Poštnina plačana v gotovini
Leto 1X1. steu. 141
0 UoMlanl. v soboto 30. junija 19Z8.
Cena Din P
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemii nedeljo in praznike, — Inserali do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 230 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Diru Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
»Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
oioi od leva do tom
Vladinovci pravijo, da je treba naprej pripraviti novo kombinacijo - Demokrati se ne morejo
odločiti - V ponedeljek se sestaneta radikalski in demokratski klub
— Beograd, 30. junija. Ce tudi so vladni krogi sami napovedovali demisijo vlade najprej takoj po izvršenih pogrebnih svečanostih obeh žrtev krvavega umora umora v Nardoni skupščini, pozneje pa po kraljevem povrat* ku na Ceru in je vsa javnost pričako* vala odstop krvavega režima že včeraj, vlada "e danes n podala ostavke. To naporno prizadevanje režimovcev, da ostanejo na krmilu, je izzvalo v vseh političnih krogih presenečenje in naj* različnejše komentarje.
Po včerajšnjih celodnevnih konfe* rencah in posvetovanjih v predsedstvu vlade in v demokratskem klubu je bi* la zvečer sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bi imela vlada po prej* šnjih napovedbah sklepati o demisiji. Po seji pa so ministri na splošno pre* senečenje izjavljali, da se o demisiji sploh ni govorilo, marveč da so raz* pravljali zgolj o resornih stvareh ...
Stališče demokratov
Po informacijah v dobro poučenih krogih je situacija trenutno sledeča:
Demokrati so se pod pritiskom svo* jih volilcev, zlasti onih v prečanskih pokrajinah in z ozirom na to, da jih dela vsa javnost odgovorne za vzdrže* vanje krvavega in nasilniškega Vukis čevićsKoroščevega režima, odločili, da zahtevajo demisijo vlade, da bi se na ta način otresli te težke odgovornosti. Glede bodoče vlade pa si še sami niso na jasnem. Prizadevajo si seveda, da bi dobili vodstvo situacije v svoje ro* ke; po njihovem mnenju mora biti tu* di bodoča vlada delovna vlada, ki bo nadaljevala delo v Narodni skupščini. Njeno podlago naj tvori sedanja radi* kalskosdemokratska zveza edino s to spremembo, da zamenja Vukičeviča kak drugi politik, ki bo lahko priteg* nil v vlado tudi KDK. Odločno pa se protivijo kombinaciji z generalom Pe* ro Živkovičem. odnosno s kako drugo radikalsko osebnostjo izven parlamen* ta. kakor to predlagajo radikalski ne# zadovoljneži.
Načrti Vukičeviča in dr. Korošca
Vladni radikali hočejo z Vukičevis čem in Korošcem na vsak način ostati še nadalje na krmilu in zato demisijo vlade na vse mogoče načine zavlačuje* jo. Pri tem jim gre pred vsem za to, da najdejo kako drugo kombinacijo, ki bi predstavljala na zunaj spremembo, v stvari pa bi pomenjala nadaljevanje sedanjega režima. V zvezi s tem se je pojavila zlasti kombinacija z dr. Koro* šcem kot ministrskim predsednikom. Vukičevičevi radikali so mnenja, da se je dr. Korošec v zadnjem času izkazal vrednega, da mu priznajo enakovred* nost in kvalifikacijo, da bi mogel pod svojim imenom nadaljevati Vukičevis čev režim. Proti temu pa se je v radi* kalskih krogih samih pojavil odpor. —-jVukičevič pa išče sedaj drugega izho* da, da bi se rešil in se zato uporno bra* ni takojšnje demisije.
Današnja Vukičevičeva avdijenca
Tudi današnji dan ni prinesel novih momentov. Ministrski predsednik Vu* kičevič se je zjutraj zopet sestal z ra» dikalskimi ministri, na kar je malo pred 10. odšel na dvor in bil v avdijenci do pol 12. Odhajajoč z dvora je na rado* vedna vprašanja novinarjev samo krat* ko izjavil: mNi še nič novega, demisije vlade nz.» Nato se je vrnil v vladno predsedstvo, kjer je konferiral z drjem. Korošcem.
Demokrati se ne morejo odločiti
V demokratskem klubu so se vršila istočasno posvetovanja demokratskih ministrov, Ljube Davidoviča in drugih prvakov stranke. Tudi na tej konferen* ci se demokrati niso odločili in se bo konferenca nadaljevala v ponedeljek. Za v ponedeljk popoldne je sklicana plenarna seja demokratskega kluba, v kateri naj bi padla definitivna odločU tev. Po tej seji bo izdan komunike, v katerem bo demokratska stranka ob* razložila svoje stališče.
Po informacijah iz demokratskih krogov je situacija trenutno sledeča:
Velja Vukičević uporno odklanja zahtevo demokratov, naj bi vlada takoj demisijonirala. češ da za to ni ni-kakega razloga. Če pa smatrajo demokrati za potrebno, da vlada odstopi, naj podajo demokratski ministri sami ostavke in šele na to bi Vukičević odločal o eventuelni demisiji celokupne vlade.
Nasprotja med Davidovičem in Marinkovičem
Opoldne je bil sprejet v avdijenci zunanji minister dr. Marinkovič, ki bo, kakor se zatrjuje, poročal kralju o stališču demokratov.
Po informacijah iz Davidovićevih krogov pa vladajo med Davidovičem
in dr. Marinkovičem glede načina rešitve vladne krize velika nasprotja. Dr. Marinkoivc je odločno za to d; seda nja vlada nadaljuje delo v Narodni skupščini in brez ozira na KDK sprejme nuttunske konvencije, nato eventualno lahko odstopi. Davidovivič pa se boji. da bi tako postopanje izzvalo v prečanski javnosti še večje ogorčenje in vztraja zato na tem, da vstopi v vlado rudi KDK. Tudi ta nasprotstva pri demokratih samih v veliki meri zavlačujejo odločitev demokratske stranke in dajejo s tem Virk^čeviču novo možnost, da prepreči spremembo režima.
Kakor vse kaže, po padla definitivna odločitev o usodi Vukičevićevega režima šele tekom prihodnjega tedna. Odločilne konference se bodo vršile v ponedejek, ko se sestaneta demokratski in radikalski klub.
Prva politična izjava Stepana Radića
Radić o političnih posledicah zločina v Narodni skupščini. — Državna skupnost prečanskih pokrajin. — Priznanje zdravnikom in usmiljenkam.
— Beograd, 30. junija. Poslancu Čaj-kovcu, ki je danes posetil Stepana Radića, je podal Radič za »Narodni Val sledečo izjavo:
«Kadar ljudje česa ne razumejo, pra* vijo, da je bil slučaj. V mojem slu* čaju pa o tem ne more biti govora. V st rasnih dogodkih dne 1,0. junija se čisto jasno vidi roka božje previdnosti. To se zrcali tudi iz vseh ostalih do= godkov, ki so sledili krvavemu umoru v Narodni skupščini, kar dokazuje, da tudi nad celokupnim hrvatskim naro* dom bdi božja previdnost. Sedaj se jasno vidi, da bomo mi Hrvati neraz* družno duhovno ujedinjeni z našimi (prečanskimi) Srbi in morda tudi s S/o* venci končno našli v javnem življenju ono pravico in take svobodno področ: je mirnega dela in vsestranskega na* predka, kakor smo jo že imeli tekom svoje slavne preteklosti in kakor smo tudi tekom zadnjih 10 let s svojo na*
Radič se preseli v Zagreb
— Beograd, 30. junija. Stanje Stepana Radića je neizpremenjeno dobro. Tekom dopoldneva ga je posetilo- več poslancev KDK in nekateri njegovi osebni prijatelji. Kakor se doznava, bo Stepan Radić tekom prihodnjega tedna prepeljan v Zagreb.
Svečana zadušnica v Zagrebu
— Zagreb, 30. junija. Danes se je vršila v tukajšnji katedrali svečana zadušnica za pokojnima poslancema Pavlom Radičem in dr. Basaričkom. Službo božjo je celebri-ral nadškof dr. Bauer ob veliki asistenci duhovščine. Poleg večjega števila poslancev KDK in deputacij organizacij KDK iz Zagreba in okolice so bili navzoči predstavniki vojske, državnih uradov, mestne občine ter velika množica občinstva. Prostrana cerkev je bila nabito polna. S tem je osemdnevno narodno žalovanje zaključeno.
Preiskava o umom v Narodni
— Beograd, 30. junija. Preiskovalni sodnik Milutinović je danes nadaljeval zasliševanje poslancev, ki so bili navzoči pri krvavem umoru v Narodni skupščini. Prvi je bil danes zaslišan poslanec Sava Kosa-nović, ki je bil v času zločina sredi Narodne skupščine ter je ves prizor natančno videl in opazoval. Poslanec Kosanović je podrobno opisal nastop morilca Punise Račića. V svoji izpovedi je opozoril na to, da je Puniša Račić prekinil govor in potegni! iz žepa samokres, nato pa malo počakal, da bi videl, ali bo opozicija reagirala. Ko pa je opozicija, ki je smatrala Račićev nastop kakor vedno za skrajno neresen, ostala mirna, je začel Puniša Račić premišljeno streljati na svoje žrtve. Med vsakim strelom je napravil kratek odmor, da je mogel dobro pomeriti. O dejanju v afektu torej ne more biti govora. Po zločinu je Kosanović pomagal smrtno ranjenemu Pavlu   Radiću.   Takrat je pristopil tudi
rodno in človečansko politiko zaslu* žili.y>
Nato je govoril Stepsui Radič o vlogi kirurgije in preventivne higijene v svetov, vojni, ko sta milijonom ranjencev rešili življenje. Govoreč o svojem zdravljenju je Radič na glasil, da so zdravniki na višini, in je obžaloval, da jim država ne da na razpolago dovoljnih sredstev, da hi se lahko svojemu znanju primerno udejstvovali in izpopolnjevali. S posebno toplimi besedami je opisal negovanje s strani bolniških sester Slovenk, kojih mir in blaginjo je vedno občudoval. One so svetilnik naše krščanske kulture. Končno je naglasil, da je u ver jen, da bodo posledice krvavega zločina ostale samo na krivcih, hrvatski narod pa bo, mnogo bolj enoten kakor doslej, ob katerikoli priliki, zružen z našimi Srbi izvršil one naloge, ki mu jih je namenila božja previdnost.
Ljuba Jovanović ter na Kosanovićev vzklik: »Jej, kaj ste storili! S tem rušite državo!« ironično, a glasno in odločno odgovoril: *Tako se pere čast!*
Te izpovedi je potrdil in v podrobnostih še izpopolnil poslanec Grisogono, nakar je bil zaslišan še poslanec dr. Zer-j a v, ki »e v času krvavih dogodkov sedel v prvih klopeh na levi strani zbornice tik ob mestu, kjer je padel Pavle Radić. Tudi on je izpovedal zanimive podrobnosti o zločinu in njegovem ozadju. Zasliševanje poslancev se bo popoldne nadaljevalo.
Pred razsodbo v moskovskem procesu
Državni pravdnik predlaga 21 smrtnih obsodb
— Moskva, 30. junija. V svojem ple-dojeju v rudniškem procesu je predlagal državni pravdnik Krilenko za 21 ruskih inženjerjev in tehnikov smrtno kazen, za 25 obtožencev ječo od 6 meescev do 10 let, za 3 obtožence prisilno delo in samo za 4 pogojno ozi-r. brezpogojno oprostitev. Za nemškeza obtoženca inž. Otta je predlaga! ječo 6 mesecev do 1 leta, dočim je za ostala dva predlagal pogojno oprostitev ozir. umaknil pritožbo. Njegov govor je spremljalo številno poslušalstvo z veliko pozornostjo. Krilenko je v svojem govoru izjavil, da mu sežejo solze obtožencev do srca, vendar pa mnra povdariti, da proletarijat ni pozabil, kako mora premagati svoje sovražnike. »Nimamo direktnih dokazov proti obtožencem, toda vemo, da so naši razredni neprijatelji«. Krilenko je priznal, da ne zasluži obsodbe nemška industrija v splošnem, temveč samo gotove osebnosti in tvrdke. Svoj govor je zaključil z besedami: »Sodišče ni samo organ justice za kaznovanje zločincev, temveč tudi politična moč za zaščito države in odstranitev bodočih grozečih nevarnosti.t. V Moskvi prevladuje vtis, da bo sodišče kazenski predlog Krilenka bistveno omililo.
Del Nobilove posadke zejore ?
Senzacijonalna izjava generala Nobila - Vsenarodna norveška akcija za rešitev Amundsena, o katerem še vedno ni nobenega sledu
— Oslo, 30. junija. Na konrererici polarnih raziskovalcev je bilo sklenjeno, izročiti norveškim listom proglas norveškemu narodu, naj zbere denarna sredstva za rešitev Amundsena. Na Spitzberge naj bi v ta namen odšla posebna polarna ladja.
Lundberg sporoča v brezžični brzojavki, da se je začela ledena ploskev, na kateri je sedaj Viglierijeva skupina, zopet pomikati proti vzhodu. V ledu so nastale velike razpoke, ki nudijo vodnim letalom možnost za pristanek. Obenem sporoča Lundberg, da popravila njegovega letala dobro napredujejo tako, da upa, da se bo mogel v 2 ali 3 dneh zopet dvigniti.
Nobile je med drugim izjavil, da je pol ure po katastrofi dne 25. maja v oddaljenosti 10 km videl gost oblak
dima, ki je po vsej verjetnosti izviral od zaloge olja in bencina v truplu zrakoplova »Italie«. Vsa znamenja kažejo, da je posadka v trupu zrakoplova našla smrt v plamenih.
Listi poročajo, da je več ribičev opazilo dne 18. junija zvečer v bližini Dronnseea letalo, ki je letelo v smeri proti jugu. Letalo je bilo zelo nizko. Vladal je precej močan severni veter, takio da je bilo motor razločno slišati. Domneva se. da je bilo to letalo Amundsena. Norveška vlada je odredila, naj se vsi fjordi na severni obali preiščejo, ali se ni morda letalo tam ponesrečilo, razun tega pa so odposlane na severno obalo Spitbergov številne ladje, da tudi tam preiščejo vso okolico.
Presenetljivo velika zaupnica francoski vladi
Poincarejev ekspoze o aktualnih vprašanjih. — Izjemno stališče Alzacije. — Sindikalno organiziranje uradništ\a. — Štiripetin-ska večina zbornice za Poincarejevo vlado.
— Pariz, 30. junija. Na snočnji seji poslanske zbornice je po pozdravnem nagovoru odgovarjal ministrski predsednik Poincare na interpelacije in branil vladno politiko. Uvodoma se je spominjal načina, kako je bila pred dvema letoma sestavljena vlada naciionalne unije. Ce hoče zbornica spremembe v vladi, mora to povedati. To je naloga zbornice in ne ministrskega predsednika, da pove, ali želi bolj desničarsko ali bolj devičarsko vlado. Nič ni lažje kakor najti ministrske kandidate; če bi kje manjkalo kandidatov za ministre, bi bil to nezaslišan dogodek v svetovni zgodovini. Vlada hoče vladati z veliko večino. Zato zahteva od zbornice, naj pove svoje mnenje in ji da zaupnico ali pa se izreče za drugo vlado. Na današnji dnevni red je postavljeno zato tudi vprašanje zaupnice.
Pred glasovanjem mora omeniti dve točki in sicer vprašanje Alzacije in pragma-tiko državnih uradnikov. Vlado so napadali, ker ni uvedla lajiške zakonodaje v Alzaciji. Ne sme se pozabiti, da v ALzaciji ni nikdar veljala ločitev cerkve od države in da je bil leta 1870., ko je bila Alzacija ločena od Francije, tamkaj sklenjen kon-
kordat. Alzacija je dala dovolj dokazov lojalnosti in za to je treba z njo ravnati taktno in skrbno.
V vprašanju pragmatike državnik uradnikov je izjavil Poincare, da je vprašanje državnih uradniških sindikatov izredno kočljivo. Ni potrebno, da se uvede preveč ostra disciplina in vlada nikakor ne namerava odrekati državnim uradnikom pravice do sindikalne organizacije. Treba pa je natančno opisati pravice in dolžnosti državnega uradništva.
Nato je govoril še posl. Franklin - Bou-Mon, ki je naglašal. da je vlada nacijonal-ne unije danes mnogo bolj potrebna kakor pa za časa, ko je bila osnovana. To narekujejo važni zunanje - politični raelogi. Zajto predlaga, da se vladi izreče zaupnica.
Debata je bila s tem zaključena, nakar se je vršilo glasovanje. Rezultat ie pokazal pretresljivo večino vlade. Zaupnica je bila spreejta s 455 proti 126 glasovom. Zbornica bo koncem prihodnjega tedna odgođena, tako da je položaj Poincarejeve vlade do jeseni, ko se zbornica zopet sestane, siguren in v tem času ni pričakovati vladne krize.
Drugi Landru pod ključem
— Par«, 30. junija. Marseillski morilec žensk Drat je bil sinoči ob 6.30 v Alžirju na bulevarju Republike aretiran. V resnici
so piše Rey in je že priznal več umorov, katerih je obtožen. Pri aretaciji je izjavil, da prihaja iz Tunisa ter da je nameraval izvršiti samomor. Zadnjih 3000 frankov je poslal svoji zadnji ljubici.
Izmed 15 zJocinčevih zaročenk in ljubimk, ki so brez sledu izginile in o katerih menijo, da so bile umorjene, se je danes neka 43-letna ženska javila oblastem. Poizvedovanja policije so dognala, da je morilec živel več let v Tunisu, kjer je zagrešil tudi več sličnih umorov.
LETALSKI REKORD'
— London, 30. junija. Kapetan Court-ney je včeraj pristal z letalom iz Lizbone na Azore. Letalec bo letel na Novo Fund* landijo in v Newyork.
Zanimiva tekma
V četrtek zvečer se je pripeljala pTav zanimiva., pisana družba pred tukajšnje policijjsko ravnateljstvo na Bleiweisovi cesti. Pa ne mislite, da je morda dospel eleganten avtomobil ali crvovprežna kočija aili celo »Zeleni Henrik«, ki ima svojo stalno postajo na omenjenem kTaju. Pred slavno poslopje je pri-vozil stražnik prazno trugo za pesek, ki sta jo peljala dva močna konjiča. Ko jima je nategnil vajeti nenavadni uniformirani voznik, sta se ustavila. Takoj, ko je voz obstal, so prihiteli stražniki, ki so čudno družbo na vozu opazovali od daleč in preprečili, da se ni mogla razbeža.ti, ko je voz obstal. Na vozu sta bili dve znani ljubljanski ptičici, ki sta že dolgo obsojeni vk letko, pa sta se do zadnjega spretno »zmikali svojim lovcem, in pa dva dobra  prijatelja, ki   sta ju kratkočasila.
Pa tudi to pot lov nanje ni bil posebno lahek. Kakor pripovedujejo očividci, je bila to taka dirka, da bi nudila prav za-bavno filmsko sliko.
Stražnik, stoječ na križišču Bleiweisove in Gosposvetske ceste, je opazil n-menjeno vprego z odličnimi gosti. Ko je spozna! ptičici, je hotel voz ustaviti. Na željo deklic, ki sta slutili nevarnost,  ie  voznik pognal,  nakar  je stražnik
pohitel za vozom. Da se voznik otrese m?prijet-nega spremljevalca, je zavil celo v stran, kjer je stražnik tekel in ga spravil v nevarno:>\ da ga povozi. Pri tej priliki je stražnik sedel na soro, od koder je zlezel na voz. Ker se voznik ni hotel vdati in voz ustaviti, je govoril pendrek. Stražnik je udrihal po vozniku, voznik pa z bičem po ubogih konjih toliko časa, dokler ni dobil vajeti stražnik, ki je vso družbo pripeljal na zaželeno mesto. Voznika in ptički so v veliki hiši na BIeiweisovi cesti slavnostno sprejeli in jim odkazali brezplačno stanovanje.
Ljubljančani!
Jutri vsi
na Sokolovo na Vič Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.90, Berlin 0— 13.5875, Bruselj 0—7.94, Budimpešta 0— 9.9165, Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Dunaj 7.993 — 8.023 (8.00S), London 276.S5— 277-65 (277.25), Newyork 56.74 _ 56.94 (56.84), Pariz 0 — 223.3, Praga 168.1 — 168.9 (168.5), Trst 298 — 300 (299).
Efekti: Celjska 158 den.. Ljubljanska kreditna 128 den., Kreditni zavod 165 — 175, Vevče 105 — 0, Ruše 280 — 300, stavbna 56 — 0, Šešir 105 — 0.
Lesni trg: Tendenca čvrsta. Zaključeni 50 bili 3 vagoni trdih drv, 10% okroglic, foo vag. nakl. post. po 17.
Deželni pridelki: Tendenca mlačna- Cene so ostale nespremenjene. Zakljucko-v ni bilo.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Dunaj 800.80, Berlin 13.5875,' London 277.25, Milan 299, Newyork 56.84, Pariz 223.45, Praga 168.50, Curih 10.956,
Efekti: Vojna škoda 444.455. INOZEMSKA BORZA.
Curih: Beograd 9.13, Berlin 123.96, Milan 27.27, London 25.30. Newyork 518.75.
6261
B.D
Stran 2.
•SDOVFNSKI  NAROD* dne 30. junij* 1928.
Največji škodljivci našega naroda in države
Do čim poziva pravoslav, patrijarh k bratski ljubezni in krščanskemu miru, hujskajo klerikalci z odobrenjem najvišjih katoliških cerkvenih oblasti v državi k razvnemanju plemenskih in
strankarskih strasti.
Na Vidovdan je imel irbeki pravoslavni patrijarh v beograjski saborni cerkvi govor, ▼ katerem Je rekel med drugim tudi tole:
>Sedaj nam je bolj kakor kdaj potrebna popolna sloga. Vai občutimo veliko bol v duši, ko te spominjamo strašnega zločina v Narodni skupščini, odkoder smo pričakovali, da nas bo grelo toplo solnce složnega bratskega dela. Vsaka rodoljubna duša preklinja zločin, ki nas je osramotil pred kulturnim svetom in povzročil, da je naša domovina zastala v nujnih in koristnih delih, ki so ji toliko potrebni, da bi čim prej dosegli ono stopnjo med presvitljenimi narodi, ki pristoja plemenitemu srcu natega laro-da. Toda prav ta strašni zločin nam mora odpreti oči, da spoznamo, koliko nam je se treba truda, da v našem narodu po vsej državi utrdimo bratski mir in ljubezen. Vne-simo povsod krsanski mir!«
Tako govori najvišji predstavnik pravoslavne cerkve v naši državi. In pri nas?
Pri nas si lasti duhovno vodstvo slovenskega naroda ljubljanski škof. Pod nadzorstvom njegovih cenzorjev izhajajo glavna glasila SLS v Sloveniji; z dovoljenjem katoliških škofov smejo biti katoliški duhovniki narodni poslanci. In ko se Še niso po-eulile srage prelite krvi narodnih zastopnikov v Narodni skupScini, ko v Zagrebu in po Hrvatskem še vedno plapolajo žalne zastave, ko tri žrtve zločina Se vedno leže v bolnici, naši klerikalni listi po navodilih klerikalnih poslancev niso imeli inijnejSe-ga posla, kakor pljuniti na žrtve zločinskega morilca in strankarske strasti, ki jo pomagajo razvnemati naši klerikalci. A pokojna Pavle Radič ter dr. Basariček, kakor tudi ranjenci St. Radič, dr. Pernar in Iv. Gradnja »o katoličani___
Pravoslavni patrijarh obžaluje žrtve, ki se padle, ter poziva k ohranitvi krščanskega miru, zastopniki katolicizma pri nas pa delajo z vsemi silami na to, da bi se strasti ie bolj razpalile, odrekajoč se vsakemu človeškemu čustvovanju v svoji strankarski zagrizenosti. Kolika razlika med enim in drugimi!
Kot vrhovni zaščitnik klerikalne stranke, kot njen duševni vodja je ljubljanski Škof smatral celo za umestno, da demonstrativno ne izobesi ob pogrebu žrtev v Zagrebu črne zastave s svoje palače, In v Ljubljani smo doživeli, da je osramotil svojega cerkvenega predstojnika duhovnik, ki je razobesil črno zastavo in so ga vprašali, zakaj se ne ravna po škofovem zgledu, z odgovorom: >Predvsem sem človek!«
Zdi se, kakor da je s tem ljubljanski škof manifestiral svojo moralno odgovornost za početje klerikalne stranke in njenega Časopisja, ki blati ob groznem dogodku v Narodni skupščini, nad katerim se zgraža ves kulturni svet in vsi pošteni ljudje ne samo pri nas, ampak tudi v inozemstvu, padle žrtve in tiste, ki jih obžalujejo.
Zato ni Čuda, če čujemo iz ust posameznih pristašev klerikalne stranke, ki stoje pod absolutnim vplivom klerikalnega tiska, odobravanje vsega tega, kar se je zgodilo, in če govore v svoji podivjanosti: >Prav je, kar se je zgodilo, Ie Skoda, da niso še Pribičeviča in dr. Žerjava Pisanje klerikalnih listov in vedenje klerikalnih voditeljev je s to pobožno željo v popolnem skladu.
Klerikalci hujskajo dalje, kakor so huj-
skall Punilo RaČiča pre-i njegovim zločinom ter mu v Narodni skupščini prigovarjali, kako naj psuje poslance KDK. Ni jim Še dovolj prelite krvi junakov iz 1. 1908, 1. 1014 in lačnih delavcev z Zaloške ceste. Do-čim poziva pravoslavni patrijarh k pomir-jenju, k bratski ljubezni, so po naročilu notranjega ministrstva oziroma zastopnika našega klerikalizma, ki stoji pod zaščito najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov v na»i državi, v Srbiji pošte zavračale sožalne brzojavke, pri nas pa so lagali klerikalni listi, da jih je zavračalo vodstvo KDK ter tako razpihovalo plemensko mržnjo, ki so jo hoteli na ta način sami razvneti.
Grozna je propadlost naših klerikalcsv. Dočim izstopajo na Hrvatskem in v drugih prečanskih krajih po vrsti demokrati in radikali iz svojih strank, ker se sramujejo njihovega sodelovanja v režimu, ki je do-vedel do prelivanja krvi narodnih zastopnikov kakor tudi manifestantov v Beogradu in Zagrebu za pravice naroda in države ter z najbistvenejša načela človeškega čustvovanja, zagovarjajo duševni in dejanski voditelji in zaščitniki tega klerikalizma, kar obsoja ves kulturni svet.
Klerikalni »Domoljub« ,kl je namenjen širokim množicam našega ljudstva in pod katerim sta podpisana dva duhovnika, izmed katerih je eden celo bivši profesor škofove gimnazije v Št Vidu, ter s škofovim dovoljenjem klerikalni poslanec, se Je povzpel celo tako daleč, da zagovarja zločin človeka, o katerem je znano, da si je na nepošten način pridobil po vojni milijone ter laže, da je po jeziku Hrvat, ker hoče na ta način opravičiti klerikalce, k) so se družili in bratili ž njim In drugimi vele-srbskimi hegemonlstL In ni brez pomena, da ponatiskuje izbruhe nesramnosti klerikalnih listov radikalsko glasilo »Jedinstvo«, ki je nekaj dni pred krvavim dogod-kom v Narodni skupščini pozivalo k umoru voditeljev KDK.
Ako pogledamo nazaj v zgodovino našega klerikalizma in jo primerjamo s sedanjim vedenjem njenih voditeljev, vidimo v njihovem početju samo eno jasno črto, rušiti vse, kar bi služIlo utrditvi bratstva in vzajemnega dela jugoslovanskega naroda za napredek in procvit, da bi lahko klerikalizem na razvalinah bratstva nemoteno uganjal svoje orstle, ker bi bil drugače povsem brezpomemben. Zato je slovenski klerikalizem ne samo škodljiv slovenskemu in hrvatskemu narodu, ampak tudi srbskemu, čeprav Je y službi njegovih sedanjih političnih predstavnikov. Zato je mogoče, da srbski pravoslavni patrijarh poziva ljudi h krščanskemu miru in obsoja zločin, d očim skuša klerikalno Časopisje z odobrenjem najvišjih katoliških cerkvenih krogov y naši državi razvnemati sovraštvo med posameznimi deli jugoslovenske-ga naroda ter zagovarjati zloČJn, da bi čim dalje ne prišlo do pomirjenja. Zato se bori klerikalizem proti načelom KDK, proti enakopravnosti, ravnopravnosti In svobodi vseh državjđanov, ki morejo edino ustvariti trdno podlago bratstvu vseh poštenih Srbov, Hrvatov In Slovencev.
Tudi v interesu srbskega naroda bo, ako bodo njegovi voditelji spoznali v pravem času, kakšno sramotno, škodljivo in zahrbtno vlogo igra slovenski klerikalizem y naši državi.
dogorela sveča. Krojač je takoj opazil, da je žena še živa, otrok pa že mrtev. Poklicali so zdravnika, ki je dai ženi injekcijo in jo spravil k zavesti. Za dete je pa dognal, da je že več ur mrt* yo. Tereziio so odpeljali v bolnico, kjer je izpovedala, kako je umorila svojega sina 61etnega Jurico in nato hotela le sebi končati življenje. — Pred 2 leti je slaboumna mati sežgala svojo Šletno hčerko.
Včeraj ponoči je izvršila v Zagrebu samomor služkinja Tereza Belovič. — Stara je bila šele 22 let in je služila pri družini LoČar v Kustošiji. Izpila je več* jo količino ocetne kisline in je umrla v bolnici, ne da se zavedla. Znano je bilo, da je bila služkinja zaroč. s trgov* skim pomočnikom Petrom Mačetom. — Policija je zaslišala tudi njega. Izjavil je, da je bil res že delj časa zaročen s Terezijo Belovič. Hotel se je tudi ože* niti z njo, toda ni imel dovolj denarja, da bi lahko preživljal ženo. Zato je po* roko vedno odlašal. Prijatelji so služki* njo vedno spraševali, kdaj bo poroka. To jo je tako potrlo, da je včeraj prišla domov vsa razburjena in vprašala za* ročenca, kdaj jo misli peljati pred ol« tar. Ko ji je zaročenec odgovoril, da nima zadosti denarja za poroko, se je Tereza zaprla v svojo sobo in legla v posteljo. Kmalu nato je trgovski po* močnik začul pritajene vzdihe in klice na pomoč iz Terezine sobe. Vdrl je v zaklenjeno sobo in našel zaročenko ne* zavestno na postelji. V sobi je dišalo po ocetni kislini, katero je izpila raz* očarana služkinja. Obvestili so policijo in rešilno postajo, ki je samomorilko odpeljala v bolnico. Zdravniška pomoč je pa bila prekasna. Služkinja je takoj nato umrla.
¥
V predmestju Kračulah se je pojavil vampir! Te dni se govori po Sarajevu samo o vampirju. Vampir straši v Kračulah v hiši št. 17. Že dve noči razburja stanovalce te hiše. Na hišo meče ponoči kamenje, debelo kakor glava. Stare ženice so ga celo videle. Ima roge in ovit je v beđo haljo. Oko ima pa samo eno sredi Čela. O vampirju je zvedela tudi policija. Prijavil je vampirja policiji hišnik dotične hiše Danilo Ninčić. Vampir je že dve noči vznemirjal stanovalce. V ovadbi je med drugim navedeno, da je vampir začel nenadoma metati kamenje na hišo, kjer stanuje hišnik Ninčić in Anton Gohibović ter Isidor Abinun. Sprva so mislili, da se hoče neslano pošaliti kak zlikovec. Zunaj pa ni bilo nikogar in kamenje je deževalo še naprej na hišo. Na podlagi te prijave je policija poslala v hišo dva orožnika, da bi ujela vampirja. Vampir se pa ni ustrašil orožnikov. Kamenje je le še bolj deževalo na streho. Orožnika sta preiskala vso okolico, vampirja pa nista našla. Včasi je prenehal z bombardiranjem, zato je pa nato še hujše začel bombardirati streho. Gre najbrž za kakega zlikovca, ki se hoče osvetiti in se prav spretno skriva pred policijo, da ga ne morejo najti. Vampirji v Sarajevu niso redka prikazen. Pred dvema letoma se je pojavil vampir v predmestju Stro-šičah. Dva meseca ie vznemirjal stanovalce tega okraja. Policijske patrulje so zasledovale vampirja in prežale nanj iz zasede. Šele po dolgem zasledovanju so ga ujeli. Ta »vampir« je bila neka ženska, ki se H je zmešalo.
*
Iz Subotice poročajo, da se je odigrala v kopaJ&ču Palic pri Subotici strašna drama ljubosumnosti. Marko Bošnjak je prišel s svojo ženo v kopališče. Bošnjak je zelo ljubosumne narave. Njegova žena se je v kopališču seznanila z nekim Ivanom Andreševi-čem. Ta ie bi3 vedno v Bošnjakovi družbi in se je tudi izprehajal z njegovo ženo po šetališču. Nekega dne je pa Bošnjak zalotil svojo ženo z Andreševi-čem v trenutku, ko jo je ta na nekem samotnem kraju poljubljal. Bošnjak je hitel molče po puško ter ustrelil An-dreševiča. Morilca so orožniki aretirali.
Proslava Vidovega dne
. Odeta v narodne in državne zastave je proslavila Ljubljana v četrtek veliki narodni praznik Vidovega dne, posvečenega spominu stotisočerih borcev, ki so junaško padli na bojnem polju za kralja in domovino vse od zgodovinskega Kosova preko Albanije, Dobru-dže. Cera, Kajmakčalana itd. do današnjega dne. Ob 10. uri se je vršil v stolnici običajni svečani rekvijem. Trgovine so bile dopoldne in z malimi izjemami tudi popoldne zaprte. Vreme Je bilo še dovolj prizanesljivo, le jutranjo slovesnost na vežba-lišču je nekaj časa motil dež.
Ob 8.30 zjutraj se je vršila na vojaškem vežbališču slavnostna parada cele ljubljanske garnizije, ki so se je udeležili tudi civilni dostojanstveniki. Med drugimi so bili navzoči: veliki župan dr. Vodopivec, predsednik oblastne skupščine dr. Natlačen, župan mesta Ljubljane dr. Puc, diplomatski zbor. predstavniki raznih korporacii, med njimi zastopniki JSS in ljubljanskih sokolskih društev v slavnostnem kroju, veliko število rezevnih oficirjev kakor tudi ostalega občinstva, dasi je močil dež skoraj neprestano naše hrabre vojake.
Točno ob 8.30 je komandant parade polkovnik g. Dragan Korais raportiral komandantu dravske divizijske oblasti div. generalu g. Milanu Nediču. Nato se je vršila pravoslavna, katoliška in muslimanska služba božja, na kar je imel poveljnik 40. triglavskega pešpolka polkovnik g. Korais diven, globoko zasnovan patrioti-čen spominski nagovor na zbrano vojaštvo, v katerem se ie spominjal junakov, padlih na Kosovem polju, kakor tudi na ostalih   bojiščih   ter   pozval vojake, naj
ostanejo vedno zvesti svoji domovini, viteškemu in junaškemu svojemu vladarju kralju Aleksandru I. ter spominu padlih junakov za svobodo In ujedinjenje. Na njegov poziv so zaklicali vojaki padlim trikratni: »Slava*. Nato se Je vršila pred komandantom divizije, ostalo generaliteto in zbranimi gosti paradna revija, ki je pokazala strumne naše vojake v najlepši sliki discipliniranosti in vzorno organizacijo naše vojske.
Sokol
Sokolski dom v Cerknici
Jutri 1. julija bo otvorjen v Cerknici na svečan način novi Sokolski dom. S tem dobi naše Sokolstvo novo sokolsko trdnjavo, v kateri se bo vzgajalo kremenite, nesebične in idealne sokolske značaje, borce za neizkaljeno in istinsko narodno in državo edmstvo, za v.seslovansko idejo in za vse one moralne in fizične lastnosti, ki di-čijo vsakega pravega Sokola.
Kot je ena glavnih teženj slehernega sokolskega društva priti Čimprej do lastne strehe, bilo je isto tudi s cerkniškim sokolskim društvom, v katerem so se trudili vsi s sokolsko požnrvovaln ostjo od najmlajšega do najstarejšega člana za svoj dom, ki ga gledamo danes vsi Sokoli s ponosom in radostjo. Velikih žrtev zahteva idealno sokolsko delo od svojega Članstva — žrtev, ki jih razume in zna pravilno ceniti le oni, ki pri njih sodeluje. Da so te žrtve rodile v cerkniškem Sokolu tako lep sad, gre bratska, sokolska zahvala in pohvala vsem bratom In sestram, vsem dobrotnikom, ki so pomagali zgraditi dom! — »Ne časti, ne slave!« V tem sokolskem geslu je zapopadena vsa nesebičnost in Idealizem sokolske Ideje, sokolskega dela in v srcu vsakega Sokola. To geslo vodi Sokolstvo k čudotvornim uspehom, ono naj bo tudi nadalje vodnik cerkniških Sokolov v lastnem domu.
Jutri bo otvoritev Sokolskega doma v Cerknici. Pohitimo bratje in sestre iz vse ljubljanske župe in okoliških žup v čim večjem številu v lepo, bratsko sokolsko Cerknico, da v njej pozdravimo novo sokolsko trdnjavo! —r—
Sokolski zlet v Skoplju
Skopi]«, 28. junij«. Namesto Pokrajinskega &o-kodskeza zle-ta, ki Je odgođen — kot znano — na mesec september je priredila sokolska župa v Skoplju na Vidovdan svoj župni zlet, ki so se ga udeležila tudi odposlanstva nekaterih d rusi h žup JSS. S tem z letom združena proslava Vidovega dne je bila manifestacija, kakršne Skop-1 je do danes še ni videlo V ulici kralja Petra in na trsu Osvobojen]a je bilo zbranih čez 50.000 ljudi. Ob 8. so se pričele svečanosti, ki so jim prisostvovali poleg ogromne množice občinstva
in števianfti sokolskih čet kraljev odposlanec armijski general Alilovanović, v imenu vlade ministra Vuičić ia Stanković, veliki župan Nau-movič, župan Skopi ia Sapundžič, podstarosta JSS, brat Pannković, starosta skopljanske župe brat Toša Žtvfcovič ter razne delegacije. Najprej so izvršili svečeniki pomen vidovdanskim junakom, čemur je sledila parada vojske. Po končanem defilejai so se »brali ves narod in dostojanstveniki na sokolskem zletišču, kjer se je izvršilo svečano razvitje žup ne ga in ž irpn-eja-narašča j-skega prapora. Oba prapora je pokloni župi kralj Aleksander. Prapor, namenjen naraščaju, ne bo stalno v središču župe, ampak bo pripadal vsako leto onemu sokolskomu đraSfonu župe žKraljevića Marka« v Južni Srbi i i, ki se bo izkazalo na javnih telovadbah kot najboljše v telovadbi in sokolski disciplini. Prapora sta iz težke, dragocene svile. Na prvem praporu je napis: >Aleksander Prvi kralj Srba, Hrvata i Slovenaca sokolski župi »Kraljevića Marka« u Skoplju«, na eni strani, a na drugi strani »28. VI. 1928 godine«. Na drugem praporu Je napis: »Aeksander Prvi kralj Srba, Hrvata i Slovenaca podmladku sokolske župe »Kraljevića Marka« u Skoplju * in na drugi strani datum. — Kraljev odposlanec general Mi-lovanović le izročil prapoTa staTosti skopljanske župe T. Zvkoviću z besedami: »Izročam ta prapora v imenu NJ. V. kralja Aleksandra I. Daj Bog. da bomo strnjen! v gostih vrstah pod novim praporom za napredek sokolske ideje in naše mile domovine.« Prapora Je nato blagoslovil prota Sfejič in starosta Zivković Ju je izročil bratoma praporščakoma s primernim nagovorom. Po končanem razvitju je bila revija trup in sokolskih čet. — Popoldne se je vršila na zletišču javna teovadba, ki ji Je prisostvovalo čez 20.000 ljudi. Telovadni program je izpadel — upoštevajoč tukajšnji nivo telovadnih sposobnost! — Jako dobro kljub vročini, H postaja v Skoplju v tej dobi neznosna. — Za samo župno Skopi je Je Kri ta zlet dobra preizkušnja za mnogo obsežnejši pokrajinski zlet JSS v mesecu septembru.
III. medzletne tekme ČOS v Pragi
Praga, 25. junija. Poročal sem že o tekmah za prvenstvo OOS, ki so se vršile 22. t. m. in o njihovih uspehih. V soboto 23. junija so se vršile tekme članov nižjega oddelka, ki se jih je udeležilo 196 vrst; prvo mesto si je priborilo Kralovo Pole. V Tvrševem domu se je vršila tekma v če-tveroboju Žen. Tekmovalo je 20 vrst in 40 posamezniic, skupaj 133 tekmovalk. Prvo mesto je dosegla župa Mjchalova 201 točko, drugo mesto župa Orlickj 134 točk, tretje mesto Tčšinska župa 132 točk. Med posameznicami je bila prva sestra Sychro-va, Brno I., z 80 toč. Istega dne so se vršile tekme v štafetnem teku župnih vrst 4X73 m, tekme žen v plavanju, tekme žen v igrah, tekme žen in mož na odru z nastopi akademije. Krasni uspehi so bili doseženi tudi pri tekmah žen v vrstah za višdi in nižji oddelek. Pri višjem oddelku je dosegla med posameznicami največ točk Lud mila Sychrova, Brno I„ 59.50 točk; na drugem mestu je s. Vlasta Dčkanova, Žižkov, 59 točk. Tretje mesto zavzema A. Janovska, Praški Sokol. V tem oddelku je tekmovalo 163 sester. Od vrst, ki jih je bilo za višji oddelek 17, je doseglo prvo mesto društvo Žižkov 347.75 točk, drugo mesto Sokol Pražskv 339 točk, tretje mesto društvo Vinohradv 335.75 točk. V nižjem oddelku žen je tekmovalo 146 vrst in je doseglo prvo mesto društvo Vinohradv 378 točk.
Stev. 147
Jako lepi uspehi so bili doseženi pri tekmah mož v vil in sred. oddelku, ki so se vršile M. t m. V srednjem oddelku si je priborilo 1. mesto Brno L 377.25 točk, II. Brod 574.60 točk, III. Zvolen 574.55; v višjem oddelku pa I. mesto Vinohradv 552.65, II. Bratislava 519, III. Z lin 517.75.
5 temi tekmami je spet stopilo na prvo mesto največje društvo ĆOS Vinohradv, ki ga je moralo odstopiti pred dvema letoma Brnu I. — Tekme ie vodil načelnik OOS brat dr. Jindrich Vaniček.
— Sokol 1. razpošlje te dni svojemu članstvu položnice za poravnavo članarine za drugo polletje. Bratje, sestre, poslužite se jih in pošljite Članarino čim preje. Vse one, ki so izjavili inkasantu, da pridejo osebno v pisarno plačati, pa prosimo, da svojo obljubo tudi izvrše. Društvo ima razna neodložljiva plačila, rabi torej denar. Zato bratsko članstvo stori svojo dolžnost! Zdravo! — Odbor.
ifi- Sokol na Viču bo podal Jutrišnjo nedeljo bilanco svojega dela z javnim nastopom, pri katerem nastopijo vsi oddelki s prostimi vajami in orodno telovadbo. Sokolske prireditve na Viču so bile podane vedno v dostojni in častni višini, vendar pa si članstvo prizadeva, da svoj delokrog razmahne in doseže čim večjih uspehov tako na telesno-kulturnem kakor tudi narod-no-prosvetnem delu. Vsa prizadevanja pa se razbijejo ob morečem dolgu, ki visi nad Sokolskim domom katerega ogroža ter ovira elan in silo članstva. Dolžnost napredne javnosti je, da podpre vlškega Sokola, mu da moralne opore ter posetl v čim večjem Številu Jutri v nedeljo njeg-ovo prireditev.
železnica
KOLEDAR.
Jutri: Ner.«Mlja, 1. julija 1928; katoličani; 5. pobinkostna nedelja; pravoslavni: 1?. junija, Rešnja kri.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Ljudski kino (Matica): »Don Kihot«.
Kino Ideal: »Valčkov čar«.
PRIREDITVE V NEDELJO.
Ljudski kino: (Matica): »Don Kihot<.
Kino Ideal: »Valčkov čar«.
Sport: Ilirija - Rapid ob IS. na igrliču Ilirije.
DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: sušnik, Marijin trg, Ku-ralt, Gosposvetska cesta.
Sport
Ilirija - Rapid
Finale za pokal LNP ob IS. na Igrišču Ilirije.
Na igrišču Ilirije se jutri ob 16. odigra ti-
naina tekma za pokaJ LNP, in sicer med mariborskim Rapido-m in Ilirijo. Oba nasprotnika 6<a znana. Rapid je zelo prodorno, naglo in spremno moštivo, ki je znano po svoji žilavosti in od.po.rno.sti. Zato bo Iliriji nedvomno opasen nasprotnik, kakor ji je bil tudi lani, ko se je v finalu srečal z njo v borbi za prvenstvo Slovenije. Ilirija po težki krizi zopet prehaja v svojo konstantno formo in že njena zadnja zmaga nad Hermesom v visokem razmerju 8:1 priča, da je moštvo na potu konsolidacije.
Zato obeta jutrišnja tekma izvrsten sport dveh po moči skoraj popolnoma enakovrednih nasprotnikov. V kolikor Je Ilirija tehnično boljša, toliko je Rapid urnejši in skoraj nevarnejši pre^l golom. Dragoceni pokal LNP, ki je razstavljen v .Magdičevi izložbi, si Je dosedaj priboril LSSK Maribor enkrat, Ilirija pa dvakrat zaporedoma. Ce si ga pribori t<udi letos, si za definitivno osvoji, kajti propozicije določajo, da si ga mora zmagovalec priboriti trikrat zaporedoma ali petkrat v ore>sIedkih.
Tekma se vrši ob 18. na igrišču Ilirrje. Ilirija pokloni pred tekmo dvema svojima igrače-ma, in sicer Ladotu Zupančiču in Doberletu, ki odigrata ju4«ri svojo dvestoto odnosno stoto tekmo, lična spominska darila.
— S. K. Svoboda, Ljubljana, v Beljaku.
Ob priliki desetletnice obstoja beljaške »Freiheit« igra jutri, dne 2. julija I. moštvo ljubljanske S. K. Svobode v Beljaku prijateljsko tekmo s Villacher Athletik - Sport-klub-om. Pričetek tekme, ki spada pod program jutrišnjih beljaških slavnosti, bo ob pol 5. popoldne. Ob tej priliki se bo vršila v Beljaku tudi konferenca med zastopniki delavske športne zveze in avstr. delav. Sportbunda.
— II. garnitura S. K. Svobode, Ljubljana, igra jutri, dne 1. julija na Jesenicah s S. K. Edinostjo, Jesenice. Pričetek tekme ob 4. popol-dne. Odhod z glavnega kolodvora ob 5.2S zjutraj. Dne 14. julija a. c. pa igra S. K. Svoboda, Ljubljana, v Mariboru proti S. K. Svobodi, Maribor, ob priliki Delavskega izleta v Studencih pri Mariboru. Pričetek tekme ob 6. popoldne. Postava I. garniture za Beljak: Fugina? Zore, Ozebek, Batič, Gaberšek, Habicht, Novak, Potrato, Koser, Boncelj, Breznik. Rezerve: Korbar, Sušnik, Kovač R., Tassotti. Postava II. garniture za Jesenice: Papler, Šušteršič, Seme\ Zajec. Zeman, Kavečič, Baggia, Czerny II., Drnovšek Drago, Simončič, Tome.
— S. K. Ptuj — S. K. IHrija. Jutri do-poldne se odigra v Liueljanl zanimiva bazenska tekma med S. K. Ptujem in S. K. Ilirijo. Tekma vzbuja v vseh športnih krogih mnogo zanimanja, ker je to prvi nastop Ptujčank v Ljubljani. Prav posebne važnosti je ta tekma za našega prvaka Ilirijo, ki ima jutri priliko revanžirati se za katastrofalni poraz 13:5, katerega je doživel lani v Ptuju. Ilirija postavi v boj eno svojih najmočnejšhi družin in bo sigurno napela vse sile, da se za ta poraz revanžira; nasprotno pa bodo tudi Ptujčanke hotele dokazati, da je bila njihova visoka zmaga lani upravičena Tekma bo nudila vsled teg zanimivo in napeto borbo, ter bo tudi v športnem oziru zadovoljila vse posetni-ke. Igra se vrši na prostoru Atene ob pol enajsti uri,
— Službeno Iz Lap. Za tekmo se es prehdio določa za sodnika g. Keresztury.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Strašna smrt v kanalu« — Zločin slaboumne matere« — Samomor služkinje pred poroko, — Vampir v Sarajevu. — Ljubavna
tragedija v kopališču.
Na dvorišču gostilne Ilički Podrum na Ilici se večkrat zamaši kanal, ker je slabo zgrajen. Te dni se je kanal zopet zamašil in stanovalci so se pritožili hiš* nemu lastniku, češ da ne bodo prena* šali strašnega smradu, ki je prihajal iz zaprtega kanala. Hišni gospodar je po* zval zidarja Adolfa Tolasa, čigar žena je hišnica, naj očisti kanal. Tolas je najel dva delavca in z njima začel či* stit kanal. Kanal je globok skoraj dva metra in pokrit z betonskimi ploščami. Delavca sta dvignila betonsko ploščo in stoječ na lestvi čistila kanal. Zapo* slena sta bila do polnoči, nakar sta pre* nehala z delom, da bi se pokrepčala. Zidar Tolas je šel domov, delavca sta pa legla v šupo na dvorišču, da bi se odpočila. — Delavca Gospodaric in Gjungjek sta izjavila, da sta betonsko ploščo zopet pokrila in lestvo pustila v kanalu. Ko sta se vrnila na delo, sta opazila v kanalu nekaj v vodi. Mislila sta, da je v kanal zašla kaka kokoš. Kmalu sta pa opazila, da je to neka ženska z glavo obrnjeno navz-dol in z nogami navzgor. Med tem je prišel tudi zidar Tolas in stražnik, ki je stal v bli* zini. Z vrvjo so potegnili žensko na suho. Obvestili so tudi policijsko di* rekcijo, ki je poslala na kraj nesreče komisijo. Ženska je bila stara okoli 30 let. Bila je bosa in na glavi je imela ci* gansko ruto. Sosedje so spoznali v njej neko «veselo Baro», drugi so pa trdili, da je neka «Malčika», ki je bila vsem v okolici dobro znana. Delavci so za časa odmora pokrili kanal in torej nI mogoče, da bi ženska padla vanj ta čas. Po izpovedbi kavarnarja Arbana* sa, ki ima kavarno na dvorišču, kjer so čistili kanal, je ženska prišla po 1. uri v kavarno in je bila popolnoma pijana. Izpila je črno kavo in začela kramljati z moikimi, ki so še sedeli v kavarni. Kavam ar je neznanko vrgel iz kavarne, ker je; z 'gosti nedostojno govorila. —
Ženska je odšla čez dvorišče, kjer so čistili kanal. Neznanka se je gotovo spotaknila na dvorišču in padla v ka* nal, kjer je stala voda 30 do 40 cm vi* soko. Navzlic temu se je ponesrečenka utopila. Padla je najbrž v nezavest, ker ker je bila precej pijana in se je v ka* nalu zadušila. Pri padcu se je poško« dovala na glavi, čelu in nosu. Delavci, ki so čistili kanal, so tudi zakrivili strašno smrt neznane ženske v kanalu, ker med odmorom niso zaprli poti do kanala, vedoČ, da se na dvorišču naha* ja kavarna in gostilna ter so gostje od* haj ali pozno ponoči baš čez dvorišče domov. Policija je zato aretirala zidar* ja in oba delavca. Preiskava je trajala do belega dne. Truplo neznanke so od* peljali v mrtvašnico, kjer so jo foro* grafirali in daktiloskopirali. Delavce so pa odpravili v zapore zagrebškega so« dišča.
Tz Sarajeva poročajo, da so včeraj odkrili v ulici Skenderije v hiši krojača Studenica strašen zločin slaboumne ma* tere. Krojač Studenič je odšel na ribo* lov in se je vrnil šele naslednji dan po* poldne. Ko je hotel stopiti v hišo. je našel vrata od znotraj zaklenjena. Kro* jač je dolgo trpel zaman in ker mu že» na ni odprla, je slutil, da se je pripe* tila nesreča. Poklical je sosede in z nji* hovo pomočjo vdrl v stanovanje. Ho* tel je v spalnico, pa tudi ta je bila od znotraj zaprta. Vlomili so tudi ta vrata in planili v sobo. Nudil se jim je stra» sen prizor. Na divanu je ležal krojačev 6letni sinko, pokrit z belo srajco, na postelji v drugem kotu je pa ležala kro* jačeva žena Tereza. Zdelo se je, da sta oba mrtva. Deček je imel zaprte oči in roke prekrižane na prsih. Na obeh stra* neh ob detetu sta bili postavljeni dve sveči. Tudi žena Tereza, ki je ležala v postelji, je imela roke prekrižane na prsih. Ob njenem zglavju je stala že
Stev 14/
•StOVENSK!   NAROD« dne 30. junija
1928.
Stran 3.
Kaj delajo in snujejo naši umetniki
Nadaljevanje ankete o delu, načrtih, razpoloženju, križih in te žavah pijonirjev slovenske kulture«
VIM
Od jutri naprej lahko dobite
pri svojem trgovcu
brezplačno univerzalno čistilo „UIM"
Pooblastili smo vse trgovce, naj vsakemu, ki izroči navodilo od enega kartona Rinso, dajo originalen karton Vima.   Ko ste perilo oprali z Rinso —
novim načinom mila v zrnati obliki —
navodilo (kakor spodaj vpodoblleno) in ga izročite svojemu trgovcu-
Požurite se* Požurite seJ
Ta izredna prilika se Vam nudi samo od pondeljka 2. do 20. tm.
Tone Seliškar
Po hribih in dolinah sem se klatil, preden sem pnšei v Ljubljano. V tem času je nastala zbirka »Stekleno oko«, ki išče založnika. Ta hip lezi v Učiteljski tiskarni, Pa dvojnim o kupčiji. Sicer je pa vam znana žalostna storija našega založništva. Od njega »e pisatelj ne odebeli!
Sedaj pišem daljšo povest za ameriški družinski koledar, pri katerem bi se lahko učile vse naše slične publikacije. Na počitnicah na Vranskem bom pisal socialen roman, v katerega že dolgo časa grtzem. Snujem tudi daljšo povest iz otroškega življenja našega rudarja.
Da bi ie imel več časa! šola dopoldne in popoldne, tako da si že pošteno želim počitnic. Te bom sedaj izrabil, kolikor se bo dalo. Nameraval sem tudi v Pariz. Potovanje sem pa preložil na poznejši čas. Kako pišem? Ponoči! Saj drugače ne gre. Cez dan sem v šoli, zvečer pa po raznih sejah. Proste večere posvečam družini. Tedaj postanem konjiček, na katerem jaha Marjan, Zlatko pa je tiger ali sicer kaka zverina in soba je džungla, iz katere se Čuje rjovenje zasledovane zverjadi.
Ko drobiž zaspi, pokramljava z ženo in sem zadovoljen in dn»bro razpoložen. In ko vse zaspi, sedem na verando in pišem. Kajne zelo vsakdanje? Ampak je ta vsakdanjost zelo mikavna, če si jo zna človek napraviti romantično.
Zakaj so moji motivi samo socijalni? Zato, ker je to edino vprašanje, ki se ga izplača danes reševati. Vse drugo se mi zdi spričo te ogromne družabne neurejenosti postranska in nepomembna zadeva. Nad vse se čudim, kako da morejo pisati danes literati še o perverznfh zadevah svojega srca ali pa polniti pole o zatele-banosti v rože in zvezde, ko umirajo okoli njih milijoni sestradancev, ko preklicuje 90% ljudi svoje življenje, ki bi moralo biti po vsej pravici ravno tako, kakor onih 10 procentov, ki ga uživajo iz polnih čaš.
Iz tega vidika se tudi jezim na naše slikarje. Vedno isti, stari motivi! Samo mrtvo življenje. V tem oziru se mi zdi literatura mladih veliko bolj napredna. Zakaj ta prodira v množico, naša upodabljajoča umetnost pa noče iti v njo. Je ne vidi,  zato tudi  tako  malo razumevanja.
Kritika je nepotrebna stvar! Kritiki so ljudje, ki se redijo na naš račun. In čemu prav. za prav kritike? Saj vendar ne pišemo za kritiko, temveč za maso. Ce je stvar dobra, jo čitajo, če je slaba je zavržejo Prosim vas, kdo pa danes čita kritike. Škoda je tinte za take neumnosti. Sicer bi vam povedal še marsikaj. Pa ob drugi priliki!
Angelo Cerkvenik
— Kaj delam?
— Eni pravijo, da deiam krivico remo-meju slovenske literature, ker propagiram abstinenco, drugi pravijo, da delam krivico slovenski umetnosti, ser smatram tudi najslabšo stvar, ki sem jo kdaj napisal, vsaj za tolikšno umetnmo, kolikršna je kaka zbirka pesmi priznanega sloven. umetnika. Tretji zopet prav; j a da si delam renome petega dela pionirstva naše književnosti, ker sem se predrznil javno citati neko svojo povest v družbi petih litteratov, v katero ti >drugi« zaradi ustvarjanja đolgočasnejš'h jeremijad, kar jih do danes slovenska literatura premore, seveda, ne spadajo, četrti pravijo še marsikaj, kar je prav toliko dolgočasno, kolikor se že po svoji naravi dolgočasni vsi ti učeni, zaprašeni, strokovno podkovani gospodin, i so absolutno nezmotljivi, kadar gre za javno vprašanje tujih del, ki so v vsakem pogledu nedo-gledno boljša od njihovih lastnih lamenta-cij. Nekateri pa pravijo celo, da ne delam prav, ker pišem tako, da me morejo razumeti sleherni zdravi možgani — sem ter tja tudi kakšen kritik! — in da bi moral pi-
8. marca so praznovali komunisti vsega sveta tako zvani »Dan žene«. Ta praznik so ustanovile ameriške žene 1. 1909 z namenom, da bi pritegnile v vrste delavskih organizacij vse žene, k"i se preživljajo s poštenim delom. Toda od L 1917 je dobil ta praznik izrazito revolucijonarem in borben značaj. Komunistični tisk je tudi letos obširno pisal o pomenu ženskega dne in pozival ženske, naj se pridružijo moškim v borbi za osvobojen ie delavstva izpod kapitalističnega jarma. Politična vloga žene v pripravah za svetovno socijalno revolucijo je glavni cilj moskovske, komunistične internacijonale. To je direktiva, katere se morajo brezpogojno držati vse komunistične stranke, organizirane v III internacionali.
Brez žensk ni revolucije
Ljenin je dejal nekoč, da revolucija brez žensk ni mogoča. Po njegovem prepričanju bodo igrale ženske v svetovni socijalni revoluciji zelo važno vlogo. Zato posveča komunistična in-temacijonala posebno pozornost propagandi komunizma med ženskami. V ta namen je bilo ustanovljeno pri komunistični internacijonali posebno tajništvo, ki ga je vodila spočetka znana revolucijonarka Klara Zetkin. Sedež ženskega tajništva je bil prvotno v Berlinu, sedaj pa je v Moskvi. Glavno geslo ženskega dne  ie  razredna borba
sati tako, da bi me živ krst ne razumel, kakor njih nihče ne razume, da bi delal prav, če bi pisal tako, da bi me mogli razumeti šele naši pravniki, ki bodo živeli nekako okrog 1  252S po Kr.!
— Da se mvam že dovolj povedal, pravite?!
— Bojim se. da sem vam povedal že preveč, ker bodo kritiki dejali, da sem zopet zagrešil strahovito neukusnost! Saj pravi Oskar \Vilde: Ni nobenega drugega greha na svetu, razen neumnosti!
— Kaj pišem, hočete vedeti!
— Same neumetniške stvari, gospod urednik, same stvari, ki ne bodo doživele bog ve kakšne starosti (ker na starost ne reflektirajo in bodo, dokler pač bodo živele, mlade)! Zdaj pišem »Dragmar, povest o dveh ženah«, delam na dramatizaciji vojne povesti »MariŠke* in nameravam napisati neko »zelo plitko« stvar za slovenski oder.
Počutim se pa sijajno! Biti uradnik in biti pisatelj! Dva zavidanja vredna poklica... In tako se smejem do solz, vsemu se smejem, vedno se smejem... Zadovoljen sem! Neizpodbitno zadovoljen, v kolikor se tiče mene samega, le za druge mi je včasi žal. Glejte, ni dolgo tega, ko se je nekdo javno in bridko pritoževal, da sem mu z »Roko pravice« onečastil in osmešil stan, da sem ga z barsko sceno celo demoralizirah Revež, tako se mi smili! Enako tudi vsi drugi, ki sem jih demoralizirali Res, včasi sem vendarle* nesrečen, da sem tako popolnoma brezvesten, tako brezskrben in lahkomiseln, tako zelo, zelo malo mora'en. .
Karlo Kocjančič
— Kaj delam?
Pogledal me je in z nazalno govorico v mirnem enakomernem tempu, kakor bi prihajala nekje daleč od njega, je nada* ljeval:
— Moja ambicija ni tako visoka, da bi hotel veljati za poklicnega literata. Pišem, kadar se ne premagam; objavljam, kadar mi zmanjka za cigarete. Literarenje je v današnjih prilikah nekaj, čemur ne pripi* sujem velikega pomena; zdi se mi bolj po* trebno, da bi ljudje opravili najprvo z dru* gimi zadevami, ki jim ostreje nego umet* nost režejo v kožo in v drobovje. Vzemi* mo za primer socialno vprašanje. Nadalje so razmere posebno pri nas takšne, da morajo vzeti voljo do javnega umetnikovanja tudi tistemu, ki jo ima. Poglejte razmere na našem knjižnem trgu. Ne govorim zase, ki mi je precej malo mar, ali izidejo tiste tri, štiri stvari, ki jih imam za knjigo god* ne, danes, jutri ali nikoli
Glede samega sebe se znam potolažiti. Dejstvo pa je, da vršijo naša založništva, s kakšno redko : izjemo, naravnost v nebo vpijočo goljufijo proti pravemu stanju naše današnje literature, da ji skušajo po sili ali pa iz nesposobnosti dati obraz ne» kakšnega 201etnega zaostanka za literatu* rami drugih narodov. Slovenski književnik, in mladi še zlasti, mora delati s prepriča* njem, da mu delo ne bo ugledalo belega dne. Značilno za naše razmere, da izhaja večji del naših povojnih izvirnih stvari v samozaložbi ali pa s »pomočjo privatnih mecenov! Druge trohnijo po miznicah, vča* sih se izgubijo čez veliko lužo. Potem ni čuda, da mora dobiti nepoučen človek o stanju sodobne slovenske književnosti čisto drugačno sliko, nego je v resnici.
Kaj delam? Kakor vidite, uživam predvsem svojo za* krknjenost. V ostalem pišem, kadar se mi ljubi, za svojo rabo, večje delo v prozi, ki s to zakrknjenostjo soglaša.
Delam na dveh dramskih delih, o ka* terih sera prepričan, da jima ne bodo dali prilike, da jih občinstvo izžvižga in kritika raztrže. Z delom za naše gledališče je isto, kakor z delom za naša založništva Osebno me to ne moti dosti in morda bom nada* ljeval baš z dramo.
mednarodnega proletarijata proti bur-žuaziji in kapitalizmu pod vodstvom komunistične stranke in komunistične internacijonale.
Komunistična propaganda med ženami
Komunisti imajo glede sodelovanja žensk v pripravah za svetovno revolucijo posebne doktrine. Tako pravijo, da morajo stati ženske v prvih vrstah re-volucijonarnega pokreta, da je vsaka revolucijonarna akcija že v naprej obsojena na neuspeh, če je ne podpirajo ženske in da ni mogoča nobena revolucija, dokler obstoja na svetu rodbina in rodbinski duh. Rdeča internacijonala ženske deluje po navodilih III. internacijonale. Posebno pozornost posvečajo rusM komunisti propagandi med žen-stvoun v orijentalskih deželah. Za bolj-ševiziranje delavk v teh deželah je treba izrabiti ono borbo, ki jo vodijo ori-jentalske žene proti zapostavljanju v zasebnem, zlasti v rodbinskem življenju. Povsem drugačne metode imajo komunisti v propagandi svojih idej med ženami zapadne Evrope.
Sovjetska vlada in žene
Ljeninova žena Krupskaja je označila boljševiške načrte glede propagande komunizma med ženskami takole:
Sovjetska Rusijaoje prva priznala ženi popolno enakopravnost V naiderao-
kratičnejših republikah ječe ženske pod dvojnim robstvom. Sovjeti so osvobodili ženo izpod domačega jarma. Gospodinjstvo je navadno najtežje in najbolj barbarsko delo. Mi smo ustanovili vzorne zavode, ljudske kuhinje in dečje domove, da osvobodimo ženo napornega in nehvaležnega domačega dela. Politika mora biti dostopna vsaki ženi, ki se preživlja s poštenim delom. *
Sovjetska vlada je s posebnim dekretom določila, da so vse ženske glede državljanskih in političnih pravic enakopravne z moškimi. Domače ognjišče je bilo razdejano, kajti sovjetska vlada je rešila stanovanjski problem na ta način, da je uvedla kubaturo in natrpala v stanovanja, kjer so stanovale poprej poedine rodbine, po več rodbin. Sovjetski vladi je čisto vseeno, če sploh izgine domače ognjišče, kajti socijalno življenje mora po njenem prepričanju izpodriniti rodbinsko. Prehrana je postala splošna. Prosti čas prežive žene v klubih. Rodbinsko življenje v Rusiji polagoma izumira. Ženska enakopravnost pa je tudi v Rusiji samo na papirju, kajti kljub vsem reformam morajo žene nositi vso težo rodbinskega življenja, obenem jih pa silijo, da sodelujejo v javnem življenju, za kojo mnoge sploh niso sposobne. Samo v enem pogledu smatra boljševizem ženo za enakopravno možu, in sicer če pride v črezvičaj-ko. V zaporih črezvičajke je umrlo strašne smrti nebroj žensk, med koji-mi je bilo tudi mnogo usmiljenk Rdečega križa.
Strašne posledice boljševizi-ranja
Sami boljševiki so morali priznati fijasko svojih reform. Neka učiteljica, članica komunistične stranke, je poslala uredništvu moskovska »Pravde« dopis, v katerem pravi: »Morala je med našo mladino glede spolnega vprašanja naravnost strašna. Vse, kar ne dopušča, da bi se takoj zadostilo spolni strasti, smatra mladnia za buržuazne predsodke. Zato ni čuda, da je položaj ženske v Rusiji obupen. Učiteljica svetuje sovjetskim prvakom, naj posetijo čakalnice v ginekoloških bolnicah, da vidijo, koliko nesrecnic čataa, da jih zdravniki rešijo. Na njihovih obrazih se vidijo vse posledice boljševiziranja ruske žene.
Neka druga ruska intelektualka pravi, da je komunistični družabni red zelo dobrodošel pustolovcem, da je pa spravil ženo v obupen položaj. Najvišja moskovska >sodna instanca priznava, da je število žen, ki prosijo po tretji ali četrti ločitvi zakona pravne pomoči, ogromno.
Kaos v bračnem pravu
Pred boljševiško revolucijo so se vršile tudi v Rusiji poroke v cerkvi. Duhovščina je vodila matrične knjige in samo d uho vino sodišče je imelo pravico razveljaviti po cerkvenih obredih sklenjeni zakon. Koncem 1. 1917 pa je sovjetska vlada odredila, da mora biti v socijalistični državi poroka samo pogodba, sklenjena med možem in ženo brez vmešavanja javine oblasti. Zadostovalo je, da sta se zglasila zaročenca pri pristojnemu uradniku in mu izjavila željo, da se hočeta vzeti. Podpisati sta morala izjavo, da sta že dosegla predpisano starost (ženin 18, nevesta pa 16 let), da nista oče in hčerka, mati in sin ali brat in sestra. Te izjave pa seveda ni nihče kontroliral, a prič sploh ni bilo treba. Za ločitev zakona je zadostovalo, da je mož ali žena izjavila, da se hoče ločiti. Po ločitvi je bilo dovoljeno skleniti drugi zakon brez vsakega roka. Sedaj je bračno pravo v Rusiji nekoliko reformirano, toda bistvo je ostalo neiz-P remen jen o.
Aborti se množe
Ruske žene, ki so jih hoteli boljševiki dati vse pravice, so pa začele same protestirati proti kaosu v bračnem pravu in rodbinskem življenju. Niso redki primeri, da žive moški v poligamiji, en teden z eno, drugi teden z drugo ženo. Naravno, da so otroci iz takih zakonov zanemarjeni in da se klatijo po ulicah, namesto da bi hodili v šolo. Matere ostanejo često brez sredstev in zato mnoge skrivaj ali pa v državnih bolnicah odpravijo plod. V sovjetskti Rusiji je namreč dovoljeno odpraviti telesni plod in v ta namen je ustanovila država posebne bolnice, v katerih so nastavljeni državni zdravniki. Leta 1922 je bilo v državnih bolnicah 10.000 abortov, izven bolnic pa 10.067. V naslednjih treh letih je doseglo število abortov 82.612. Vse opomine in ugovore proti reformam, ki izpodkopavajo temelje rodbinskega življenja, nazivajo boljševiški prvaki staro pesem reakcije.
Mnogoženstvo cvete
Svobodni brak, ki se razlikuje od pr-vgea samo v tem, da ni registriran, se lahko sklene ustmeno ali pismeno ali celo s spolnim občevanjem, za katero pa je potrebno obojestransko soglasje. Sam državni pravdnik Krilenko je priznal, da se je na ta* način mnogoženstvo zelo razpaslo, da pa sovjetska zakonodaja ne smatra za potrebno, da bi proti temu pojavu nastopila. Kakšen kaos vlada v Rusiji glede bračnega prava in rodbinskega življenja vobče, priča dogodek, ki se je pripetil nedavno v Samari. Neka žena je prosila civilno sodišče, naj ji pomaga vzdrževati tri otroke, ki jih ima od lastnega očeta. Civilno sodišče je hotelo odstopiti zadevo kazenskemu sodišču, toda državni pravdnik je bil mnenja, da ni pravega povoda, da bi se pečalo s tem kazensko sodišče, ker država nima interesa, da bi se vmešavala v razne buržuazne predsodke.
Kolektivno očetovstvo
Pravice roditeljev do dece, kakor tudi medsebojne pravice in dolžnosti zakoncev, so odpravljene. Vsaka žena, pa naj si bo omožena ali ne, poda pri krajevni oblasti izjavo z navedbo imena in naslova onega, ki ga smatra za očeta svojega deteta. Če dotični ne protestira, smatra oblast, da je očetovstvo dokazano. V nasprotnem primeru pride zadeva pred sodišče. Vsaka omožena žena lahko izjavi, da ni zanosila od moža, marveč od drugega moškega in če sodišče ugotovi, da je res imela razmerje z drugim moškim ali pa, da je imela v kritičnem času celo več ljubčkov, lahko obsodi vse dotične mošk«e, da morajo nositi stroške za porod in vzdrževanje otroka. To je po sovjetski zakonodaji tako zvano kolektivno očetovstvo.
Rodbino je treba uničiti
Ideal sovjetske zakonodaje je, da brak kot tak sploh izgine. Komunistična akademija v Moskvi je razpisala anketo o bračnem pravu in rodbinskem življenju. Bivšemu Ljeninovemu tovarišu SkuČku, ki je bil svoj Čas v carski Rusiji odvetnik, je akademija naročila, naj formulira njeno mnenje. Skučko je izdal posebno knjigo pod naslovom »Brak in rodbina«. V tej knjigi priznava, da je sovjetska zakonodaja dobra za mesta, nikakor pa ne za vasi, ki so še na najnižji stopnji gospodarskega razvoja Zato je treba rešiti propada kmečko gospodarstvo, kateremu hoče sovjetska vlada zoperstaviti socijalne in politične principe komunizma. V interesu boljševizma je uničiti rodbino na kmetih in proletarizirati kmečko prebivalstvo.
Izpred sodišča
SRBE JE ŽALIL.
V Zgornji Šiški je delal zidarski delavec Janez pri raznih stavbah. Zvečer je zaha* jal na večerjo v Grošljevo gostilno, kamor so prihajali tudi njegovi tovariši.
Letos se je vrnil od vojakov njegov brat Nace, in sicer predčasno, kar se je Jane* zovim tovarišem zdelo čudno in so le*tega vpraševali, kako da je Nace že doma. Ja* nez se je pa precej neuljudno odrezal. Nje* gov tovariš France je pa le silil vanj ter ga vpraševal, kakšno bolezen ima Nace, da so ga odpustili. Janez se je pa zelo nedo* stojno izrazil o Srbih, kar so priče potrdile in Janez bo sedel 14 dni, da drugič ne bo žalil Srbov in vojaškega stanu.
PREDOLG JEZIK IMA. Jera je kočarica v 21ebeh. Pred tedni bi morala nastopiti 3dnevni zapor. Jerica je pa imela mnogo dela, zato je šla raje na njivo namesto v luknjo. Ker Jerice ni bilo, je poslal sodnik pismo na orožnike, da so jo Šli iskat. Patrulja je res prišla k Jerici. Orožnika sta jo povabila, naj gre ričet jest, nji pa to ni dišalo in zakričala je, da jo noben hudič ne bo spravil v zapor ter žalila sodnika in tudi orožnika.
Jerica je pa kljub temu morala s patru* ljo v zapor, kjer je sedela tri dni in kazen prestala. Potem se je pa morala zagovarjati znova radi žaljenja sodnika in orožnikov.
Jezna sem bila in razburjena, pa sem se kregala z orožniki — se je zagovarjala Jera.
Zakaj niste lepo molčali, zdaj bi bila vaša kazen končana, pa vam je predolgi je* zik zaslužil še 3 tedne zapora, da vsa i dru* giČ ne boste žalili javnih organov — je de* jal sodnik.
Jerica je zazijala, lovila sapo in se pre* senečena kar sesedla nazaj na zatožno klop.
— No Jerica, pa pojdiva zopet ričet jest, je prijazno dejal paznik in jo zdramil ter odvede! s seboj.
Rodbina v sovjetski Rusiji v popolnem razsulu
Boljševiki so hoteli osvoboditi ženo, pa so jo še bolj zasužnjili. — V bračnem pravu in rodbinskem življenju sovjetske Rusije je zavladal popoln kaos. — Nekaj drastičnih primerov.
Strta 4.
»SCOVENSKI   N A R O D« dne 30. junij« 192S.
štev. 147
Dnevne vesti.
— Odlikovanj«    generala Syrovega.
Vojni minister general Hadžič je izročil načelniku češkoslovaškega generalnega štaba generalu Svroverau red Belega orla I. stopnje. Odlikovani so bili rudi vsi častniki v spremstvu generala Svrovega.
— Jugoslovanski gostje v Brnu. Poročali smo že, da so češkoslovaiki legionar ji sklenili počastiti spomin momvskega roj-jaka in srbskega generala Frančiška Zacha s tem, da so odkrili na nisi v Brnu, kjer je umrl, spominsko ploščo. General Zach je ustanovi! v Srbiji vojaško akademijo in položil temelje junaške srbske vojske. Pozneje je postal inspektor srbske armade in v nameravani vojn balnkanskih narodov proti Turkom bi bil postal vrhovni poveljnik, kar je pa preprečila umor kneza .Mihajla Obrenovića. Spominska svečanost v Brnu se je vršila pod pokroviteljstvom našega vojnega vojnega ministra generala Hadžiča, češkoslovaškega ministra narodne obrambe Udržala im brnskega občinskega sveta včeraj dopoldne. Udeležili so se je tudi zastopniki naših dobrovoljcev s predsednikom majorjem Lujo Lovričem in podpredsednikom dr. Ravnikom na čelu. Našega vojnega ministra je zastopal polkovnik generalnega štaba Peter Nedelj-kovič. Odkritja spominske plošče so se udeležili tudi naši piloti kapitan Ivan Konjar in poročnika Uubomir Napialo in V!a-dislav Cokič.
— Mednarodni kongres gasilcev v PragL Kongresa slovanskega gasilstva v Pragi se udeleže številne delegacije gasilskih društev iz inozemstva. Iz Jugoslavije prispe 145 galicev, iz Poljske pa 144. Zastopani bodo tudi bolgarski, francoski, belgijski, rumunski, angleški in gasilci drugih držav. Na kongresu, ki bo otvorjen 5. julija, bo ustanovljena mednarodna gasilska zveza.
— Napredovanja v naši vojski in mornarici. Na Vidov dan je kralj podpisal ukaz, s katerim so napredovali v pehoti za polkovnika podpolkovnik Vekoslav ferderber, za podpolkovnike majorji Julij Novak, Ivan Božič m Julij Knez, za majorje kapitani T. klase Dragutin Medi, Ivan Koprlvec, Josip Trupec in Josip Bučar, za kapitane I. klase kapitani II. klase Peter Man, Anton Rigi, Mirko Cubril in Alojz Kumer, za kapitana II. klase poročnika, Ljudevit Pogačar in Rudolf Delak; v artiljeriji za majorja kapitan L klase Peter Kiler za podporočnika narednika Vicenc Fortuna in Benjamin Ukmar: v inženjerski stroki za majorja kapitana L klase Miran Šare in Vladimir Celestina; v ekonomski stroki za administrativnega majorja kapitan I. klase Josip Pfeifer, za administrativnega kapitana I. klase kapitani II. klase Janko Božič, Mihael Žerjav, Albert Grab-ner, Ljudevit Martinčič, Josip Rosi in Alojz Hraševec, za administrativnega kapitana IT. klase poročnik Marinko Fatorini; v artiljerijsko - tehnični stroki za anministra-tivnega kapitana I. klase kapitan II- klase Adolf SuŠek, v mornarici za poročnike korvete absolvirani gojenci pomorske vojne akademije Edvin Greg, Jože Vrtačnik, Vvgust Grošelj, Lojze Škufca, Josip Sešel, Gvidon Voli. Pavle Župan, Rajko Valand, Stanislav Štiglic, Anton Javoršek, Vinko Hudeček, Milan Zupančič in Franc Vreš; ti mornariško tehničnega podporočnika mašinske stroke Martin Potočnik, 7a nižje zrakoplovno tehnične poslovodje naredniki Stanko Kovačevič, Vekoslav Pavlin in Franjo Flajs.
— Iz državne službe. Premeščen je politično - upravni uradnik Franc Pezdič od sreskega poglavarja v Brežicah k velikemu županu ljubljanske oblasti. Za stalnega kontrolorja pri meroizkusnem nadzorništvu v Mariboru je imenovan pripravnik Franc Savli.
— Trafikantom v vednost! Odbor Udr. tob. traf obvešča vse trafikante, da je radi dnevne zaloge vse ukrenil, kar je bilo mogoče, da se ukine naredba Upr. drž. monop. Trafikantje, še mnogo vas pogrešimo v naših vrstah.
— Otvoritev pošte, brzojava in telefona na Golniku. Dne 20. junija je bila v zdravilišču na Golniku otvorjena poŠta, brzojav in telefon.
—Maturanti mariborskega učiteljišča iz let 1880., 1881. in 1882. Vspored sestanka v Slovenski Bistrici dne 7. in 8. julija t. 1. obsega sledeče točke: A. V soboto pozdrav iz raznih krajev došlih tovarišev. — Zvečer ob 20. (8.) uri zabavni večer z običajnimi točkami (iz posebne prijaznosti tudi nastopi tamošnji odlični učit. orkester). B. V nedeljo zarano služba božja za naše pokojne tovarše in profesorje. — Prcdpoldan ogled mesta in bližnje okolice. Opoldan skupni obed. (Zabavni večer in skupni obed se vršita v prostornem hotelu Beograd). Za nameravan popoldanski izlet s posebnim mariborskim avtom v nedelio v Rogaško Slatino in nazaj event. do Maribora (60) se mora vsaki javiti takoj še posebej. K udeležbi so se priglasili Še starejši člani. Prijave še nadalje sprejema Ant. Porekar, Maribor.
_ Ob koncu šolskega leta. Pred dnevi so profesorji razdelili med dijake izpričevala. Kakor znano, nimajo učitelji s študenti več tistega uspeha ko svoje dni. Vzrokov je več. A med temi Je odprava šolnine tudi en vzrok. V Češkoslovaški je šolska uprava obdržala šolnino. Kdor pade v polletju ali konec leta, mora plačati 300 Kč ali naših 330 Din. StaTŠi pa tudi Študentje se boje znatne denarne globe, vsled česar je v Šoli boljši uspeh kakor pri nas. Slab dijak se kmalu naveliča plačevati šolnino ter se posveti obrti aH trgovini. In starši nimajo ž njimi več skrbi in Izdatkov.
— Kolesarska loterija Jugoslovenske Matice, koje žrebanje bi se moralo vršiti 1. julija, je iz tehtnih razlogov preložena in se vrši nepreklicno dne 6. septembra ti. Srečke po 10 Din so Še vedno na prodal pri podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji. Naročajo se tudi pri Jugosloven-
, ski Matici v Ljubljani, Šelenburgova uli-I ca 7/II.
— Dan Jugoslovenske Matice. 8. septembra priredi Jugoslovenska Matica v LJubljani več raznih prireditev, kojih program bo pravočasno objavljen. Prosimo vsa društva in organizacije, da vpoštevajo to edino prireditev Jugoslovenske Matice ter da ne prirejajo na ta dan nikakih lastnih prireditev.
— Ljubljanski gozdovniki taborijo od 10. julija do 1. avgusta v Martuljku. Po ta-borenju mislijo še na večje potovanje. Ker je ie nekaj prostorov v šotorih praznih, sprejmemo izjemno še par novincev. Ce bi kdo mislil pristopiti, naj se javi v ponedeljek ob 18. v Akademskem kolegiju (Kolodvorska 22.) Tabornina znaša 200 Din. Gozdovniki, kdor misli na taborenje, mora priti na sestanek.
— Ciril Metodovim podružnicam, vsem narodnim in šolskim društvom! Že v predvojnih časih je nacijonalna zavest v po-nemčenih krajih ob jezikovni meji močno utrjevala in pospeševala običaj, da so se na predvčer godu slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda (4. julija) prižigali na vseh vrhovih kresovi širom naše zemlje. Ta običaj leto za letom gineva. Kako žalostno je gledati z obmejnih gora v našo domovino, ki je ta večer mnogo premalo ožarjena s kresovi, medtem ko naši bratje na Koroškem in Primorskem s kresovi dokazujejo, da so trdno na straži. Družba sv. Cirila in Metoda poziva vse svoje podružnice, da naj delajo na to, da se odslej vsako leto zažgo kresovi na vseh vrhovih naše domovine, kar bi bil našim zasužnjenim bratom viden znak naše čuječenosti in ljubezni do njih. Ako je mogoče prosimo, da se pri tej priliki zbirajo prostovoljni prispevki za C. M. družbo.
_ Nenavadna strela v Triglavskem pogorju. Na Vidov dan 28. trn. 33 minut po polnoči je zabeležil dr. Belarjev observatorij pod Triglavom udarec nenavadno močne strele, ki je zelo spominjal na bližiti potres. Gibanje zemlje je trajalo 30 sekund in je bilo proti koncu najmočnejše. V zb;rki diagramov povzročenih po udarcu strele, je to najmočnejši tekom zadnjih 6 let. Ce je komu znano, kje je udaril?, strela, Laj sporoči to dr. Belarjevemu observatoriju.
— Kongres Saveza treznosti. 6., 7. in 8.
avgusta bi se moral vršiti v Sarajevu kongres jugoslovenske Zveze treznosti. Glede na splošno razpoloženje v državi in napeto politično atmosfero je pa upravni odbor sklenil odgoditi kongres na nedoločen čas.
— Smrtna kosa. Danes je preminul v Ljubljani pekovski mojster g. Anton C i-z e j. Pokojni je bil v mestu splošno znan in priljubljen. Pogreb bo jutri ob petih popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
— Škrilje (nad Igom). V kratkem bomo imeli zdravo pitno vodo doma. Napeljali jo bomo v vas iz bližnjega studenca. Predzadnji teden je neki gospod iz Ljubljane preiskal vodo v viru in dognal, da je zdrava. Sredi vasi napravimo za živino napajališče. Te dn smo dozdal gasilni dom. Zidanje nas ne stane dosti, ker smo pri delu osebno pomagali. Ce je voda sredi vasi in gasilno orodje pri rokah, ni ogenj tako silno nevaren. Ko zasveti po hišah električna luč, ki se nam tudi obeta, se bomo požarom še bolj postavili v bran. Ceste imamo slabe, posebno od nas do Iga je živini in voznikom prava muka. Slana nam je spomladi poparila vrtove in polje, a to se je v zadnjem lepem vremenu precej popravilo. Čebele so si tudi lepo opomogle
— 2reče. Zadnji ponedeljek popoldne med 3. in 4. uro je divjal hud vihar, ki je niže doli v dolini ob železniškem tiru več brzojavnih drogov podrl. — Po ozkotirni naši železnici izvažamo les do — Poličan. Dalje pa ne gre, kakor bi bilo treba. Primanjkuje tovornih vagonov. Poslali so jih na progo Zagreb - Beograd, kjer se grade napisi za drugi tir. Tako se v Poljčanah množijo grmade lesa in granita v občutno škodo točnega tovornega prometa. — V Žrečah uživamo zdrav gorski zrak in zato letoviščarji radi k nam prihajajo. Tu imajo na Tazpolago več krasnih izletnih točk. Itlet k Sv. Lovrencu je nepopisno lep. Pot se vije ob bistrem potoku, na katerem je v obratu nešteto žag. ki motijo sicer tiho gozdno samoto.
— Moderna vzgoja vseh smeri se bo zrcalila na največjem taboru slovenskih skavtov, ki se bo vršil od 3. do 9. julija t. 1. ob Savi pri Spod. Gameljnih in katerega se bo udeležilo skoro 300 skavtov in skavtinj. Opozarjamo že sedaj slavno občinstvu na letake, ki se bodo tekom tedna delili in situacijske načrte, ki te dni izidejo. — Za avtomobilski promet bo preskrbljeno.
— Guverner Narodne banke umrl. V četrtek zjutraj je umrl v sanatoriju >Vračar< v Beogradu guverner >Tarodne banke g. Ljubomir Srećković. Podlegel je gripozni bolezni nalezljivega značaja. Pokojni je dovršil srednjo solo in juridično fakulteto v Beogradu. Po študijah se je posvetil finačni stroki in je služil več let v finančnem ministrstvu. Leta 1892 je izstopil iz državne službe in trgovsko udruženje mu je ponudilo mesto tajnika. Tako se je začel uveljavljati v poslovnem svetu in 1. 1922 je bil izvoljen za člana uprave Narodne banke. Po njegovem prizadevanju jo začela Narodna banka dajati sezonske kredite, ki znašajo doslej že nad 400 milijonov Din. Srećkovića »o pokopali včeraj popoldne. Bodi mu lahka zemlja, za katere gospodarski procvit je mnogo storil,
— Vreme. Med prazniki smo imeli razmeroma ugodno vreme, samo v četrtek dopoldne je nekoliko deževalo, dočim je bil včeraj lep poletni dan. dtevilai izletniki in turisti so porabili dva praznika, da so pohiteli v prosto naravo. Vse kaže, da je bilo
poslabšanje vremena samo začasno, kajti včeraj in dane« imamo zopet krasno vreme Barometer je znatno poskočil in je kazal danes 667 mm, temperatura je znašala 18 stopinj. Včeraj je bilo deloma oblačno ea-mo v Sarajevu in Skoplju, povsod drugod so pa imeli lepo vreme. Največjo vročino imajo zopet v Skoplju, kjer je znašala temperatura včeraj 36 stopinj. V Splitu so imeli 33, v Dubrovniku 26», v Ljubljani 22.6, v Beogradu 21, v Mariboru 20, v Sarajevu 18 stopinj.
— Našj v Ameriki. V zlatem rudniku Kirkland Lake se je smrtno ponesrečil Frai.c Bule. Pokojni je šele pred šnirn letom prišel v Kanado. Doma je bil iz Mirne na Dolenjskem in star 30 let. — V Scrantonu se je smrtno ponesrečil Josip Hribar. Dne 22. maja je šel vesel in zdrav na delo v premogokop. Baš ko je končal delo in se napotil domov, se je utrgala plast kamenja in ga zasula. Nesrečnež je čez pol ure izdihnil. Pokojnik, ki je bil star 37 let, je bil doma jz Vač pri Litiji. Zapustil je ženo, dve hčerki in sina. — V kraju Forest Citv je po kratki in mučni bolezni preminul Alojzij Žafran. Pobrala ga je pljučnica. Pokojni je bil star 34 let in je bil doma iz Št. Vida na Dolenjskem. V Ameriki je zapustil ženo in tri otroke. V Ameriki je bival 18 let.
— Nesreče In nezgode. V ljubljansko bolnico so med prazniki pripeljali več oseb, ki so ponesrečile in poškodovale. Tako se je v litijskem rudniku ponesrečil rudar Iva« Balant. Vagonček ga je pritisnil ob steno in mu zmečkal desno roko. Anton Zupan iz Malenče pri Tški Loki se je polil z vrelo kavo in se opekel po obeh nogah. Tomažič Josip, 611eten posestnik iz Šmarja pri Ljubljani, je 28. trn. padel s kozolca in obležal nezavesten s težkimi notranjimi poškodbami. Zlomil si je tudi desno nogo. Na kovaškega pomočnika Antona Potokarja iz Grosupljega s flobertom tam zaposleni vajenec in ga zadel v levo roko. Dosedaj ni znano, ali je fant streljal namenoma, ali se mu je flobert sprožil po neprevidnosti.
— Francoz — žrtev žeparjev. Na obmejni postaji na Rakeku Je prijavil včeraj francoski državljan Jean Bochy, da je bil na potovanju skozi našo kraljevino ukraden. Na vožnji med Siskom .n Zagrebom, ocrosno med Zagrebom m Zidanim mosti.m mu je neki uzmovič od.iescl iep plašč, vreden nad 3000 frankov, poleg tega pa 600 franko/ gotovine. SVupna škoda znaša £000 fizikov
— Pobegel kaznjenec. Dne 23. tm. je od
dela pri Sv. Miklavžu pobegnil kaznjenec Janez Rine, rojen 30. 4. leta 1905 v Dokle-cah in pristojen v Ptujsko goro. Rine je bil od okrožnega sodišča v Mariboru obsojen na dve leti ječe. Pri begu je imel na sebi kaznjeniško obleko.
— Gasilna župa Kamniška razvije v nedeljo, dne 1. julija ob 2. uri popoldne v Kamniku župni prar>or pod kumovaniem gospe Miljutine dr. Trampuževe. Velika vrtna veslica v Mestnem parku. Vabijo se vsi prijatelji gasilstva. 5?4-n
_ Premišljuj, s čim se boš odkupil, če
se ne udeležiš narodne prireditve proslave 170Ietnice rojstva prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, katera se bode vršila v nedelio, 15. julija 192S popoldne na pesnikovem rojstnem domu pri »Kamniti mizi* v Zg. šiški«. 501-n
— Ciril Metodova podružnica v Trbovljah priredi dne 4. julija t. I. ob 8. uri zvečer na Hadjevem hribu (Spitzberg) kresno veselico združena s prosto zabavo. Počastimo slovanska apostola sv. Cirila in Metoda ter pokažimo vsem, da naša dolina ne zabi nikdar svojih velikih mož.
523-n
— V slučaju zastrupljenja, ki nastanejo zaradi pokvarjenih živil, zaradi alkohola, nikotina, morfija, kokaina je raba prirodne grenčice Franc-Josef važen pripomoček. Zdravniške strokovne knjige navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem voda *Franz Josef« hitro odstrani najbolj trdovratno žaga ten je, ki je glavni povod mučnih napadov kolike. Dobi se v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. 26-T
Iz Ljubljane
—1J Umetniška šola »Probuda< v Ljubljani. Dne 27. junija zaključuje šola svoje sedmo leto. Statistika izkazuje, da je bilo v tem Šolskem letu vpisanih 112 učencev. Vodstvo šole opozarja javnost že sedaj, da se bo vršilo vpisovanje edino v septembru, reden pouk se bo pričel s 1. oktobrom t. !, Program kakor rudi vse podrobnosti se bo pravočasno objavilo v vseh naših dnevnikih, kakor tudi na raz-glasni deski »Probude« v vestibulu Tehniške srednje šole. Probudna šola je edina te vrste, ki ima dane vse predpogoje, da se iz te šole razvije bodoča umetno obrtna šola, ki bi bila prepotrebna naši umetni obrti. Sedemletni obstoj umetniške šole »Probuda« in število vsakoletnih vpisanih učencev daje najboljše jamstvo, da je ta šola, ki se vzdržuje brez vsake državne podpore, na pravi poti.
—H Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se je vršil zaključni izpit pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. inšpektorja Mihajla Prešla od S. do 26. junija. Kandidatov ie bilo 17, kandidatinj pa 10 Zrelostni izpit ■ so napravili: Brejec Majda. Breščak Frida, Ermenc Davorin, Hodnik Kristjan, Jordan Danica, Kavčič Rudolf, Kordelič Srečko, Mašera Vida (z odliko), Matjan Milena, Merhar Radoslav, Premrov Milivoj, Rairt Jelko, Romih Josip, Savnik Ivan.Schumi Dagmar, Stroj Rudolf, Šmid Mirko, Traun Vanda, Vivod Mica, VVindischer Jelka, Zupančič Erna in Tu-rina Lado. Štirje kandidati so bili reprobi-rani za tri mesec, eden pa za celo leto.
—IJ Zadruga mesarjev In prekajalcev v LJubljani naznanja, da se vrši preizkušnji mesarskih vajencev v torek dne 10. julija 1528 dopoldne v mestni ki&vnic' Priglasiti si Imajo vajenci katen se podvržejo pre-
izkušnji v sredo dne 4   juli'i 1925 v zadružni pisarni v prostorih palače Tr^ovike zbornice, Beethovnova ulica popoldne ob 4. uri, ter predložiti vse tozadevne doku mente.
—lj   Oblastno središče trezne mladine
vabi vse člane kol, ki so v Ljubljani in vse tiste člane društva »Treznost«, ki se nameravajo udeležiti kongresa v Sarajevu, na važen informativen sestanek, ki se bo vršil danes ob 1S.30 uri v Akademskem kolegiju v Kolodvorski ulici. — Predsednik.
—Ij Napredno gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v nedeljo popoldne izlet čez Orle na Lanišče Škofljico. Prijetna gozdna pot. Tri ure hoda. Odpočijemo in okrepčamo se v znani gostimi pri Javorniku. Povratek z večernim vlakom. Zbiramo se do pol dveh pri Šentjakobskem mostu. Člani in prijatelji društva naj se udeleže izleta v čim večjem številu. Ob slabem vremenu se izlet ne bo vršil. — Odbor.
—lj Ljubljančani! Jutri, v nedeljo dopoldne bo priredila Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani po ljubljanskih ulicah prodajni dan srečk njene velike efektne loterije. Vsaka srečka stane 3 Din. Ker se bo žrebanje srečk že v nekaj dneh vršilo, posegajte po srečkah!
—Ij Pojasnilo. Po dobljenih informacijah smo se prepričali, da Pokojninski zavod odnosno njegov predsednik od z. Jelačftta nikakih navodil za izobešanje črne zastave prilikom pogreba narodnih mučenikov ni dobil in tudi ni zahteval.
—IJ Zveza slovenskih vojakov Moste priredi jutri ob 4. popoldne veliko vrtno veselico s srečolovom in bogatim sporedom. Največji plesni oder Slovenije. Prireditev poseti svetovnoznani prerijski lovec Dak-bungalov s svojim udomačenim slonom. Pridite in ne zamudite si ogledati te znamenitosti. 526-n
—Ij Narodna čitalnica v Sp. Šiški slavi 4. in 5. avgusta t. L 501etnico svojega obstoja, na kar opozarja vsa druga društva da v teh dneh ne prirejajo prireditev. — Odbor. 525-n
—lj Na dr. Krekovi meščansko - gospodinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani se prične novo šolsko leto dne 1. septembra 192$. — Prospetkte razpošilja in priglase sprejema vodstvo dr. Krekove mešč. gosp. šole v Zg. Šiški, p. Ljubljana VII.
—Ij Zatekel se ie kanarček-mešauec, ki ima na nogi obroček s številko 2642. Lastnik ga dobi nazaj pri cr. Špolariču, Flor-janska ulica 37, TT. nadstropje.
—Ij Najnoveiše bluze:  Krištofič-Bučar.
62-T
—lj   Nepreviden   kleparski pomočnik.
Alojzij Skok. kleparski pomočnik iz Šiške, je včeraj pleska! neko hišo. Po lastni neprevidnosti je prišel v stik z električnim tokom. Sunek je bil tako močan, da je Skoka streslo in ie padel z lestve. Preep-Ijali so ga z rešilnim vozom v bolnico.
—Ij Grd način osvete. Na policiji je včeraj prijavil posestnik in železničar Štefan Simonič iz Zelene jame, da je včeraj ponoči neki zlikovec šiloma odprl njegov zajčji hlev, ki se nahaja na dvorišču njegove hiše. Potegnil je iz njega brejo zajkljo in šest drugih zajcev in jih ubil. Nedolžne zajčke je butal ob hlev in jih na ta način brutalno ubijal. Nato je pet zajcev odnesel, dva pa je pustil pri hlevu. Baje ne gre za navadno tatvino, marveč za čin osvete.  Policija  išče brutalneža.
—lj Prijet sin * nebeškega kraljestva. Tscheug Niu Kauuaug se imenuje. Policija ga je prijela, ker je krošnjaril v mes*u, ne da bi za to imel posebno dovo.jenje. — Radi tatvine sta bili prijeta Leo L. in Ana R. — Kitajca je policija izgnala.
—Jj Pozor Šiškarji! Prostovoljno gasilno društvo proslavi dne 1. julija 1928 svojo 401etnico obstoja. Najvljudneje se vas vabi, da posetite to prireditev kar v največjem številu saj društvo deluje in izpolnjuje svoje težke naloge v slučaju požara v prid občinstva in je čisti dohodek namenjen za nabavo nove motorne brizgalne. Naproša se, da razobesite zastave. — Odbor 518-n
—1] Krasne dunajske otroške oblekce od 34 Din dalje le pri Kristofič-Bučar Stari trg.
46-T
DIJAKI
kolesarji, ki imajo svoje kolo, morejo z lahkim delom ob po» čitnicah vsak dan nekaj zaslu* žiti. — Naslov v upravi «Slov. Naroda». 1233
Iz Celja
—c Proslava Vidovega dne se je vršila v Celju z žalno službo božjo, katera se je vršila ob 9. uri dop. v farni cerkvi ob navzočnosti zastopnikov oblasti in mnogo občinstva. Ob 10. uri je bila žalna svečanost v evangeljski cerkvi. Vojaštvo je imelo svečanost ob 9. uri na Glaziji. Šole so proslavile dan s šolskimi prireditvami. Mesto je bilo v zastavah. Dopoldne so bile trgovine zaprte.
—c Umrl je s. Milan Martinovič, ki je bil po prevratu več let najemnik hotela »Union« v Celju, sedaj restavrater v Rogaški Slatini. Pogreb se je vršil včeraj popoldne na mestnem  pokopališču v Celju.
—c Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v LJubljani bo v Celju v torek, dne 3. junija od 8. do 12. ure pred-poldne v prostorih javnega skladišča na Savinjskem nabrežju.
—e Nočno lekarniško službo opravlja od sobote 30. junija do petka 6. julija lekarna »Pri Mariji Pomagajc na Glavnem trgu •
—c V Gaber ju Je umrl 3llotni Miroslav Skale, vodja pomice v Boki Kotorski.
—c Vlom. Pri Ranzingerju v Aškerčevi ulici   je te dni nekdo   vdrl v podstrešno
kamro ter odnesel za okrog 3*00 Din obleke in perila. Vlomilca niso dobili. Škoda bode krita z zavarovalnino.
Gospodarstvo
—»Z »Sava«, obče zavarovalna družba v Zagrebu, je imela 33. junija t. L svojo redno glavno skupščino za poslovno leto 1937. Iz poročila ravnateljstva in zaključnih računov je razvidno, da se družna stalno in postopno razvija, da napreduje ter da vodi svoje posle solidno in oprezno na preizkušenih in zdravih tehničnih principih. Družba je zaključila poslovanje v letu 1927. povoljno, tako za sebe. kakor tudi za svoje pozavarovalce. tako da bo tudi to leto kakor doslej, izplačevala 10% dividendo. Važnost in vloga družbe v našem gospo-darsekm življenju .prihajata najbolj do izraza iz dejstva, da je družba tekom 7 let svojega obstanka do danes izplačala za elementarne škode preko 130 milijonov dinarjev. Iz poslovanja te družbe se dohi vtis, da prednjači vsem drugim družbam te stroke v naši državi. Upravo »Save* tvorijo gg.: dr. Stanko Šverljuga. Edvard Morpurgo. dr. Svetislav Šumanovič. Milivoj Crnadag. Rmanuel Ehrenitheil. Gjortie VelisavHevič, Stevan Karamata. Sava VV. Savić. Nikola Berković. Franjo Latković. dr. .Milan Vrbanić, dr. Gedeon Dungjerski. Franjo Dufboković. Benzino Bulli in dr. Walter v. Fischel.
—<g   VII. mednarodni semeni v Solunu
se vrši od 26. septembra do 30. sept. 102*.
—g Velesejem v Osijeku se vrši od 5. do 15. avgusta 1928.
— Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. julija ponudbe glede dobave mehkega le« sa, hrastovih plohov in 1500 komadov umetnega strešnega škrilja. — Prometno komer-cijelni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. julija ponudbe j^lede dobave cinkove bele barve in mini i a v prahu. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani pa do 5. julija ponudbe glede dobave mehkih desk, 2200 kg samotne moke in 2000 komadov samotne opeke.
—Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 5. julija ponudbe glede dobave 150 kg usnja za podplate in 500 kg pocin« kane žice. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 11. julija ponudbe glede dobave 1 motorja, — Direkcija državne* ga rudnika v Kaknju sprejema do 11. julija ponudbe glede dobave stroja za izde-lovanje ledu. — Direkcija državne žele* zarne Vareš*Majdan sprejema do 11. juli* ja t. I. ponudbe glede dobave 3000 kg mila za pranje. — Predmetni oglasi z natančnej* širni podatki so v pisarni Zbornice za trgo* vino, obrt in industrijo v Ljubljani intere* sentom na vpogled.
—g Prodaje. Dne 10. julija te ho vršila pri komandi 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje raznih odpadkov. Pogoji so na vpogled pri isti komandi.
Nove knjige in revije
»DOMAČI PRIJATELJ*. Izšli sta 5. in 6. številka revije ^Domači prijatelj«, mesec* nika za zabavo in pouk. Revija je vsebin« sko prav zanimiva in je polna izbranega gradiva. Vsebina je sledeča: Ivan Vuk: V žaru juga. — Gustav Strniša: Mara. — J. P.: Tekma. — M. Lipužič: Ob morju. —• Ksav. Meško: Magdalena in Magdalene. — Ivan Albreht: Eva premišljuje. — Oton Ber* kopec: Žalostna pesem. — Silvester Skerl: Mihaela Sarčeva. — Ivan Cesar. — B. P. Lidija NVisiakova. — Osip Dimov: Morski pesek. — itd. Revijo izpopolnjuje še razno drugo aktualno beletristično gradivo. — «Domači prijatelja izhaja vsak mesec. Letna naročnina znaša samo 30 Din, posamezna številka pa 4 Din. Naroča se v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
»ŽENSKI LIST». Izšla je junijska štt* vilka hrvatskega <*2enskega Lista», odlične revije za modo, zabavo in hišo. Kakor dosedanje, tako prinaša tudi ta številka naj* modernejše in apartne modne vzorce, razne toaletne modele, skice za damsko in otr ško perilo, ročna dela, narodne motive drugo. »Ženski List» izhaja vsak mesec in znaša letna naročnina 190 Din. Naroča «e v Zagrebu, Samostanska ulica 2, L nad* stropje. Revijo, ki je po svojem obsegu in vsebinsko največji, kakor tudi tehnično najbolj izpopolnjeni modni list v Jugoslaviji, vsem toplo priporočamo.
»SLOVENSKA RELIGUOZNA LIRIKA*. Mladi slovenski pesnik France Vodnik je izdal pod naslovom »Slovenska reli-gijozna lirika» zbirko domačih religijoznih pesmi, kakor tudi prevode nabožnih pesmi nekaterih tujih avtorjev. Med domačimi avtorji so zastopani skoraj vsi naši starejši in mlajši pesniki, Albreht, Debeljak, Bevk, Erjavec, Gradnik, Gregorčič, Jarc, Kette, Srečko Kosovel, Lovrenčič, Majcen, Medved, Okorn, Pogačnik, Prešeren, Sarden* ko, Anton in France Vodnik, Božo* in Vital Vodušek in Oton Zupančič. Knjigo je izdal in založil konzorcij Križa, tiskala jo je pa Blasnikova tiskarna.
«JUGOSLOVENSKI TURIZAM*. — Izišao je iz štampe novi broj ove okusna i bogato otpremljene stručne ilustrovane revije. — Iz zanimivoe i interesantnog za-držaja zaslužuje posebnu pažnju odličan članak o Dubrovniku na engleskom jeziku iz pera poznate engleske spisateljice F. Co* peland. — U njemačkom tekstu list donosi kratak i vrlo praktičan vodj za strance kroz-Beograd; to je prvi prikaz Beograda ovako-ve vrsti na njemačkom jeziku. — Njemačka spisateljica Jonny Behm piše vrlo Interesantan članak o nepoznatim ljepotama Dalmacije. — »Jugoslovenski Turizam« je vrlo bogat i interesantan ilustracijama, te može zaista odlično da služi svrsi kojoj je namijenjen. — Za strane putničke i obaveštajne Urede naročito je važan i oglasni dio u ko* jem svaki stranac ima iscrpan informativni material o našim hotelskim i saobraćajnim poduzećima i ustanovama koje su u vezi sa prometom stranaca. — Revija se može da nabavi kod svih zastupstva, društva »Putni« ka» ili izravno od Uprave »Jugoslovenski Turizanr» u Splitu. —- GodHmja pretplata Din 80.—. Svim interesantima ovu dobru i praktčnu reviju najtoplije preporučamo.
---Moda---
Moda za elegantne gospode ob vodi in na vodi
Za modni sport, torej za veslanje, vožnjo z jahto, družabne izlete po mor* ju, za bivanje v letoviščih — seveda če nismo premehkužni, da bi se samo soln* čili in pasli lenobo — in sploh /a vsako priliko, ko nas zanese vsaj za nekaj dni k jezerom ali morju, predpisuje moda modro in belo barvo. Pri vseh drugih vrstah sporta je na razpolago več barv in moda ne protestira, če dovoli* mn fantaziji v tem pogledu \?čji raz* mah. Nasprotno so pa pri vodnem sportu barve zelo omejene. Modra in bela sta za gospede ob vodi in na vodi obligatni. Edino kravata in rob hlač, suknjiča, plašča in čepice je laliko dru* gačne barve, pa še tu moramo paziti, da ostanemo v mejah harmonije. K sre* či jc moda pri dresih za vodni sport izjemoma skromna in ni x&\ozua mod* nih salonov s tako obilico vzorcev, ka* kor za druge sporte, zlas*.i pa za pro* menado. družabne prireditve itd. Dresi za vodni sport se od sezone do sezone le neznatno preminjaj-) in so v bistvu
Proč z obrvmi!
To je najnovejša deviza mode. Obr= vi. najsibodo redke ali košate, ozke ali široke, so nepotrebne. To diktira rno* da, kateri se pretežna večina žensk sles po pokori. Moda predpisuje poleti za* gorelo, pozimi dehtečo in nežno rožna* to polt, našminkane ustne, barvane in skodrane lase in še marsikaj. Sedaj se je moda lotila tudi obvi. Nežne dlačice nad očesi so karakteristične za ženski obraz. Obrvi radi opevajo orijentalci, goste in košate obrvi so znak energije, ozke in redke nad očesi pa baje po* menijo pomanjkanje duhovitosti, a tes* no zrašcene obrvi so zagonetne in pri* nesejo nesrečo. Italijani pravijo, da spadajo k «Jetatore», kakor oni imenu* jejo zloben pogled. *
Obrvi torej kolikor toliko izdajajo človeka, kar velja zlasti za dame. Toda moderna dama ne trpi, da bi jo obraz izdajal. Moderna dama ne strada mor* da radi sporta ali iz kaprice, marveč da si ohrani vitko linijo. In kakor skrbi za telo, tako skrbi tudi za obraz, ki mora
po vsem svetu enaki.
Srajca spominja na bluzo in ima na obeh straneh velike žepe, kar priča, da je izrazito športna. Narejena je iz fi* nega batista, trikolina ali paname. Vrat zakriva mehak ovratnik, ki pa ne sme imeti pretirano dolgih konic. Priljub* Ijene so zlasti srajce z vrezanim ovrat* nikom. K športnim srajcam se nosijo samo dolge samovezmee sit tako zvani metuljčki. Hlače so navadno iz finega belega platna, pa tudi flanelaste so le* tos zelo moderne. Hlače so gladke, prej široke nego ozke. Naramnice se ne no» sijo. Nadomestuje jih rjav usnjen pas. Če je vreme hladno, nosijo elegantni gospodje pri vodnem sportu pulover iz bele, najfinejše volne, ki je za vratom in spodaj obrobljen z blagom drugače ne, največkrat modre barve. Kričečih barv se je treba tudi tu izogibati. K mo* dremu žaketu iz finega sukna ali freska spada stoječ dvojni ovratnik z dolgo samoveznico.
Za večje jahte, motorne čelne ali
biti tak, kakor zahteva moda. Vse, kar ji je na poti, mora proč. Obrvi, ki izdajajo individualne lastnosti ženske, morajo torej tudi izginiti. In zato jih je začela moda preganjati.
Zaman so svarila zdravnikov, da obrvi niso samo za lepoto, marveč, da nam koristijo tudi v higijenskem oziru, saj zadržujejo pot in prah, da ne pride v oči. Toda vsi opomini zdravnikov so ostali glas vpijočega v puščavi in še nikoli ni glas izkušenega zdravnika za* glušil diktata mode. Zdravnikom se ni posrečilo prepričati žensk, kako ne* zdravi so bili stezniki, kako so zdravju škodovale previsoke pete in tudi sedaj je vsaka pametna beseda zaman.
Moderna dama pravi, da se ne poti in tudi prah ji ne pada v oči, ker nosi očala, zlasti če se vozi v avtomobilu. Tu je vse prizadevanje zaman in si bodo brile obrvi, dokler moda to zahteva in propagira. Seveda pa je na drugi strani jasno in razumljivo, da dame nočejo ostati brez obrvi, marveč da prave umetno nadomeste. S čopičem si po* barvajo obrito kožo ali pa stopi v ak* cijo oglje.   Zdaj so v modi barvaste
jadrnice prporoč* moda žaket modre barve, ki odgovarja po kroju mornari* *ki uniform.. Ob morju pa ni vedno lepo vreme. Toda nevihte in dež ne mo* tijo športnikov. Trpežen dežni plašč in na čelo potisnjena čepica zadostujeta, da kljubujemo tudi največjemu nalivu. Seveda moramo imeti plašč, ki ga dež ne premoči. Vsi dežni plašči r»:so za de* ževno vreme. Mnogi tega imena sploh ne zaslužijo. Zelo dolg jt plašč, ki spo* m inja po kroju na raglan in pri katerem se ovratnik tesno zapenja. Pasu in gub pri takih plaščih sploh ni.
Poleg modre mofrfariške st veauo bolj uveljavlja bela čepica. To ie iz ta* kozvanega angleškega vachtinga pre* vzeta čepica, zgoraj bela, modro ali črno obrobljena, z lakastim jermen* čkom in klubsko značko spredaj. K takemu dresu spadajo nizki beli plat* neni čevlji. — Bolj redko se nosijo z tisnjem obrobljeni ali celi usnjeni cev« lji.
obrvi, ki odgovarjajo dnevu, vremenu in letnemu času. Moderna dama si barva zjutraj ali pa celo trikrat na dan obrvi, seveda vedno drugače. In tako spada zdaj k njenim pritiklinam v tor* bici poleg pudra, šminke in rdečila tudi košček oglja za obrvi.
Manija britja obrvi se je že zelo raz* pasla v Ameriki, kjer se uveljavlja ta* ko hitro, kakor pred leti dečja glavica. Pa tudi evropske dame nočejo zaosta* jati v tem pogledu in tako si v Parizu, na Dunaju in v Berlinu dame že bri* jejo obrvi. Pri nas zaenkrat ta modna glupost še ni našla odziva in ga menda tudi ne bo.
Nedeljski turisti.
Na Golico jo je mahnila večja družba nedeljskih turistov. Pri Kopišarju so se ustavili in vprašali, kakšno okrep-Čilo bi lahko dobili na hitro roko, ker se jim je mudilo naprej.
— Z razglednicami vam lahko postrežem, — so jim odgovorili očka Ko-pišar.
Umazane roke
umiti od olja je navadno zelo teško. — Naj-2 lažje ie, in poleg tega za roke popolnoma ne-
škodljivo, ce se vzame
Schicht- Ominol
Moderne ženske se ne smejejo
To je ugotovil neki italijanski novinar, ki navaja, da je v zadnjem času opažati, da se dekleta in mlade dame ne smejejo več in da skušajo sploh vsak smeh prikriti. Kaj je to,da se modernim damam ne gane nobena mišica v obrazu? Kako je to, da se drže kakor lutke?
Na to vprašanje je odgovoril nekdo drugi, ki pravi, da se moderne dame preveč šminkajo, pudrajo in da sploh preveč uporabljajo kreme in razna barvila. Vse to je na debelo namazano na obrazu in vsaka dama se boji, da bi trpela debela plast barvil na obrazu, če bi se smejala. Zadostuje neprevidna kretnja in pokvari se ves obraz in ves 'trud je zaman.
Ti argumenti so pa naleteli na odpor. Tako je neka slavna francoska zdravnica v odgovor na to trditev izjavila :
— Bedarija! Saj vendar ni toliko šminkanih in barvanih žensk na svetu, da bi človek lahko rekel, da je baš to vzrok, da se ženske ne smejejo več. Resen obraz in srepi pogled moderne dame sta posledica drugačnega življenja. Kaj je vzrok, da so dandanes ženske tako brezizrazne? Res je, da si danes veČina žensk izpodkopava zdravje, ker ne jedo zadosti. Moderne ženske se boje, da bi preveč ne odebelele, vsaka hoče postati ali pa ostati vitka. Edino priporočljivo sredstvo sta gimnastika inspo rt. Prehuda dijeta je vedno nevarna. Res je, da se ženske, ki se večinoma hranijo z jabolki, limonami, pre-pečencem in slično hrano, pri najboljši volji ne morejo smehljati, in sicer iz enostavnega vzroka, ker so lačne. Druga napaka moderne ženske je ta, da si privošči premalo spanja. Sport, igra, zabava in ples in povrhu še poklic se menjajo kar po vrsti in običajno je polnoč, preden gre ženska v posteljo. In drugi dan gr že zgodaj v službo ali po opravkih. Običajno je utrujena, da pa nihče tega ne opazi, skuša napraviti prijazen, vesel obraz. Toda ta komedija se večinoma ponesreči ali pa je smehljaj na obrazu bolesten in naporen in tako ženska ne doseže svojega namena.
Mnogo zavisi tudi od toalete, kajti ni vse eno kai ženska obleče. Marsikatera ženska si kupi toaleto, ki je moderna in ki ji pristoja, pri tem pa je ne zanima, če ji obleka koristi ali škoduje. Naravnost smešna je ženska, ki nosi ob deževnem vremenu obleko iz crepe ge-orgetta in smešno ie videti, kako sku-
ša prikriti, da jo zebe. Seveda v tem primeru njen obraz ni prijazen, marveč bulji tjavendan, kakor da bi jo preganjala misel, da se bo pripetila nesreča ali da si bo nakopala težko bolezen. Neracijonarna prehrana nemirno življenje in zdravju škodljive obleke so vzrok, da je ženska dostikrat brezizrazna.
A tako!
— Jaz se dam ločiti. Moj mož smrči.
— Ali je to vzrok za ločitev?
— On smrči pri drugih.
Pri zdravniku.
— Pazite in izogibajte se vsakega razburjenja.
— Da, gospod doktor, in prosim, da to upoštevate, ko boste sestavljali račun.
Zavidanja vredna.
Služkinja: Gospod, odpovedujem službo, kajti z milostivo ni mogoče izhajati.
Gospod: Da, blagor vam, jaz pa moram.
Zafrkacija.
— Hm, Čujte! Vam pa lasje rapidno izpadajo in obeta se vam pleša. Poskusite morda nase sredstvo za . . .
— Hvala, mi dovolj hitro izpadajo .
Mlada zakonca.
— Ali me res ljubiš*. Tonči? In se res ne dolgočasiš? In ali ne hrepeniš po samski svobodi.
— Ne, srček moj. Res sem srečen v zakonu, in če bi me danes zapustila, bi se jutri zopet oženil.
Pojasnilo.
Ona: Natakar, ali ni bil približno pred eno uro tu neki gospod in vprašal po dami v modri toaleti.
Natakar: Da, in čakal je prilično če* trt ure, nato ie pa odšel z neko damo r zelenem.
Pozna ga.
Trgovec: Če to ni garantirana volna, potem sem največji lopov v cellem mestu.
Dama: Verjamem vam tudi brez tega!
Pri zdravniku.
— Ali ste bili kdaj bolni?
— Vedno sem bil zdrav, če ne računam raznih otroških bolezni.
— In kakšen je bil izid teh bolezni?
— Kolikor se spominjam, ni bilo nobenega smrtnega slučaja.
A. Svetlov:
Kravja romantika
Ta storija je zelo podobna anekdoti, pa je vendar resnična. Na svetu jc vse mogoče in tako se je tudi to zgodilo.
Pripovedoval mi je to resnično zgodbo tovariš, ki se je baš vrnil s službenega potovanja po okoliških vaseh.
Zadeva, označena s številko 109, leži zdaj v aktih ljudskega sodišča vasi Belajevke. Iz sodnih spisov je razvidno, da je bil obtožen bik-napadalec po imenu Apollon, last muzika Ivana Fo-kina.
Zapeljana je bila vaška krava si-menskega plemena Lubka, čije interese je branila zaradi prerane smrti bdajev-ska kajžarica Irena Serebrjakova, ki je nastopila pred pravičnimi vaškimi sodniki kot lastnica nesrečne krave.
Do sodne obravnave je prišlo takole: Lami, nekega vročega poletnega dne, sta se srečala Apollon m Lubka na pa-S za vaSkfcoti senožeti, v dolini med
reko in starim tatarskim kurhanom — krasnim zelenim jezercem.
Apollon. krepak in lep bik, je bil sploh na glasu kot podjeten naskako-valec nedolžnih kravjih src. A Lubka je bila mlada in dražestna. Kaj čuda torej, da je Apollona premagala izkušnja-va in da se je zgodilo, kar se mora zgoditi, če sreča čvrst neresec zdravo, •mlado zapeljivo samico.
A okrog je opojno duhtela trava. Pastir Vaška je zadremal na solncu pod milim nebom, samo njegov pomočnik Antipka kriwnosi in kodrasti kuža Vo-ron sta stala na straži. In Lubka se je udala Apollonu brez najmanjšega ugovora, brez pogojev glede morebitnih posledic.
Potem... potem je bilo vse tako, kakor je pri ljudeh. Krivonosi Antipka je povedal pastirju Vaški, da je Lubka grešila. Vaška je po svoji uradni dolžnosti obvestil o tem babo Ireno Sere-brjakovo. Potem je zvedela za Apollo-nov greh kmalu vsa vas. Zvedele so celo krave, ki so začele postrani gledati Lubko in so nekaj renčale.
A Lubka se fe odebelila in saofcro-
žila. Napolnila sta jo kravja sila in ponos. Apollon se je sukal okrog nje, sre-po je gledal s svojimi velikimi očmi vsakogar, ki se je kravici bližal in kdo bi mu zameril, da je brusil svoje roge, če je hotel kdo Lubko potipati. Zvečer, ko se je čreda vračala v vas, je stopal Apollon počasi in dostojanstveno kraj svoje prijateljice.
Spremljal jo je do tesnih vrat v i ograji, pustil jo je naprej v stajo, petem se je pa drgnil nervozno ob plot, dokler ni začela Lubka med prežvekovanjem zadovoljno renčati in dokler se ni začu'l osorni glas Irene Serebrjakove, ki je podila zaljubljenega bika proč. Šele potem se je počasi odmajal domov.
Tako je minilo v ljubezni in sreči devet mesecev. V devetem mesecu, nekega hladnega meglenega jutra, ie Lubka povila krasnega sina — popoln portret čiste krvi njegovega očeta Apollona. Toda Lubkin porod je bfl zelo težak in neprijeten. Zdravnika v vasi ni bilo. Lubka se ie veselila samo en dan svojega sina, a ponoči je buljila svoje blage, mirne in trpljenja polne oči v Ireno Serehrojafcorvo, Id Je stala vsa otapana 1
ob njeni smrtni postelji. Slednjič je sirota podlegla silni vročici.
Irena Stepanovna, uboga in osamljena vdova, je ostala brez kravice. Njeno gorje je bilo tem večje, ker je morala skrbeti za nesrečno siroto, ki je bila nujno potrebna materinske kravje skrbi, nege in mleka. A v bajti Irene Serebrjakove ni bilo ničesar in tudi v skednju je bilo prazno, kakor je v januarju pri največjem siromaku na kmetih. Teliček je začel hujšati in pešati.
Treba je bilo ukreniti vse potrebno, da se reši mlado telečje življenje in da pride sirota do svojih pravic. To je storila Irena Stepanovna po posvetovanju z domačim zakotnim »ablakatom«.
»Ablakat« ji je svetoval obrniti se na sodišče in zahtevati od bika alimente. Takoj je načečkal sodišču prošnjo, v kateri je ginlljivo opisoval bridko usodo pokojne Lubke. Da dokaže pravno utemeljenost vdovine zahteve, je pisal, da je krava poginila brez pravnih vzrokov kot žrtev svoje mladosti in neizkušenosti.
V prošnji je zahteval, naj vzdržuje kravjega sto* ApoikH&a njegov oče
t Apollon. Ker pa Apollon sam nima no-I benih državljanskih pravic, je treba prijeti njegovega lastnika Ivana Foki-ria, da povrne po tragični Lubkini smrti nastalo škodo in prevzame skrb za ApollouČka.
In vse je bilo tako, kakor pri ljudeh. Zadeva je prišla pred vaško sodišče. Sodna dvorana je bila nabito polna. Pojavila se je tožiteljica s teličkom na vrvici. Prišel je obtoženec in privlekel na debeli vrvi otožnega, molčečega ApoU Iona. Dokument, ki ga je predložil obtoženec in ki so ga podpisali vsi sosedje, se je glasil, da Apollon ni ploden in da ga ni mogoče obdolžiti očetovstva.
Senca, vržena na pošteno, neoma-deževano Lubkino ime, je vzbudila splošno ogorčenje. Irena Stepanovna je prisegala, da je to laž in da se krava ni spečala z nikomur drugim, nego z Apol-tonom. Tudi njeni sosedje so to potrdili.
Zadeva se je zamotala. Da bi moglo sodišče izreči čim obje4dtvnejšo sodbo, je bila zadeva preložena z motivadio, da je treba zasKšati izvedenca, ki bo izrekel zanesljivo sodbo.
Nobile je slutil katastrofo
Prvo avtentično poročilo o katastrofi »Italie«__Nobile je ho-
tel dokazati, da so Italijani junaki- — Velika norveška rešilna
ekspedicija išče Amundsena.
V trenutku, ko se ves svet boji za usodo treh junakov polarnih krajev, Amundsena, Guilbauda in poročnika Lundborga, ki so kot pravi gentlemani pohiteli nesrečni Nobilovi ekspediciji na pomoč in obtičali v večnem ledu, je začel rešeni general Nobile pripo* vedovati dramatično zgodbo o svoji katastrofi. Rimska «Agenzia Stefani» je poslala v svet avtentično poročilo, katero je poslal Nobile italijanski vla* di s parnika «Citta di Milano». Iz No* bilovega poročila je razvidno v glav* nem to, kar je naravnost že itak slutila, da je namreč plul med silno nevihto Nobilov zrakoplov tako nizko, da se je zaletel v ledeno goro. Šele iz Nobi* lovega poročila je svet zvedel, da je zahtevala katastrofa «Italie» takoj žr* tev, in sicer stojnika Vencenta Pomel* lo, ki je obležal mrtev. General Nobile pripoveduje o katastrofi svoje ekspe* dicije te^le podrobnosti:
— Ko se je zrakoplov zaletel v Ie* deno goro, se je najprej razbila mala gondola, v kateri je bil zadnji motor pod vodstvom strojnika Vincenta Po* melle. Udarec je bil tako silen, da je Pomello takoj obležal mrtev. Njegovo truplo je ostalo v večnem ledu. Vihar je odnesel zrakoplov dalje. Kmalu je opazila Nobilova skupina kakih 10 km dalje oblak dima in je sklepala iz tega, da je iz zrakoplova padla posoda z bencinom ali oljem in se vnela. Gene* ral Nobile daje v svojem poročilu toč* na navodila, v kateri smeri in na kateri razdalji naj iščejo skupino, ki jo je od* neslo z zrakoplovom. To skupino bo* sta, iskala dva italijanska hidroplana v spremstvu velikega švedskega hidro* plana.
O usodi treh Nobilovih spremlje* valcev, ki so odšli peš proti Severnemu rtiču, še vedno ni nobenih vesti. Kljub temu pa Nobile upa, da bo mogoče po* nesrečence rešiti, ker so imeli živil za 40 dni, poleg tega pa tudi toplo oble* ko, zemljevide in instrumente, s kate* rimi lahko določijo kraj, kjer se naha* jajo. Pač pa nimajo Šotorov in orožja, švedski meteorolog Malmgren je bil prepričan, da bo lahko prehodil s svo* jima spremljevalcema dnevno najmanj 10 km. Nobilova skupina, ki je sledila njihovi poti skoro do otoka Foyna, je pa ugotovila, da prehodijo dnevno ko* maj 5 km. Ta čas so divjale v polarnih krajih že opetovano silne nevihte, po* leg tega se je pa začel tajati led in tako ni mnogo upanja, da bi se posrečilo te nesrečneže rešiti. Isto velja tudi za sku* pino, ki jo je odneslo z balonom.
Zanimivo je, da Italijani sami niso nič kaj zadovoljni z Nobilom in da jih tudi vest o rešitvi vodje polarne eks* pedicije ni navdušila. Italijani sami se čudijo, kako se je mogel Nobile prvi rešiti in pustiti svoje tovariše na cedi* lu. Po Italiji se govori celo, da je bil Nobile ves zmešan, ko so ga prepeljali na parnik «Citta di Milano» in da nihče ne sme k njemu, ker je živčno popol* noma uničen. Nobile je bil baje tik pred katastrofo, zlasti pa po katastrofi tako razburjen, da so imeli njegovi to* varisi z njim take sitnosti, da so bili veseli, ko so se ga odkrižali. Zato so baje zahtevali, naj švedski pilot pobere najprej njega. V Italiji so tudi razšir* jene vesti, da je položaj članov Nobi* love skupine naravnost brezupen. Pro* fesor Malemgren in oba italijanska ma* jorja sta odšla peš proti Severnemu rtiču baje iz obupa. Ta trojica je bila baje trdEno prepričana, da je Nobilova ekspedicija izgubljena.
Sele zdaj so znane podrobnosti o švedski rešilni ekspediciji na Sitzber* gih, ki je našla in rešila Nobila. Ta ekspedicija je bila zelo skrbno priprav* Ijena. Na razpolago je imela dva parni* ka «Quest» in «Tanjo» ter Junkersovo letalo «Upland». Vsaka ladja je imela
Guy de Maupassant:
Ljubezen
Mračilo se je. Na mizo so prinesli Čaj. Vila je stala tik ob morju. Zadnji žarki zahajajočega solnca so obsevali redke oblačke na zapadu. Sredozemsko morje je bilo mirno, brez najmanjših valov, tiho kakor umirajoči dan, podobno ogromni, gladki kovinski deski.
Tam daleč so se kopali gorski grebeni v žarkih zahajajočega solnca.
V družbi se je govorilo o ljubezni. Razpravljali so o tem starem predmetu in ponavljali trditve, ki so bile že neštetokrat izgovorjene. Poedine besede so izgovarjali tako počasi, da je postalo mnogim dolgčas in šele ko je nekdo omenil ljubezen, je kramljanje nekoliko oživelo.
— Kaj je mogoče ljubiti nepretrgoma več let?
— Da, — so potrdili nekateri.
— Ne, — so ugovarjali drugi.
Erri in drugi so navajali mnoge vzroke in primere, da bi podprli svojo trditev. In vsi moški in ženske, so pripovedovali o lastnih izkušnjah ter govorili o stvareh, ki so bile že stokrat premlete.
Kar se je zagledal nekdo v daljavo In vzkBknil:
— Poglejte, kaj ie pa to!
Na mačjo, tam daleč nad obzorjem
s seboj hidroplan, zdravnika in mete* orologa. V letalu «Upland» je prostora za sedem potnikov poleg posadke. Eks* pedicijo je vodil in vodi še sedaj kapitan Tornberg, o katerem se je prvot* no trdilo, da je rešil Nobila. Oba par* nika sta priplula 20. t. m. do otoka Amsterdam na severozapadni obali Spitzbergov in sta se vkrcala v tako* zvanem Deviškem zalivu (Virgobav), oddalj enem kakih 90 km severno od Kingsbava. Istočasno je priletelo v za* liv švedsko letalo «Upland».
Čez dva dni, in sicer 22. t. m. se je kapitanu Tornbergu posrečilo najti No* bilovo taborišče in vreči iz letala 100 kg živil. Takoj po povratku v Virgobav je odletel z letalom «Upland» poročnik Lundborg, ki je v noči od sobote na nedeljo srečno pristal na ledeni gori in odpeljal Nobila v nedeljo 24. t. m. zgo* daj zjutraj na otok Whaleisland v Hin* lopenovi ožini, ki deli zapadne Spitz* berge od Severovzhodne zemlje. Drugo švedsko letalo je prepeljalo Nobila na parnik <*Citta di Milano», ki je vkrcan v Virgobavu. Poročnik Lundborg je poletel drugič k Nobilovemu taborišču, kjer se je pa njegovo letalo ponesre* čilo. Drugič je startal 25. t. m. ob 4. zjutraj, in sicer brez pilota, da bi rno* gel pobrati čim več Nobilovih sprem* ljevalcev. Takoj, ko se je razširila vest o njegovi nezgodi, je poslala švedska ekspedicja na pomoč dva hidroplana, toda ob tem času so nastale silne ne* vihte in tako je Lundborg obtičal pri Nobilovi skupini na ledeni gori. Tako se je rešilna akcija zavlekla in Švedska hidroplana bosta mogla startati na Spitzbergih baje šele jutri.
V italijanskih krogih, ki imajo in* timne zveze z Nobilom, je razširjena vest, da se je Nobile že pred startom zavedal vseh komplikacij in nevarno* sti svoje ekspedicije. Na predvečer starta v Milanu je izrazil te pomisle* ke v poslovilnem govoru. Zelo zanimi* va je tudi njegova izjava v članku, ki je izšel v majski številki milanske re* vije »Resulta«. V tem Članku pravi No* bile med drugim:
— Resnici na ljubo moram priznati, da slutim nesrečo. Še predno sem se odločil za start, sem računal s kata* strofo in popolnim neuspehom polar* ne ekspedicije. Kljub temu pa poletim na severni tečaj, ker je ekspedicija ne* varna in ker hočem dokazati, da se ne* varnosti ne bojim. Ce bi bila ekspedi* cija na severni tečaj lahka stvar in če bi ne bila združena z smrtno nevar* nostjo, bi marsikdo poletel v polarne kraje. V tem, da nas ni nihče prehitel, (kaj pa Amundsen, Wilkins in Byrd) pa vidim dokaz, da je ekspedicija na severni tečaj zelo težka in nevarna. To naglašam z izrecnim namenom, da bo znal svet ceniti naše junaštvo (?) in nas ohrani v najboljšem spominu, če bi nas doletela katastrofa.
V Oslu se je ustanovil velik kon* zorcij norveškega tiska, ki zbira z last* nimi subvencijami in s prostovoljnimi prispevki med čitatelji potrebna sred* stva za organizacijo velike rešilne eks* pedicije pod enotnim vodstvom in po točno zasnovanem načrtu. Norvežani napenjajo vse sile, da rešijo največjega junaka polarnih krajev Amundsena. Ekspedicija ima že sedaj na razpolago parnik, aeroplane in hidroplane, ki jih bodo vodili najboljši piloti. Temeljito organizirana ekspedicija bo preiskala vse polarno ozemlje, zlasti okrog Med* vedjega otoka in zaliva Wahlenberg, kajti Norvežani menijo, da sta Amundsen in Guilbaud obtičala nekje med Medvedjim otokm in otokom Nade.
Za veliko norveško rešilno ekspe* dicijo se zanima tudi bogata Ameri* čanka Luisa Bovrova, ki se je že od* peljala v Kingsbav. Nekateri strokov* njaki,   med njimi tudi kapitan Sver*
drup, so izjavili, da je Guilbaudova in Amundsenova usoda že zapečatena. Toda Norvežani še niso obupali, tem* več se z vso naglico pripravljajo pri* skočiti Amundsenu na pomoč. Vreme se je na Spitzbergih zadnje dni zbolj* šalo. ^ Finski hidroplan, opremljen s sanmi, je skušal pristati na zasneženi planoti. Napravil je tri poskuse in vsi so se posrečili. Tako je pričakovati, dfe se bo posrečilo s hidroplani najti in re* siti Amundsena. Ruski lomilec ledu »Krasin« pripluje jutri ali v pondeljek do Spztzbergov.
Letalo brez propelerja in kril
Te dni so delali pred posebno ko* misijo francoskih inženjerjev, fizikov in strokovnjakov v letalstvu poizkuse z modelom novega letala brez prope* le j a in kril. To originalno letalo, ki ga je izumil francoski inženjer Chappede* lain, je baje prestalo preizkušnjo brez* hibno in strokovnjaki so izjavili, da se odpira z njim modernemu letalstvu no* vo polje razmaha in razvoja.
Model Chappedelainovega izuma nima kril in sploh ni podoben letalom, kakr* šne smo poznali doslej, kajti novi aero* plan tudi propelerja nima. Na desni in levi strani ima pa eno veliko kolo, ki nadomestuje krila. Težišče, odnosno osrčje novega letala je baje v zadnjem delu motorja, ki ima obliko cigare. To sta dve turbini, iz katerih puhti z ne* verjetno brzino stisnjeni zrak. Čim hi* treje izpuhteva zrak, s tem večjo hi* trostjo leti letalo. Hitrost se da zelo lahko regulirati. Stisnjeni zrak goni obe kolesi, ki lahko napravita 7000 obratov v minuti.
Prvi poizkus z malim modelom so napraili v hangarju. Model je dolg 50 centim., širok pa 30 cm. V hangarju na mizi je model startal Ko je inženjer Chappedelain pognal turbini, se je mo* del dvignil skoro navpično 6—7 metrov, na kar so ga potegnili na žici nazaj. Če bi ga ne bili zadržali, bi bil izginil v zračnih višavah. Poizkus so večkrat po* novili in vedno se je zelo dobro obne* sel. Chappedelain je nazval svoj izum gvropteron. V nasprotju z raketnimi avtomobili goni Chappedelainovo leta* lo komprimirani zrak, ki izpuhteva z veliko sila iz obeh turbin.
Zagonetka ženskega trupla
v Dunavu
Madžarske, češkoslovaške in avstrij* ske oblasti si že več dni belijo glave z zagonetko ženskega trupla, ki so ga po* tegnili blizu Bratislave iz Dunava. Ne* znana utopljenka je bila v sami srajci. Policija domneva, da gre za zločin brez* vestnega sadista. Truplo je bilo razre* zano, pač pa je ostal svileni kombine nedotaknjen.
Prvotno so oblasti mislile, da gre za 211etno Josefo Dates z Dunaja, ki je 10. junija brez sledu izginila. Pre* iskava je zelo otežkočena, ker so mad* žarske oblasti pospešile pogreb trupla in dale preiskovalnim organom na raz* polago samo svileni kombine nesrečne žrtve. Ne da se ugotoviti, je*li morilec razmesaril svojo žrtev, ko je bila še ži* va, ali pa je nasitil svojo strast s tem, da je razrezal truplo. Dui,ajska poli* cija je prvotno mislila, da je Datesovo potegnilo pod parnik in da so jo raz* mesarila kolesa. Preiskava je dognala, da se je Datesova v nedeljo 10. t. m. poslovila od svoje sestre in odšla k Du* r-avu. Vzela je kopalno obleko *n de* jala sestx-i. da se gre v Dunav kopat. Kopalno obleko je položila v cktovko, ki jo ima zdaj v rokah dunajska poli* cija. Našel jo je neki kopalec na mostu čez Dunav na Dunaju V aktovki so bi* le moške in damske o*avaln2 h'aČe. Čez tri dni je prišlo na naslov Datfsove pismo, v katerem ji neznan p;ošk? piše:
— Grdo sem ravnal s teboj, ^bžalu* jem, da sem te tako žalil Oprosti mi in pridi na klopico na trgu.
Na sestanek je Šla sestra pogrešane* ga dekleta in na določenem kraju je našla neznanca, ki H je poved**!, da ga
je molelo kvišku nekaj ogromnega, temnega, neopredeljenega.
Dame so z zanimanjem opazovale ra pojav, ki ga še nikoli niso videle.
Nekdo je vzkliknil:
— To je Korzika! Vidi se tu dva — ali trikrat v letu, Če je ozračje čisto, brez najmanjše meglice.
Dobro se je videla obala in s snegom pokriti gorski grebeni. Vsi so se čudili temu nenadnemu pojavu.
Kar se je oglasil gospod, ki je ves čas molčal:
— Vidite, jaz poznam ta otok, ki se nam je prikazal tako nepričakovano, kakor da bi hotel odgovoriti na naš pogovor. In spominja me neobičajnega primera trajne ljubezni, nepopisno srečne ljubezni.
Povem vam, kako je bilo. Pred petimi leti sem potoval po Korziki. Ta divji otok poznajo pri nas manj nego Ameriko, dasi se često vidi s francoske obale tako, kakor danes.
Mislite si še neurejen svet, puščobo visokih strmih gora, kamor še ni prodrla kultura. V dolinah žive ljudje malone še primitivno življenje.
Po teh krajih sem potovai skoro mesec dni. Prehodil sem gore in doline in nočeval v nizkih, zatohlih kočah.
Nekega večera sem se ustavil po naporni hoji pred kočo ob vznožju visoke gore. Zena, ki sem jo zagledal pr-
vo, je bila priletna in v trdem delu za obstanek onemogla. To se ji je poznalo na prvi pogled. Mož, sedeč na kiopi, je samo prikimal v pozdrav. 2ena se ie hitela opravičevati zanj:
— Oprostite, gospod, gluh je. Star je že štiri in osemdeset let.
Govorila je v čisti francoščini, kar me je presenetilo.
— Kaj niste Korzičanka? — sem jo vprašal začudeno.
— Ne, nisem, — je odgovorila. — Z možem živiva tu že petdeset 7et.
Strah in groza me je obšla pri misli na tako dolgo bivanje v tej pusti samoti. Stopil sem v kočo. Starec je ostal zunaj in jedel prežgano juho, zelenjavo in jagode. Srce se mi je skrčilo pri pogledu na bedo, ki je vladala v koči. Kako siromašni in bedni so bili ti ljudje!
Stara ženica me je zdrami-i iz teh misli.
— Prihajate iz Francije? — je vprašala,
— Da, potujem za zabavo.
— Morda iz Pariza?
— Ne, iz Nancvja.
Presenečeno me je pogledali.
— Iz Nancvja ste, pravite? Ali poznate prebivalce tega mesta?
— Da, malone vse.
— Rodbino de Sainte-Allaize tudi?
— Da, zelo dobro. To so bili dobri prijateli mojega očeta«
je Datesova v nedeljo zvečer v prepiru zapustila in da jo že tri dni zaman išče. Dunajska policija sklepa \i tega, da gre za samomor.
Kljub temu pa je bila uvedena nova preiskava, ker je jasno, da je bil kom* bine navlečen na teto šele po»em, ko je neznani sadist opravil svoj zločinski posel. Oblasti domnevajo tudi, da naj* dei»o truplo ni identično 't Da*tsovo, ki ni imela na roki dragocenega prsta* na. Zdaj išče policij* obleko nesrečne žrtve. Vse kaže, da čaka policijo mno* go truda, predno bo pojasnjena z ago* netka ženskega trupla v Dunavu.
Filmski libreto izdal morilca
Vsi nemški listi se pečajo z zagonetno smrtjo veletrgovca Huga Pernetta, ki so ga našli lani 12. maja v stanovanju s prestreljenim srcem. Pri truplu je ležal samokres, na mizi pa listek, v katerem je bilo rečeno, da se je Pernett že dolgo pripravljal na samomor in da se tem potom poslavlja od svojih znancev. Veletrgovceva žena Alice je prišla na policijo in prijavila samomor svojega moža. Izjavila je, da je samokres moževa last in da je tudi poslovilno pismo napisal njen mož. Tako nihče ni dvomil, da gre res za samomor. Trgovca so pokopali in kmaluj e bila tragična smrt pozabljena.
Kmalu je pa dobila berlinska policija informacije, da veletrgovec Pernett ni izvrščil samomora. Ugotovila je tudi, da samokres ni bil last Pernetta, marveč njegovega poslovnega prijatelja, berlinskega veletergovca Gleisnerja. Policija se je začela za zadevo zanimati in kmalu se je izkazalo, da je bila Pernettova žena Gleisnerjeva ljubica. Nekatera pisma, ki jih je pisala Gleisnerju, so berlinski listi tudi objavili. Slednjič je bila policija prisiljena aretirati Pernettovo in veletrgovca Gleisnerja. Toda ker ni bilo nobenih dokazov, da sta kriva Per-nettove smrti, so ju kmalu izpustili.
Šele nedavno je policija našla zanesljive sledove, iz katerih je razvidno, da je bil Pernett umorjen. V Gleisner-jevem kabinetu je namreč našla rokopis film. libreta, ki ga je Pernettt napisal tik pred svojo smrtjo. Na kraju, kjer se filmski junak odloči za samomor, je bil rokopis iztrgan. In policija je kmalu dognala, da je listek, ki so ga našli na Pernettovi mizi, res iz filmskega libreta iztrgani del. Če bi bil Gleisner rokopis uničil, bi tragična smrt veletrgovca Pernetta nikoli ne bila pojasnjena. Policija je Gleisnerja in Pernettovo takoj aretirala in našla nove sledove, ki pričajo* da je postal veletrgovcec žrtev zavratnega umora. Umoril ga je Gleisner na prigovarjanje svoje ljubice, Pernettove žene.
Novi Landru
Francosko javnost je razburila vest, da se je pojavil novi vampir, čigar zlo* čini zelo spominjajo na grozodejstva zloglasnega Landruja. 61*letni Gerome Prat, ki se je preživljal z raznimi sle* parijami, je osumljen, da je umoril več žensk. Sosedje vile Geniviefe v Mar* seillu, kjer je Prat stanoval, trdijo, da je prišlo zadnje čase v njegovo vilo najmanj pet žensk, ki so pa brez sledu izginile. Prata so videli, kako je nosil velike zavoje, v katerih so bila po mnenju policije trupla nesrečnih žrtev. Policija je napela vse sile, da najde sle* do ve groznih zločinov, toda njeno pri* zadevanje je bilo doslej zaman. Sadi* stični morilec je brez sledu izginil.
Preiskava je dognala, da je mož na* jel vilo pod imenom Gaillard in da je dokumente ukradel v tramvaju. Prato* vo fotografijo je razposlala policija po celi Franciji. V najdenih truplih so že spoznali umorjene ženske. Gre za last* nico nekega panzijonata in za bivšo tajnico prefekta marseillskega depar* tementa. Morilec je stanoval tudi v drugih vilah in v enem stanovanju je našla policija mnogo pisem, ki so mu jih pisale naivne ženske. Neka ženska, ki je ž njim dopisovala, je po srečnem naključju ušla strašni smrti. To je Pa*
rižanka, kateri se je Prat predstavil kot trgovec Gaillard. Seznanila sta se v nekem pariškem hotelu in Prat jo je zasnubil pod pogojem, da mu da 20 tisoč frankov, da si kupi vilo in avto. Naivna dama je bila pa k sreči zelo lahkoverna in je šla k čarovnici, da jo vpraša, kaj jo čaka, če se odpelje v Tunis, kamor jo je hotel Prat po poro« ki baje odpeljati. Čarovnica ji je pa svetovala, naj se ne odpelje, ker jo ča» ka na morju nesreča. V Pratovi vili so našli tudi mesarsko sekiro.
Ako piješ Buddha čaj uživaš že na zemlji raj!
Strahovita železniška nesreča
Blizu kolodvora v Darlingtonu se je pripetila v sredo ponoči strahovita železniška nesreča, ki je zahtevala 22 človeških žrtev. 47 potnikov je bilo težko ranjenih. Tovorni vlak je zavozil z vso silo v osebni vlak, s katerim se je vračalo okrog S00 izletnikov iz Scarbo-rougha v cNewcaste. Lokomotiva izletniškega vlaka ie skočila s tira in prva dva vagona sta se popolnoma razbila. Daleč naokrog so se razlegali obupni klici ranjencev, ki so dolgo ležali pod razvalinami, ker jih ni bilo mogoče takoj rešiti. Zdravniki so obvezovali ranjence in sanitetni avtomobili so jih prevažala v bližnje bolnice. Nekateri ranjenci so bili tako težko ranjeni, da jih niso mogli prepeljati v bolnico. Očividci pripovedujejo, da je bil udarec tako silen, da se je ena lokomotiva postavila čez tir, druga se je pa prevrnila.
To je največja železniška katastrofa, kar se jih je pripetilo od 1. 1906 v Angliji. Žrtve so večinoma ženske in otroci, ki so se vračali iz letoviškega mesta Scaborougha. Nekatera trupla so tako razmesarjena, da žrtev ni bilo mogoče spoznati. V enem kupeju so našli šest trupel in šest ranjencev, stlačenih tako tesno skupaj, da ni bilo mogoče spoznati, kdo je živ in kdo mrtev. Vagoni so bili vsi okrvavljeni.
KIJ U t
Najboljše, najtrajnejše, zato
13
najcenejše!
Vera v Amundsena.
— Ne verjamem, da bi se Amundse nu v polarnih krajih kaj pripetilo.
— Verjemite ali ne, res je pa le, da že dolgo ni o njem duha ne sluha.
— Toda prepričan sem, da se nekega lepega dne nepričakovano pojavi in odkrije mimogrede še tretji tečaj.
Pri odvetniku.
Klijent: Koliko vam dolgujem, go* spod doktor?
Odvetnik: Dragi moj Kovač. Vaš oče in jaz sva si bila dobra prijatelja. Torej naj bo 5000 Din.
Klijent: Sreča, da niste poznali tudi mojega deda.
Med milijarderji.
— Pravijo, da tvoj sin pesnikuje.
— 2al, res se je pokvaril in izneveril očetu.
— Ali se njegovi umotvori tiskajo?
— Da. Za god sem mu kupil tiskarno.
— Kako se pišete?
Povedal sem ji. Dolgo me je gledala, potem je pa dejala zamišljeno:
— Da, da, že vem. Kaj pa Brixa-novi, kako se jim kaj godi?
— Vsi so pomrli.
— Ah, a Sirmontovi? Ali jih poznate?
— Da, zadnji je zdaj general.
In z drhtečim glasom je starka za-šepetala:
— Henri de Sirmont je rnoj brat.
Začudeno sem jo pogledal. Toda takoj sem se spomnil čudnega dogodka. Bilo je pred davnimi leti, ko se je mlada, zelo lepa in bogata Zuzanna de Siirmont poročila s husarskim podčastnikom, ki je služil v polku njenega očeta.
Bil je postaven fant, kmetski sin. Uniforma mu je zelo dobro pristojala. Ugrabil je hčerko svojega polkovnika. Zaljubila se je vanj takoj, ko ga je videla v eskadronu. Toda kje sta se domenila, kje ji j© priznal svojo ljubezen ? ... Tega ni nihče vedel.
Nihče ni slutil, kaj snujeta. Nekega večera, ko je bil fant že prost, sta izginila. Iskali so ju povsod, toda zaman. Potem so mislili, da sta šla prostovoljno v smrt.
A jaz sem ju našel v tej pusti samoti.
— Da, se že spominjam, — sem dejal. — Vi ste gospodična Zuzanna.
Prikimala je. Debele solze so ji pri-
tekle iz očL Potem se je obrnila k starcu, ki je še vedno sedel nepremično pred kočo. Pokazala je nanj, rekoč:
— To je on.
Poznalo se ji je na očeh, da ga še vedno ljubi.
— Ali ste bili srečni? — sem jo vprašal radovedno.
— Oh, da, zelo srečna, vedno sem bila zelo srečna in vrniti bi se ne hotela.
Zgrozil sem se nad tako globoko ljubeznijo. Bogato dekle se je udalo preprostemu fantu in postalo prostovoljno kmetica. Prostovoljno se je odreklo vsemu udobstvu, vsemu razkošju in sijaju, ki ji ga je nudil njen stan. In še vedno je ljubila. Z veseljem je jedla suhe jagode in spala na trdi postelji, Mislila je samo na to, kako naj mu po* sveti vse svoje srce.
Nikoli bi ne mogla biti srečnejša.
Stari gospod je umolknil. Neka dama je dejala:
— Ta ideal je bil prelahko dosegljiv. Kaj takega more storiti samo nora ženska.
A druga dama je pripomnila:
— Kaj za to, srečna je bila pa vendarle.
A tam na obzorju je polagoma izginjala Korzika in puščala za seboj dolgo senco, kakor da hoče sanaa pripovedovati o sreči dveh src ob vznožju visoke šore*
WB
Stev. 147
Strsn 7.
Življenje v ameriškem nebotičniku
Zanimiva slika vrvenja in dela v ogromnih ameriških poslopjih — Razlika med evropsko in ameriško administracijo« — Za
težje delo so izseljenke.
5 UR DELA MANJ
če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča ScKicHi
ŽENSKA HVALA
raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo jutro pa se vzame za izkuhavanje perrra
SCHICHTOVO TERPENTIN MfLO
Zjutraj
Jutranje vrvenje v uradniškem delu
Chicaga se prične tik pred 8. uro, ko vozijo vlaki, tramvaji, podzemna železnica, avtobusi in osebni avtomobili tisoče uradnikov v prostrane uHce. Človeku se zdi, da mora v tem nepopisnem dirindaju zdaj zdaj nastati katastrofa, toda vse gre v najlepšem redu in prometne nesreče so   kljub ogromnemu prometu in neverjetni brzini, s katero so vajeni voziti se Američani, zelo redke. Vsak uradnik pozna   najkrajšo in najmanj naporno not do svojega urada. Nebotičnik se ob tem času prebuja. Cela vrsta avtomatičnih vrat in vhodov se neprestano odpira in zapira, po pritličju se razlaga   zvonenje,   čujejo se pozdravi v pisarno hitečih uradnikov, vse je nekam nervozno in vsem se mudi. Oni uradniki, ki imajo pisarne v nižjih nadstropjih, vstopajo v lokalna dvi-gaJla, dočim se poslužujejo uradniki iz višjih nadstropij ekspresnega dvigala. Čim je dvigalo polno, zapre sprevodnik vratca in že drvi množica uradnikov •tja gori v 15. ali 20. nadstropje. Vsak hip se čuje številka nadstropja, v katerem hoče ta ali oni uradnik izstopiti. Po hodnikih rožijajo ključi. Uradniki od-klepajo vrata in kmalu so vse pisarne polne. Nebotičnik je prebujen in od najvišjega do najnižjega nadstropja oživi kakor mravljišče. Na prvi pogled se zdi življnje tga orjaka monotono, če si ga pa ogledamo od blizu, vidimo, da je zelo pestro in zanimivo.
Notranjost poslopja
Višini poslopja odgovarja navadno tudi globočina kleti tako, da imajo nekateri nebotičniki tri- ali celo štirinadstropne kleti. V kleten so večinoma skladišča in mehanične delavnice, zlasti pa parni kotli za centralno kurjavo In segrevanje vode za umivanje. Vsak nebotičnik ima spodaj veliko dvorano, skozi katero morajo vsi uradniki odnosno stanovalci. Ta dvorana je zelo velika in lepo okrašena. Iz nje vodi cela vrsta dvigal, ki so nekake žile vsega poslopja. Z dvigali ie nebotičnik zvezan z zunanjim svetom. O tem pričajo sprevodniki dvigal, ki najbolje vedo vse novice v mestu in vse spletke v poslopju samem. Na vidnem mestu sprejemne dvorane je nabita deska z imeni tvrdk in njihovih odgovornih uradnikov, ki imajo v poslopju svoje pisarne. Tuji posetniki se napotijo vedno najprej v to dvorano, ker se drugače ne morejo orijentirati. V kotu čepi prodajalec novin, ki skrbi, da so vedno na razpolago jutranje, opoldanske in večerne izdaje vseh dnevnikov. V pritličju nebotičnika so navadno trgovine in velika jedilnica, ki z neverjetno naglico postreže ogromni množini gostov z zajtrkom in obedom.
Dom uradov
Svoje posebno življenje živi nebotičnik po hodnikih, kjer se vrsti pisarna za pisarno. Tu najdete poleg skromne pisarne mladega pravnega zastopnika celo vrsto pisarniških prostorov velikega stavbnega podjetja, katerih se tišče druga za druga pisarne kake male zavarovalnice, agentura kake železnice, pisarna malega trgovca, društva za zaščito živali, notarska pisarna, delavnica zobotehnika. likalnica krojaškega zavoda, ki ima glavno prodajalno v pritličju, pisarno arhitekta in nebroj drugih pro-
Edgsr Wallace:
TRUE PRAVIČNIKI
ROMAN.
»Stopi semkaj!«
Možak je prikrevsal dva koraka bliže k doktorju in Oberzohn ga je z dlanjo dvakrat udaril v obraz. V Gurth-rovem obrazu se ni zgenila mišica. Stal je strumno, usta so se mu na pol zvila v spaček, njegove čudne bebasite oči pa so srepo strmele pred se.
»To je za netočnost. Ali te je kdo videl, ko si se vračal?«
»Ne, gospod doktor, vrnil sem se peš,«
»Ali si videl luč?«
»Da, gospod doktor, in sem si mislil, da bo najbolje, če vas tu pričakam.«
>Prav si storil. Za menoj!«
Oberzohn je odšel v zabranjeno sobo, zavrtil ključ in stopil v vroče ozračje. Gurther je pričakuje* obstal pri vratih. Tedajci se je doktor vrnil. V rokah je imel dolg, z nekakim flanelom prekrit zaboj. Izročil ga je Gurthru, se zopet vrnil v sobo in prišel čez nekaj minut ven z drugim, nekoliko večjim zabojem.
»Za menoj!« je rekel.
Gurther je šel za njim iz hiše čez »vrt«, zarasel z bohotnim plevelom, v smeri proti tovarni. Bela megla se je valila iznad kanala in tovarna se je iz nje jedva videla.
Oberzohn se je splazil skozi poševno odprtino v vratih, ki je nekdaj služila za vrata, in si je utiral pot med zoglenelimi tramovi in skrivljenimi nosilci, ki so vse vprek ležali na tleh. Po požaru so le na pol odstranili ru-
storov. Zato nazivajo Američani nebotičnik »office buikung«, kar pomeni dom uradov. Zadnje čase pa nebotičniki niso več nekako univerzalno zavetišče uradov, marveč so se začeli specijalizirati. Tako so zgradili v novejšem času nebotičnike, ki se nazivajo dom draguljarjev, dom zdravnikov, dom bankirjev itd. V teh nebotičnikih imajo svoje uradne prostore res samo oni stanovi, ki jim je poslopje namenjeno.
Življenje v pisarnah
V vseh pisarnah ie prične delo točno ob določenem času.   Uradniki odlože jutranje novine in se poglobe v kopico pisem, odredb, skrc, brošur itd. Zapojo telefoni in pisalni stroji, vmes se slišijo glasni pogovori trgovskih zastopnkov in korak množice novih poetnikov. Kakor vsi Američani, tako so tudi ameriški uradniki precej ležerni. Ne da bi se bal, da bo trpel ugled uradniškega stanu, si da narediti pisarniški predstojnik, pa tudi najmlajši uradnik za pisarniško delo pla-Šč v katerem sprejema tudi po-sete. Ta ležernost prekorači često meje, kakršnih v Evropi sploh ne poznamo. V ameriških pisarnah ni nič posebnega, če položi ravnatelj noge na mizo in začne diktirati svoji tajnici pismo. Pa tudi tega se človek navadi in oprosti ravnatelju, zlasti ko se prepriča, da je izražen v tej komodnosti demokrati-zem ameriške administracije. Veselje je gledati, kako občuje ameriški uradnik s svojim   predstojnikom. Beseda »gospod« je ameriškim uradnikom tuja. Svoje predstojnike nazivajo s krstnim imenom ali pa s priimkom. Če bi koga titulirali »gospod višji inženjer« ali »gospod svetnik«, bi nastal v pisarni splošen smeh n ood vseh strani bi se čuli dovtipi. Pri telefonih imajo stalno službo mladi dečki in često se razlega po Pisarni klic: »Dobson. Dobson, telefon!« Pojdite hitro, jaz imam drugo delo in ne morem stati tu! Deček pokliče tako ravnatelja ali kakega višjega uradnika, ki mu prav nič ne zameri, da občuje z njim tako po domače. Američani imajo radi zakurjena stanovanja   in zato ni čuda, da morajo biti tudi pisarne dobro zakurjene. Ameriški uradniki se boje svežega zraka kakor vrag križa in ne trpe v pisarni niti najmanjšega prepiha. Pač pa je v vseh   ameriških pisarnah navada, da vsai enkrat   dopoldne in popoldne odpro vsa okna in da morajo uradniki delati proste vaje.   Okna odpro, čeprav    pritiska    zunaj najhujši mraz.
Nebotičnik obeduje
Opoldanski odmor je v trgovskem okraju ameriškega velemesta poglavje zase. Nebotičnik obeduje. Ameriški uradnik namreč ne hodi opoldne domov, marveč prinese obed s seboj v urad ali pa skoči v bližnjo ljudsko kuhinjo. Zadnej čase so začeli podjetni trgovci izdelovati standardizirane obede v pločevinastih škatlicah, ki jih pošlja-jo uradnkom na zahtevo točno opoldne kar v pisarno. Tudi mlekarne imajo v uradn. krogih dobre odjemalce. Mlekarji postavijo že zjutraj skledice mleka in smetane pred vrata onih pisarn, v katerih imajo stalne odjemalce. Po obedu igrajo oni uradniki ki ostanejo v pisarnah, šah, uradnice se pa kratkočasijo s kako drugo igro. Tvrdke, ki imajo mnogo uradnikov, prirejajo često tudi turneje družabnih iger, da se uradniki ne dolgočasijo. Da se poveča zani-
ševine in noge so se do gležnjev vdirale v blato in pepel. V bližini nasprotne strani poslopja se je Oberzohn ustavil, položil zaboj na tla, z nogo razgrebel pepel in tako očistil zemljo kakih treh kvadratnih čevljev. Potem se je sklonil, pograbil za železen obroč in potegnil; v tleh so se prikazale kamenite stopnice. Oberzohn si je zopet naprtil zaboj in odšel dol po stopnicah. Medpotoma je prižgal električno luč.
Oboki tovarne so bili nedotaknjeni od požara. Tod so bile dolge police in na njih so še zdaj ležale zaprašene bale bombaža. Oberzohn u se je mudilo. V dveh korakih je premeril kamenita tla, dvignil z vrat zapah, odšel v temo in je tam postavil na tla svoj zaboj.
Prejšnje čase sta električni tok v tovarni dobavljala dva med seboj nezavisna voda: spoja s kletmi tudi eksplozija ni uničila.
Nahajala sta se v majhnem, razmeroma dobro mebliranem prostoru. Gurther ga je poznal; v njem je bil namreč prebil večji del prvih šestih mesecev svojega bivanja na Angleškem. Sveži zrak je prihajal po treh majhnih rešetkah, nameščenih v bližini strehe. Tudi peči ni manjkalo in kakor je bilo Gurthru znano, je bilo v eni treh kleti, ki so se izlivale v oboke, dovolj zaloge goriva.
»Tukaj boš ostal, dokler ne pošljem po te!« je zapovedal Oberzohn. -Morda te pokličem že danes, po končani preiskavi. Ali imaš kako pištolo?«
>:Da, gospod doktor!«
»Jedače je dovolj, pijače tudi in postelja ti je na razpolago... vsega imaš, česar potrebuješ.«
Oberzohn je odprl vrata v sosedno k'let, kjer je bil shranjen živež.
»Morda se oglasim drevi, morda šele jutrišnjo noč, kdo ve? Pripravi takoj ogenj!«
■LJJ___n gg   M II    I      I  ---i—U.—J1«MaBigBB
manje za družabne igre, določi ravnateljstvo najboljšim igračem visoke nagrade. Nekatere tovarne so šle celo tako daleč, da prirejajo v svojih nebotičnikih za uslužbence družabne plese. Večina uradnikov se pa razide po obedu po privatnihi opravkih v mesto. Hišnik in njegov štab
Ameriški nebotičnik je nekako bitje zase. Za njegove fizične potrebe skrbi upravnik poslopja, ki ima svojo pisarno in cel štab pomočnikov, strojnikov, kur-jačev, ključavničarjev, snažilcev oken itd. Zelo važno vlogo igrajo snažilci oken, kajti okna v nižjih nadstropjih so vedno zaprašena. Delata običajno po dva, in z ulice se vidi, kako balancira-ta nalik vevericam na oknih visoko gori v 20. ali 25. nadstropju. Vsak nebotičnik ima tudi svoj brzojavni urad. Pritisnite samo na gumb in deček iz brzojavnega urada je takoj pri vaši mizi, da vam odnese brzojavko. Tudi s pismi ni treba hoditi k poštnemu nabiralniku, kaj-ti od najvšjega do najnižjega nadstropja vodi cev za pisma, ki se spuščajo v velik nabiralnik. V najvišjem nadstropju je brivnica, ki ima na razpolago moderno opremljene umivalnice.
Ameriška točnost
Uradnih ur se drže v Ameriki zelo strogo. Ameriški uradnik ne ostane niti minute čez določeno uro v pisarni. Ob 5. popoldne ožive vsi hodniki in kmalu se napolni velika dvorana v pritličju, kjer se zbero uradniki in kupujejo večerne novine. V 10 minutah je nebotičnik prazen in se pripravlja k nočnemu počitku. Koši so polni papirja, ogorki cigar in cigaret se valjajo po hodnikih in nebotičnik napravi ob tem času na tujca dokaj slab vtis.
Snaženje
Ob 6. zvečer se pojavijo v nebotičniku pomivalke. To so večinoma Poljakinje. Čehinje in žene drugih slovanskih narodov. Američanke imajo namreč za tako delo premehke ročice. Po hodnikih zapojo metle, ščetke in stroji za snaženje preprog. Vreče z odpadki in papirjem romajo v klet in nebotičnik je kmalu pospravljen. Proti polnoči odidejo pomivalke tako tiho, kakor so prišle. Nebotičnik leže k počitku da se drugo jutro prebudi znova svež in čil.
Oberzohn je pokazal na zaboj, ki je bil pregrnjen s flanelom.
»Zbogom, Gurther!«
» Zbogom, gospod doktor!«
Oberzohn je po stopnicah odšel na piano, spustil loputnico zgrebel pepel, ki je izdajal vrata, in je, previdno se oziraje okoli sebe, odšel čez vrt v hišo.
Jedva je bil v svoji sobi, ko je že pridrvel prvi policijski avtomobil.
12.
Leon razvija svoje nazore.
Tekom pozvedovanja je inšpektor Meadows doznal, da sta prejšnji večer ob osmih dva moža vprašala po Bar-bertonu. Enega izmed njih so popisali kot visoktega človeka malone aristokratske vnarrjosti. Imel je temna rožena očala. Hotelski poslovodja je menil, da utegne mož biti invalid, zakaj opiral se je na palico. Drugi možak je bil najbrže nekak uslužbenec ker je s posetnikom govoril zelo spoštljivo.
»Ne, ni se predstavil, Mr. Mea-do\vs,« je javljal poslovodja. »Pripovedoval sem mu o strašni smrti, ki je doletela Mr. Barbertona, in ga je vest tako pretresla, da se ga nisem upal ponovno vprašati po imenu.«
Meadows je bil baš na potu na Curzonovo cesto, ko je to čul, in je dfK spel ravno prav k zajtrku.
Manfredova -služinčad je smatrala svojega gospodarja sicer za popolnoma normalnega, toda za nekoliko prenapetega, ker je vedno zajtrkoval skupaj s kletarjem in šoferjem. Tej okolnosti so se v sobi za služSnčad že mnogo nahe-hetali; zato tudi ni nikogar presenetilo, ko je Manfred telefoniral po nov pribor.
Trojica je bila zelo dobro razpoložena. Posebno živahen in zadovoljen je bil Leon Gonsalez, kakor vedno, kadar je imel za seboj tako reč.
Občni zbor „Soče"
Agilno društvo >Sočac, ki sa je v letih svojega delovanja upravičeno prisvojilo značaj ljudske univerze, je imelo preteklo sredo svoj občni zbor. na katerem je podalo bilanco uspešnega delovanji v preteklom letu.
Zborovanje, ki Se je vršilo v salonu restavracije r^Pri levuc je otvoril predsednik, de. Dinko Puc, ki je uvodoma orisal položaj naših bratov v Prmorju, tako v gospodarskem, kakor kulturnem in političnem pogledu gospodarskih ozirih moramo z žalostjo konstatirati splošno nazadovanje, saj se zatira celo privatno gospodarstvo. Naši ljudje prodajajo posestva in so prisiljeni izseljevati se v tujino. V kulturnem oziru se razmere nikakor niso obrnile na bolje, o političnih pravicah na?ih ljudi preko meje, pa je skoro smešno govoriti.
Eno svetlo točko imamo beležili in to je: Da so 6e pričeli radi manjšinske propagande zanimati narodne manjšine v Italiji tu-dj na mednarodnih forumih. Ta propaganda je dobra in bo gotovo svoječasno rodila šo večje uspehe.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Ben?a, sledi, da je tpkom leta preminulo 10 Članov društva, čijih spomin so navzoči počastili z vzklikom! >Slava!<
Moč društva je navadno izražena v številu Članstva. V sSočic jp bilo dosedaj vpisanih 1439 Članov, med temi 34 novih, ki so pristopili tpkom pr^t^klega leta- Maloka-tero društvo v Sloveniji ?e more ponašati s tako številnim članstvom. Moč društva pa ui samo v številu članstva, marveč v nje-govpm delu.
Društvo kot takn je tudi v tem letu delovalo v okviru društvenih pravil. Odbor se je zanimal tudi za vprašanje vojne sko-dp — vprašanje, ki pa žal še do danes ni rešpno.
Bil je v stikih z Jug. Matico, s Klubom Primork in A. S. K. Primorje. Stiki s članstvom in z ostalimi Primorci *o pa že sami po sebi umevni. Dovoljeval je članom in v izrednih primerih tudi nečlanom podpore. Pomagal je članstvu in neclanstvu z nasveti in intervencijami.
Tudi odseki so vršili vestno svojo nalogo. Pohvalno je trpba ompniti zlasti predavateljski odsek. Ta je skrbel, da so se predavanja redno vršila. Vseh predavanj je bilo 14.
»Preiskali smo Oberzohnovo hišo od kleti pa do podstrešja,« je začel Meadows.
»In seveda ničesar našli. Elegantni Gurther... ?«
»... ga ni bilo nikjer. Možak se nas bo znal ogibati, kakor hitro dozna, da imamo zanj zaporno povelje. Sodim, da je dobil nekak signal... v enem teh smešnih gotskih stolpov je gorela zelo svetla zelena luč.«
Manfred je zazehal.
»Gurther se je vrnil malo po polnoči in je tam ostal najmanj do Oberzohn ovega povratba.«
»Ali veste to za trdno?« je vprašal prepadeni detektiv.
Leon je veselo pomežiknil.
»In potem ie ta prokleta rečna megla onemogočila sleherno opazovanje. Toda domišljam si, da gospod Gurther nikakor ne more biti daleč. Ali •ste videli njegovega tovariša Pfeiffer-ja?«
Meadows je prikima:. »Da,   ko sem prišel, je baš snažil čevlje.«
»Kako romantično. Prihodnjič, ko ga pogoltne kaznilnica, bo tudi Gurther dobil svojega strežaja če se ni od tvojih Časov izpremenil sistem, George.«
George Manfred, ki mu je bila v chelmsford^ki kaznilnici dodeljena soba za obsojence na smrt, sc je nasmehnil.
»Zanimiv dečko je ta Gurther,« je zamišljeno dejal Gonsalez. »Tako se mi dozdeva, da bo utekel vrvi. Tako, tako! Tak ga niste mogli najti? Jaz sem ga pa minulo noč srečal. Ce bi ne bilo šlo za damo, ki smo ji morali posvečati pozornost in ki nas je ovirala, bi bili nemara njegovemu delovanju že napravili konec«
Gonsalez je začutil na sebi Mea-dowsov pogled.
Predavali so sledeči gospodje: Dr. Aleksander Bilimvič. dr. E. Turk, I .Grfar, dr Robič, prof. Dolžan, živinozdravnik Jože Čeh, vis. raČ. svet. I. Buhovec, dr. Angela Piskernik. dr. Vinko šarabon, dr. Alojzij Zalokar, dr. Stojan Bnjič, prof. Josip Račić" in rav. dr. Ljudovit Bolim. Gospodom predavateljem je bila na občnem zboru izrečena najprisrčnejša zahvala.
Razen predavanj je društvo obhajalo tudi obletnico Rapalla s sporedom, ki je bil temu dnevu primeren.
Tekom leta je imelo društvo še več raznih prireditev, ki so dobro uspele tako v moralnem, kakor v gmotnem pogledu.
Društvo je v tem letu postalo tudi ustanovni Član Aerokluba Ljubljana in družbe za zračni saobraćaj v Beogradu.
Izmed podružnic je najagilnejša ona v Boh. Bistrici, ki prireja razne nastope in je na seji dne 16. aprila letos sklenila, poslati na svoje stroške 2—3 najrevneje otroke na počitnice na Jadran. Celjska podružnica se je ustanovila letos 31. marca.
Društvo si šteje v posebno čast, da je bil dne 18. jan. t. 1. njegov predsednik dr. Dinko Puc ustoličen kot župan stolnega mesta Slovenije - Ljubljane. Marsikateri bi se na njegovem mestu odrekel časti društvenega predsednika, bodisi radi zaposlenosti ali iz drugih vzrokov, Česar pa on ni storil. >A, ker je on naš smo tudi mi njegovi!« zaključuje poročilo.
Iz blagajniškega poročila g. Sfiligoja je
razvidno, da je društveno premoženje tekom leta. navzlic izdatkom v socijalne, hu-manitetne in kulturne namene, celo na-rastlo.
Pri volitvah so bili $oglasno izvoljeni za predsednika zopet dr. Dinko Puc in za podpredsednika g. Ivo Sancin. V ostali odbor pa gg. Lipe Bačnar, Andrej Bensa, Anton Cofar, Hinko Klavora, dr, Ivo Lulik, dr. I. C Oblak, prof. Jože BaČič, Josip Sfiligoj, Miha Simeič. Josip fitrekelj, dr. Anton Šap-la. Milan Volk, prof. Martin Zgrablič in Josip Zoni ada.
Nameetniki:  Franc Batjel. Jože Ceh, Andrej Kersevan, dr. DragoMarugič, peter Pavlovič, Vinko Ravbar, Franc Venturini in Bogomil Žargi.
Pregledovale! računov: Ivan Bavdaš, AleksanderGolja in Franc Gregorič.
Občni zbor je bil zaključen v najlepH harmoniji z zaobljubo vseh članov, da pohite novim uspehom naproti.
»Seveda bi ga bili predali vam.« »Seveda!« je suho odvrnil detektiv. »Zanimiv človek,   samo nervozen. Ali boste poiskali Mr. Johnsona Lee-
ja?«
»Kako vam pride na misel to vprašanje?« je presenečeno vprašal detektiv, zakaj dotlej ni »Trem pravičnikom« še ničesar omenil o svojih načrtih.
»Čudili se boste,« je odgovoril Leon. »Povejte mi, Mr. Meadows, vi in George sta Barbertonov kovčeg gotovo skrbno in temeljito prebrskala*. Ali ste v njem našli kaj, iz Česar bi se dalo sklepati, da je Barberton po poklicu krpal Čevlje ali vezal knjige?*
»Mislim, da je v pismu sestri omenil knjige, ki jih je napravil. Našel pa nisem ničesar posebnega razen šila in velikega poševnega četverokotnika, ki je bil ves posejan z vbodljaji. Prvi trenutek sem zares mislil, da bi taka priprava v džungli ne bila baš nepriročna za krpanje čevljev. Da bi se bil Barberton utegnil ukvarjati z vezanjem knjig, se nisem domislil.«
»Sodim, da v besede navadnem pomenu možak nikdar ni vezal knjig,c je rekel Manfred, »in kakor je prej pripomnil Leon, boste nad Johnsonom Leejem zelo presenečeni.« »Ali ga poznate?«
Manfred je resno pritrdil.
»Pravkar sem telefonično govoril z njim. Z Mr. Leejem boste morali biti previdni, Meadovvs. Naša prijateljica kiača ga sicer utegne pogoditi; in verujte mi, da se bo moral Mr. Lee zelo paziti njenega strupa, kakor hitro ogabni plazilec zasumi, da je bil Johnson Lee Barbertonov zaupnik.«
Detektiv je odložil nož in vilice.
Ali ste se že naročili na „Poneđeljek"?
Zelo znižane cene!
D vo kolesa novi modeli 1928, motorji, otroški vozički, najnovejši žival ni stroji in pnevmatika Micbelin. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in po niklanje dvokoles in otroških vozičkov šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke [lustrovani ceniki franko.
a TRIBUNA* P. B. L. tovarna dvokoles in otroških   vozičkov.  LJUBLJANA. Karlov-ska cesta št 4.
Posojilo 30.000 Din Bče trgovec v svrho povečanja svoje trgovine aa rek) prometnem kraja na deželi. Garancija in obresti   zasigurano.   —   Pooadhe pod •Prometni   kraj/1199^   na upravo cSlov. Naroda*.'	Uradnik z večletno prakso, zmožen slovenskega   in   nemškega   jezika, vešč vseh pisa roških del — išče službo. — Ponudbe pod cUradnik 1211» na □pravo  «Skrv. Naroda«.
	Samostojna kuharica katera je vajena tudi sobe pospravljati,  se išče k dvema osebama. Plača dobra. Starost 25 do 35  let.    Naslov  pod »Samostojna kuharica  1220« na  upravo »Slov. Naroda«. 1220
Dijaka sprejmem za prihodnje šolsko leto s celo oskrbo v bližini Vrtače. Ponudbe na opravo lista pod cStrogo nadzorstvo/1158.	
Fotografski ateljer na obali v Splitu, dobro uveden, prodam   takoj   radi odpotovanja. Potrebno v gotovini Din 40.000. — Ponudbe: Vesanović, Split, Gorski pot 2. 1205	Za 5 srebrnih kron Din 23 ter  za zlato  in  platino  plača — Wang in  Nassel,  Wien,  II., Ne-gerlegaese  2,    dohod Taborstras-se. Telefon 41—4—46. 1217
2 leti kredita i
VSEH VRST
mizarski in Kolarskl stroji
posanezni  in  univerzalni  a vgraje* nimi motorji ali brez njih
Polnojaremniki
VVelker VVerke t. VVachstein, VVien X/ll,
LAXENBURGERSTRASSE 12
Mnogim še ni znano,
da želodčne in črevesne bolezni, glavobol, nervozo, po* manjkanje spanja, slab tek, zlato žilo povzroča slaba prebava, katero najučinkovitejše odpravi znani eliksir «FIGOL» Prepričajte se tudi vi, da preizkušena zdra» vilua specialiteta «FIGOL» eliksir uredi prebavo in vam vrne zdravje. »FIGOL^ izdeluje in razpošilja po pošti proti povzet h   - navodili uporabe lekarna
DR. Z. SEMELIC DUBROVNIK 2 P-vizkusna steklenica z omotom tn poštnino 10.— Din Originalni zaboj ček s 3 steklenicami 105 Din, z 8 stekle« nicami na 245 Din.
-teviine  zahvalnice o uspešnem delovanju »Figola« dospevajo dnevno.
HOTtL JADRAN, Selce Hrv. Primorie
nudi cenjenim obiskovalcem morja, ki si želijo užitka za počitnice, krasne zračne sobe, prvorazredno domačo kuhinjo, primerne cene. Na razpolago lepe privatne sobe za družine. Zahtevajte prospekte!
Priporočata se
Tvan Justi Pecnik,
lastnika.
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš ljubljeni so* prog, brat in svak, gospod
Anton Cizej
pekovski mojster
dne 30. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v ne* del jo dne 1. julija t. 1. ob 5.uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na poko* pališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 30. junija 1928.
ŽALUJOČA SOPROGA MINKA CIZEJ IN OSTALI SORODNIKI.
Mestni  noETPbtii navori
Ivan Genussl
pleskarstvo la flčarstvo
Igriška ulica 10
Za delo se |am£L — Ceo« nizke!
59-T
Trgovski pomočnik
(mlajša moč). Izurjen v manufakturu išče stalno službo v večji trge vini v LJubljani. Ponudbe aa upiavo Ista pod »JnU 1223«.
Šivilja
(začetnica) za damske obleke In perilo iš5e službo event. gre šivat v trgovino. Nastop takoj afi s 1. Julijem. Ponudbe na opravo >Slov.1 Narodac pod >Začetnica«. 1223
Foksterijerji
lepi, čistokrvni, resasti, vpisani v jugoslovanski rodovnik, se ceno prodajo. Poizve se Dunaiska cesta 94 (zadnja hiša na desno). 1180
pinti VIHA
IŠČE
sposobnega, popolnoma zanesljivega ter uvedenega
zastopnika
za prodajo vina na veliko.
Ponudbe z označbo pogojev ter prepisi izpričeval pod »Marljiv i pouzdan P-1050« na »Interreklam« d. d., Zagreb, Marovska 28.
1234
Otvoritev trgovine!
Cenjenemu občimtvu vljudno naznanjam, d3 OtVONiTi dllG
30. junija 1928 trgovino s špecerijskim in
delikatesnim blagom. Zagotavljajoč točno in solidno
postrežbo, se najvljudneje priporočam
Anton Legat Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 28
Za dom!
za šivilje, krojače, čevljarje Itd.
STOEWER šivalni stroj
Le ta Vam poleg $ rvanja en tla (obšiva), veze (stika), krpa perilo in nosavice. Brez vsakega preminlanja plošč in drago Je stroj v minuti pripravljen al za vezenje m ravno tako hitro zopet za navadno šivanje. — Poleg vseh prednosti. Iti Jih zavzema  šivalni   stroj STOEWER,
|e tadJ najcenejši. Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si to Izredaost pri
Lud. Baraga,
LJubljana, šeleoborgova 6, I.
Brezplačen pouk v vezenju, rabi aparatov Itd. —   Ugodni plačilni pogoji. — lSletno Jamstvo.
LIŠEIE
VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO-T1PUE, IZDELUJE PO PRED* LOŽENIH RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH
JUGOGRAFIKA, Ljubljana
TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA % O. Z. 8V. PETRA NA&23
Ustanovljeno 1860
Kamnoseška industrija
Najnovejši kamin za salon
LJUBLJANA
poleg gl. kolodvora.
Cerkvena umetna dela:
altarji, priŽnice, obhajilne mize itd.
Marmornate plošče
za mobilije, elektromonterje, stro-jarje, trgovske pulte, mesnice, kopalnice, stopnišča in veze v vseh barvah.
Nagrobni spomeniki,
mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele.
Marmornati kamini
za salone in elegantna stanovanja.
Kameniti lijaki za kuhinje.
Flobert-puške
Lovske paške, brownžage, pištole za strašenje psov,  sa-3k>kre*e, to-piče, saJoga lovski ta ribiških  potrebščin  ter  tunetaraJ ogend-
F. K. K^"'—. puškar, Ljubljana. Šelenburgova ulica št. 6.
delikatesna, speie-
LJUBLJANA Dunajska c 12
Točijo se pristna domača in tuja vina. Dopoldan in popoldan sveži zakusek. ,
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom odprl v nedeljo, dne 1. julija gostilno v
Židovski stezi št. 4.
Točil bom pristna dalmatinska vina, čez ulico popust, poleg tega bom vodil tudi primorsko kuhinjo, ter se priporočam najtopleje cenjenemu občinstvu za obilen obisk
Benedikt Radonić.
Elegantno,  trpežno KOLO   Le sam
Gritzner
švedsko jeklo.
Istotam najboljši pisalni stroj
v treh velikostih U|*đ UMI
pri
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi Telefon štev. 2913.
Edini pristni
malinovec
limonov sok, oranžni sok in sadne
marmelade
priporoča tvrdka
Srećko Potnik in drug
parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov in
marmelad.
LJUBLJANA
Metelkova 13 Telefon 21IO
Hektograf ičnš aparati, zvitki, masa, hektografičm trakovi vedno in najceneje v zalogi pri Lud. Baraga. Ljubljana, Šelenburgova 61 Tel
i
2980
ll 1
ZADRUŽNA HRANILNIC
peg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
Podelmie vsakovrtne Kredite, eskomtira menice, Inka-   Sprejema Hranilne vloge na knjižice ali v tekočem   Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne lotei i.. sira fakture ter izvršuje razen deviznih in valutnih vse   računu ter tih obrestuje po dogovoru najugodneje,   vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodan • v bančno stroko spadale posle ==— tud< srećke Ratne *tete na obroke °°d zelo ugodnim« nocO
Urejuje; Josip ZmgmWm\ mm Z* cNuodno tiskamo*: Fran Jesoripfr. mm Z* upravo la Jnserstoi del tista: Otoo Cbristot «• Yil i Ljubljani.
A
18
84
50