino za vse člane in sprejem dveh novih uslužbencev. Enajst navzočih je bilo za takšen predlog, štirje so bili. proti, eden pa se je vzdržal glasovanja.
OBISK IZ LONDONA
Dne 6.11.1970 se je pri direktorju podjetja oglasil Zoran Velisavljevič, ki živi 60 km iz Londona v kraju Hawycombe. Ko so bili Ioni junija meseca naši v Londonu, na razstavi strojev za predelovanje odpadkov, jih je on povabil na svoj dom. Letos je on obiskal Jugoslavijo, pa se je o-glasil še pri nas.
S seboj je prinesel zelo razveseljivo informacijo. V Angliji namreč noše podjetje kupuje škarje za rezanje železa. Te škarje je trebo prevzeti. Prevzema se jih v bistvu tako, da se jih "spro-ba" kot to rečemo v žargonu. Najbolje je, da se jih "sproba" pri prodajalcu, da se pri njem tudi popravi, če je kaj narobe. Istočasno se prevze-malec uvaja v ravnanje s strojem. Prevzemanje pri nas, npr. v skladišču uvoznika ima lahko usodne posledice za nadaljno obratovanje stroja. Naš sorojak in znanec iz Anglije pa je prinesel sporočilo lastnika Škarij, da bo njegovo podjotje nosilo stroške bivanja prevzemalca v Angliji za vse dni, ki bodo potrebni za kvaliteten prevzem.
Naše podjetje naj bi nosilo samo potne stroške za prihod v London in nazaj.
INOT ima 27 članov, na tem zasedanju pa je bilo navzočih le 16. Zasedanje je bilo vsekakor sklepčno, vendar je nekatere le motilo vprašanje, kako bi glasovalo tistih 11, ki niso prišli na zasedanje.
To je za naše prilike in navade resno vprašanje in gotovo je, da se bo o enotni članarini še večkrat razpravljalo na Upravnem odboru. No upajmo, da Upravni odbor le ne bo o tem še enkrat sklepal.
Enotna članarina za leto 1970 znaša po 12.000.■ din za vsakega člana.
Stane Koman
To pa je tudi malo kisla novica, kajti prišla je potem, ko je naš upravni odbor odbil predlog, da bi šel škarje v London prevzemati naš strojni tehnik Golja Anton. Prevzel naj jih bi kar v Ljubljani. Verjetno je upravni odbor želel podjetju prihraniti stroške, ki bi nastali s prevze -mom Škarij pri prodajalcu, toda ali je dovolj pomislil na stroške, ki bi nastajali, če bi se škarje začele kvariti čez nekaj dni na našem skladišču, zaradi nekvalitetnega prevzema npr. v Metalki-nem skladišču v Ljubljani. Ali se pri Bachu nismo ničesar naučili?
No morda so bili vzroki za takšno stališče upravnega odbora še v čem drugem, vsekakor pa je sedaj prilika, da o tem še enkrat razpravlja.
ŽIVLJENSKI JUBILEJ
marije
mikolič
Mikolič Marijo je bila rojena 16. marca 1920. leta in torej te dni praznuje pomemben življenji ski jubilej. Tudi ona je srečala Abrahama. V šolo je hodila v Mariboru, kjer je poleg meščanske šole napravila tudi strojepisni tečaj. Takoj po šolanju se je poročila in leto dni kasneje je rodila hčerko Danico.
Junija meseca 1941 . leta jo je okupator z družino vred izselil v Bosno, v mesto Bihač in nato v Zagreb V Zagrebu se je že leta 1943 povezala z ilegalci, potom katerih je bila v zvezi z 9. dalmatinsko brigado. Leta 1944 se je v Zagrebu organiziral Odbor za Slovenijo, v katerega se je tudi takoj vključila. V rajonu, kjer je delovala, je bilo 11 terenskih odborov, povezani pa so bili tudi z Moslovačko in Žumberačko brigado. Brigade so oskrbovali predvsem s sanitetnim materialom in zdravili, pa tudi z oblačili. Va -nje so pošiljali tudi take ljudi iz terena, ki so se morali umakniti ali pa so želeli postati borci. Leta 1945 so jo za nekaj dni zaprli ustaši v Zagrebu .
V našem podjetju v Mariboru je nastopila službo 17. februarja 1948. leta kot pomožni administrator - manipulant. Leta 1956 je postala materialni knjigovodja, kar je še danes.
Tovarišici Mikaličevi čestitamo z najboljšimi željami v življenju, ki je še pred njo.
LjS0gBS[aE20Sia2SHB0BBlBB9B
ČITALI SMO V ČASOPISU PODJETJA LEK
Podjetje LEK je decembra lani, tako kot vsako leto, povabilo svoje upokojence na tradicionalno srečanje pred Novim letom. Pri pogrnjenih mizah so jim poročali o poslovnih uspehih in o načrtih za leto 1970. Podelili so jim koledarje in podobno ter kuverte z novoletniini nagradami ki jih je upokojencem odobril delavski svet podjetja. Pišejo, da se je potem v prijetnem razgovoru upokojencem utrnila tudi kakšna solza.
Nada Binter je praznovala 50 letnico svojega življenja 19. februarja. Dela v upravi podjetja pri tovarišu Manciniju, oziroma v finančnem sektorju.
V našem podjetju je od 1 . januarja 1952. leta. Rodila se je, poročila in živi v Ljubljani. Med najpomembnejšimi dogodki njenega življenja je rojstvo trojčkov leta 1946. Rodila je dva sinove in hčerko.
IZa nedavni življenjski jubilej so ji najbližji sodelavci iz uprave podjetja čestitali in ji poleg cvetja poklonili kristalni vinski servis.
V imenu podjetja in vsekakor tudi v lastnem i-menu ji je čestital direktor Janez Ramovš in ji poklonil knjigo Bratje Karamazovi.
Čestitkam se pridružuje tudi uredniški odbor Glasila.
m čja
_
g
L'

Pred nekaj dnevi, ko sem se mudil v Novi Go- I lom. Ne veš kako mi raste in nekaj sem ga že rici, sem srečal Cirila Čeprlija, ki je bil pred Iprodal. Nihče nima takega kot jaz." upokojitvijo poslovodja naše poslovalnice v Novi Gorici. Med nama je potekal približno takle iSeveda sem šel z njim. Sla je tudi žena in od razgovor:	I tam je pričujoča fotografija. Poklonila sta mi
* vrečko radiča.
"Ciril, kako se kaj imaš, greš še kaj k DINOSu?"
Rad bi šel na/dopust v Savudrijo. Tam ima
"Meni je kar dobro, s podjetjem pa imam malo stikov" .
"Ali si zdrav, ali kje delaš?"
"O še kar, žena je bila balona, pa je že bolje. Zdaj delam v otroškem vrtcu. Prosili so me, da jim pomagam. Sem nekakšen oskrbnik vrtca. V glavnem skrbim, da je v njem vedno toplo."
Potem je besedo povzel on.
"Greš gledat kakšen vrt imam, kakšen radič? Imam tople grede, radič pokrivam s polivini-
DINOS neke hišice. Ali bi mi pri DINOSU dovolili, da bi šel tja na dopust?" je spraševal nazaj grede.
Odgovoril sem mu, da bi mu gotovo dovolili. Julija bi šel rad,z ženo in sinom.
Mislim, da je Čeprli nosilec Zlate značke pod-jetja.
Stane Koman
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR UREDNIK STANE KOMAN TISKA PARTIZANSKA KNJIGA LJUBLJANA TRG REVOLUCIJE 1. IZDAJA PODJETJE DINOS LJUBLJANA PARMOVA 33.
IZHAJA VSAK DRUGI MESEC
M 15.11\ K
J S % K

Ivinih
Mejak Jože, poslovodja naše poslovalnice v Brežicah, je bil rojen 23. februarja 1920 leta. Po končani osnovni šoli je v Ljubljani in Za -grebu napravil še gimnazijo z veliko maturo.Leto 1944 in 1945 je bil v nekem gradbenem pod -jetju miner, leta 1946 in sicer 1. junija pa je sprejel službo vodje odkupne postaje v Brežicah. Se isto leto in sicer 23. novembra je šel odslu -žit vojaški rok, z novim letom 1948 pa je postal vodja tokratne poslovalnice v Brežicah, kar je še danes.
Zo 50 letnico mu je čestital v svojem in v imenu podjetju tudi direktor tov. Janez Ramovš. Ob tej priliki je Mejak prejel tudi darilo.
Čestitkam z najboljšimi željami se pridružuje tudi uredniški odbor našega Glasila.
DVOJNI
—iz.
SLVERINA MIŠIGOJaS i
jSeverin Mišigoj - Rino je transportni delavec !na našem skladišču v Novi Gorici. Rodil se je 26.11.1920 torej pred 50 leti, v vasi Čerono v Brdih. Izhaja iz kmečke družine, ki je obdelovala grofovo zemljo. Ko je končal osnovno šolo, je delal doma, dokler ni leta 1940 odšel k vo -jakom v Rim in od tu v Afriko. Še isto leto,decembra meseca, se je dal ujeti angleški vojski in odpeljali so ga v Anglijo, v koncentracijsko taborišče. V njem je bil do aprila 1942. leta, ko so smeli oditi na delo h kmetom. Aprila meseca leto 1947 ga je prijelo domotožje in prišel je nazaj domov. Zaposlil se je v kmetijski za -drugi vse do takrat, ko je nastopil službo v našem podjetju. To je bilo 15.11.1950, torej pred dvajsetimi leti.
V	družini so se mu rodili trije otroci.
Mišigoj je vzgleden delavec. Bil je tudi že predsednik kolektiva naše enote v Novi Gorici.
V	februarju mesecu je praznoval dvojni jubilej: 50 letnico rojstvo in 20 let dela pri našem podjetju. Čestitke mu je poslal tudi direktor pod -jetja Janez Ramovš in mu poklonil knjigo o protifašističnem gibanju med II. svetovno vojno v Beneški Sloveniji.
Tovoriš Rino, čestitkam za dvojni jubilej se pridružuje tudi uredniški odbor časopisa podjetja.
ALBIN LETNAR JE TAKOLE PRAZNOVAL
ZO IEI
ALBINA LETNARJA
Pred krotkim je v našem podjetju praznoval 70 Spomenico borca za severno mejo. V I. svetov-letnico LETNAR ALBIN. Rodil se je 16. febru- ni vojni je bil namreč Maistrov prostovoljec, arjo 1900 v Ljubljani, kjer je tudi živel in služ- V II. svetovni vojni po je bil aktiven član O-boval. Njegovo zadnje delovno mesto pred upo- svobodilne fronte, kojitvijo je bilo pri Skupščini občine Ljubljano-
Vič, kot finančni inšpektor. Pri nas je nastopil K visokemu jubileju so mu čestitali najbližji so-slutbo leto 1965 ob ustanovitvi trgovine z upo- delavci in mu poklonili več spominkov. Česti-rabnimi predmeti v Šentvidu. Lani je podjetje tal mu je tudi direktor podjetja Janez Ramovš, trgovino opustilo, prostore pa namenilo za skla- ki mu je ob tej priliki poklonil knjige fotodoku-dišče barvnih kovin. Tovariš Letnar je ostal še mentov revolucionarnega gibanja Slovenije, naprej skladiščnik v teh prostorih.
Odrezal pa se je tudi sam. Na svoj račun je po-Kljub visoki starosti je Letnar vedno dobre vo- vabil vse najbližje sodelavce v restavracijo Sla-Ije, pripravljen prevzeti kakršnokoli delovno vija na večerjo. Od tam je tudi našo fotografi-nologo. Se vedno je tudi aktiven v družbeno ja. političnem življenju na terenu. Lani je prejel
Tovariš Letnarl Še na mnoga leta! '
GOSTINČAR JOŽ E-
JOCO
50 LETNIK
Gostinčar Jože, komercialist ljubljanske poslovalnice našega podjetja, je bil vojen 19.3.1920 v ljubljanski občini Moste-Polje. Izhaja iz de -lovske družine. Osnovno šolo je končal v Mo -stah, meščansko pa na Prulah. Končal je še triletno obrtno nadaljevalno šolo, nakar ga je, tako kot vse druge, zajelo italijansko-nemška o-kupacija. 1942. leta je bil aretiran, nato pa je do leto 1945 okusil dobrote 14 zaporov in 5 ta -borišč.
Takoj po končani vojni je šel odslužit vojaški rok v JLA, kjer je bil do leta 1949.
Po vrnitvi iz vojske je dobil službo pri Glavni direkciji živilske industrije LRS, nato pa v " Kolinski" . Predno je dne 1.2.1962 prišel k nam, pa je bil v službi pri "Saturnusu" .
Joco je navdušen hribolazec, saj je bil samo v letu 1969 kar 11 krat na Triglavu. Sam pa pravi da ga najbolj jezi zahrbtnost in neodkritost.
Za njegovih 50 let iskrene čestitke.
z
%ovin:
IZ BEOGRADA
Železarno Smederevo se dogovarja z Otpadnm iz Zrenjanina o sofinonsironju skladišča in [ n | prave soržirnega železa pri železarni sami It. j ni všeč drugim dobaviteljem starega žele/o *ei j železarni. Da bi si zagotovili še nadaljne di -j rektno sodelovanje z železarno, bi radi tudi o-jni sofinansirali omenjeno pripravo saržirnego i leza.
Lani so podjetja naše vrste prodajala staro gumn tovarni v Rumi preko INOTa. Letos lahko vsako podjetje za promet z odpadnim blagom sam sklone kupoprodajno pogodbo s to tovarno. Skupne pogodbe ne bo. INOT toži tovorno zaradi ne -plačanih računov.
INOT pripravlja elaborat na osnovi katerega se bo zahtevalo od Združenja jugoslovanskih železarn višje cene za železo, ki se pridobiva s pomočjo kasocij.
INOT išče strokovnjake, ki bi izračunali, kakšen je odstotek koristnosti posameznih legtu aluminija in bakra v odnosu na primarne surovine.
Sedanje cene odpadkom posameznih legu' so v odnosu na primarne surovine v škodo podjetjem za promet z odpadnim blagom.
OTPAD iz Zrenjanina je izključni dobavitelj rezanega železa za Industrijo motornih vozil v Pančevu, OBNOVA iz Beograda pa za livarno v Kikindi. Oba iščeta soliferante.
No "Ofprto pismo", ki ga je vsem podjetjem zc promet u odpadnim blagom napisal v Slrovins-kem pregledu dr. Aleksander Molnar, komercl-jolni direktor UNIJE iz Zagreba, bo napisala odgovor tudi redakcijo časopisa Otpodne slro-vine, ki go izdajo naše poslovno združenje.
LIVARNAM MANJI- A SUROVIN
Dne 18. januarja je bil v Br ogradu sestanek IJ-iimvnega odbora združenja jugoslovanskih li -vam. Sestanku je kot gost prisostvoval tudi direktor biroja našega združenja Aleksander Galič . Na tem sestanku je predstavnik livarne iz Svpto/areva zahteval prepoved izvoza polpro -Izvodov iz aluminija, ker livarnam primanjkuje te surovine. Zahteval je, da njegova izjavo pri' de v zapisnik.
No Istem sestanku so očitali INOTu, da je bil svoječasno proti sporazumu o najvišjih prodajnih cenah za litino in rezano železo. Aleksander Galič jim je povedal, da so glavni krivci za pre kinitev omenjenih razgovorov oni sami, ker so trdovratno vztrajali na izredno nizki ceni, če -prav so istočasno enako blago kupovali tudi po enkiat višji ceni.
Zdaj je INOT res proti sporazumu, saj vladajo na tržišču glede litine in rezanega železa nenormalne prilike. Dober sporazum se da doseči le, kadar je trg umirjen.
n
NEKAJ ŠTEVILK
Sodelujte redno
m
meH
Delavkam uprave podjetja je sindikalno organizacija za Dan žena priredila sprejem s kosilom v restavraciji Slavijo. No svoj račun je pri kosilu prisostvovalo in ženam delalo družbo tudi nekaj delavcev uprave podjetja. Vse kaže, da so bili zelo družabni, soj so se jih delavke še spomnile na "dan mučenikov" . Dne 10. marca so namreč vsi moški pri upravi podjetja dobili 10 cm visoko stekleničko ko -njoka, no katero je bilo z ogromno rdečo bučko pritrjena suha sliva.
Obdarovane! so mi naročili, da naj darovalkam sporočimo, koko se jim je ponoči sanjalo o velikem kozarcu polnih vloženih sliv, no katerem je pisalo: "Odpirati previdno, vsebino pod prl-,iskom"1
PAPIRJU
Dne 19. februarja 1970 je bil v Zagrebu, no inicijotivo Zvezne gospodarske zbornice. Odbora za odpadne materiale, sestanek, na katerem se je razpravljalo o domačih potrebah v letu 1970 po starem papirju in o uvozu starega papirja.
V letu 1969 so tovarne papirja prejele 108.000 ton starega papirja iz vseh virov, letos pa ga bodo rabile 190.000 fon.
Značilno je, da ga je v Jugoslaviji mogoče zbrati okrog 120.000 ton, kar je za 10 % več kot go je bilo zbranega lani.
Od 120.000 ton naj bi PAPIRSERVIS zbral......................... 50.000	ton
člani INOTa................... 45.000	ton
ostale organizacije za promet z odpadki .................... 15.000	ton
direktni dobavitelji.......... 10.000	ton
Potemtakem bo potrebno uvoziti 70.000 ton starega papirja.
Zaenkrat je odobren uvoz 41.000 ton Iz vzhodnih držav In 10.000 ton Iz zopodo. Manjka še 19.000 ton.
Cene uvoženega papirja so od 0.33 do 1.50 din kg fco meja. Sklenjeno je bilo, da se stari papir ne sme uvažati po viljlh cenah kot so za enake kvalitete na domačem tržišču.
v svojem listu!
Sedaj Ima naše podjetje že 4 kombije za odkup starega papirja po Kilah In trgovinah. Dva sta v Ljubljani, po eden pa v Kranju In Kopru,
Žal sta dva kombija tako slaba, da sta tako-rekoč že odslužila. Ker drobni odkup zahteva redni in dnevni odvoz, bo treba kmalu nabaviti nove. Okvare avtomobila povzročajo zamude, te po zmanjšujejo moč noše konkurence, da ne govorimo o stroških, ki zmanjšujejo težko prisluženl dohodek.
Ko se bodo v aprilu mesecu razživele osnovne h šole, ki se bodo vključile v akcijo zbiranja starega papirja, po ti štirje kombiji sploh ne bodo mogli zadovoljiti vseh potreb po odvozih. In če iz šol ne bomo sproti odpe-Ijovoli zbrani papir, nam bodo propadli vsi propagandni in organizacijski prijemi.
Inkret