Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze In ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. Žebot
sLovenslcA
FOR A..F R E E SLO V ENI A
Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljanjanje.
Ciril A. Žebot
LETNIK XXI. — VOLUME XXI. I.IX., l.X., I.XI. 1970 Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada ŠTEVILKA 9—11 — NUMBER 9—11
nix0n na meji slovenije
Obisk ameriškega predsednika. na nek način ameriške organi Nixona je bil brezdvoma eden zatorje predsednikovega potova-
od najpomembnejših dogodkov povojne zgodovine Jugoslavije. Sam značaj obiska je bil od vsega začetka kontroverzen do take mere, da je bil za nekatere v Ameriki in Jugoslaviji sploh nezaslišan. Kljub temu in kljub vsem dramatičnim zapletom
nja grdo potegnil za nos. Tega so se po vsej priliki zavedali tudi jugoslovanski predstavniki sami in kot posledica tega, so jugoslovanski in slovenski listi ob vsaki omembi obiska v Kum-rovcu, »ponižno" pristavili, da je bil ta obisk izvršen na „lastno
med samim Nixonovim potova- J željo predsednika Nixona". njem je do obiska prišlo.
potem, ko je ameriška vlada nanj pristala, določen s strani jugoslovanskih predstavnikov v VVashingtonu, odnosno, da so a-meriški prireditelji tega potovanja sprejeli vse „nasvete" teli jugoslovanskih predstavnikov. E-dino tako si je namreč mogoče razlagati naravnost nerazumljivo dejstvo, da je imel predsednik Združenih držav čas za obisk zakotne vasi, kjer naj bi bil rojen neki Josip Broz, ni pa imel časa, da bi obiskal tudi tretjo najpomembnejšo • jugoslovansko
.... ,,,,»„», . .	i republiko — Slovenijo. Bolj ko
ki jo je naslikal M. Koritnik. Slika visi v eni izmed kapel bazilike. ( 51ovek 0 tcm premišlja ;bolj pri_
Odveč bi bilo razpravljati o
koristih ali .škodi ki jo je ali jo bo
prinesel obisk predsednika Ni-
xona v komunistični Jugoslaviji.
On sam je verjetno prepričan, da
.	, . , . s tem izpolnjuje svoje obljube
celoten „vozm red tega obiska, l ....	. ,
.f, , , i ameriškim volivcem, da bo v
Slovence seveda predvsem za- j nima osrednje vprašanje: čemu predsednik Nixon ni stopil na slovenska tla. Zdi se, da je bil
ZA praznik "SLOVENSKE ZASTAVE", ki ga obhajamo v oktobru, objavljamo sliko zastave In članov "Slovenskega Državnega Gibanja" ki je bila posnete letos na drugo nedeljo v maju v Lujanu, — Argentina, kamor roma na ta dan na tisoče Slovencev. Na sliki se vidi pročelje argentinskega narodnega svetišča — Lujanske bazilike. V procesiji nosijo Slovenci sliko "Brezjanske",
narodnega argentinskega svetišča.
haja do zaključka, da je nekdo.
NE GLEJMO NAZAJ, AMPAK NAPREJ!
(29. oktober 1918)
Vsako leto gredo naše misli nazaj v leto 1918, ko je slovenski narod raztrgal verige suženjstva in oklical v Ljubljani lastno narodno vlado. Pomemben zgodovinski dogodek. 29. oktober je postal naš slovenski narodni praznik. Komunisti se ga seveda ne spominjajo. Zanje je največji praznik, ko so proglasili svojo komunistično vlado, bolje rečeno tiranijo.
Veselju in navdušenju 29. oktobra 1918 je sledilo vsespolšno razočaranje. Beograd ni hotel priznati narodnih problemov Slovencev in Hrvatov. Najbolj razočaran je bil gotovo slovenski narodni voditelj dr. Anton Koroseč. V Stični je dal duška svojemu občutku v razgovoru z nadškofu dr. A.B. Jegli-čem: "Rad bi za slovenski narod kaj več storil".... Sledilo je, kar je nujno moralo slediti: Slepa in bedasta beograjska politika je 1. 1941 pognala jugoslovansko državo v razpad.
Begunske vlade v Londonu so j bile nezmožne, da bi rešile naj-j nujnejši notranji problem. Niso ga znale rešiti, niti ga niso hotele. Slovenci in Hrvati naj bi še nadalje služili Beogradu. Tito je to znal izrabiti. Slovenija, Hrvatska, Bosna in Hercegovina, ter Macedonija so postale republike z pravico do odcepitve. Komunisti so znali narodom nasipati peska v oči. Ne samo, da imajo na vesti stotisoč žrtev, znali so spretno izrabiti oblast in izigrati Slovence in Hrvate. Koliko je bilo danih obljub, toliko, obljub je bilo enostano požrtih. Ni bilo raja, ki so ga obljubljali.
Mladina je to spoznala. Danes se roga oblastnikom in jih vprašuje, kje so obljube. Po 25 letih komunističneka zavajanja, mladina Slovenija in Hrvatske ne verjame več komunističnim obljubam. Kakor mi nekoč doma, tako tudi ta mladina ne ver-jame več Beogradu. Hočemo biti gospodarji na svoji zemlji! To je geslo večine Slovencev v domovini. In naša misel je z njimi.
29. oktober 1918 ima zgodovinsko pomembnost. Dogodki takrat so naše voditelje našli nepripravljene. Mladina v domovini gleda sedaj, tako upamo, bolj realno. Idejo o svobodni slovenski
VELIK NARODK! PRAZNIK
GOSPODIČNA SLOVENSKEGA DNEVA Ljubka gdč. MARIJA KRANJC, je letos kraljevala Slovenskemu dnevu v Chicagu, v soboto dne 24. oktobra v obeh tsveto-štefanskih dvoranah, 1835 W. 22nd Plače. "Gospodična Slovenskega dne" je prečitala v slovenščini proklamacijo župana Daley-a o spominskih slavnostih 52 letnice narodnega praznika 29. oktobra v počastite slovenske neodvisnosti ter v proslavo 20 letnice slovenskih oddaj na radiju v Chicagu.
Res, bil je veliki narodni praznik za vse Slovence v Chicagu in okolici. Župan mesta Chica-ga je proglasil 24. oktober za Slovenski dan. Bila je 20. obletnica Slovenske radijske ure. Ali veste kaj to pomeni: čez 1000 radijskih odaj....? Koliko truda
državi smo uspešno širili. Odjeknila jc v zasužnjeno domovino.
V našo tako ljubljeno Slovenijo. In ta ideja je doma sedaj živa, zelo živa. če Beograd ne bo dal Slovencem tega kar želijo, se bo znala slovenska republika tudi odtrgati od Beograda. Slovenec gospod na lastni zemlji! V lastni slovenski republiki. Slovensko poštenje in slovenska razgledanost bo imela uspeh in našla odmev tudi pri sosedih. Ne bo trebalo več prosjačiti v Beogradu. Samo bomo našli način in pota k lepši bodočnosti.
Prosimo Vsemogočnega in naše slovenske priprošnjike pri Bogu, da doseže naš slovenski narod svoj cilj — slovenska država! —tč.
je bjlo vloženega v te oddaje! Dr. Ludvik Leskovar, ustanovitelj oddaj in njegova žena Cor-rine sta zaslužila priznanje, ki sta ga dosegla ob 20 obletnici tako ogromno udeležbo.
Ves program je bil zelo posrečen, da, naravnost lep. Plesna skupina "KRES" in Člevelanda • in mladi godci "Veseli vand-rovci", tudi iz Člevelanda, so navdušili občinstvo. Odveč je opisovati prelep nastop teh mladih ljudi. Sam ogenj in navdušenje, veseli ritem narodnih plesov ob zvokih godbe. Vse je bilo zlito v občuteno enoto, ki se je hočeš-nočeš prelivala v občinstvo, ki je dajalo priznanje z navdušenim ploskanjem. Tudi Božo Pust je povedal nekaj posrečenih domislic. Voditeljici skupine sta prejele ob zaključku šopek redečih nageljev.
Po uvodnih besedah voditelja rad. oddaj dr. Leskovarja, je Janez Arko zapel ameriško himno
mednarodno občevanje uvedel dobo pogajanj, namesto sedanjih konfrontacij.. Gotovo pa je, da je moral obisk globoko prizadeti vse tiste ljudi v Jugoslaviji, ki so v Ameriki gledali neko, naj bo še tako megleno upanje, da bo slednjič le prišlo do nekega bolj demokratičnega življenja v državi, ki pada iz krize v krizo. O odmevu tega obiska med jugoslovansko emigracijo, pa seveda niti ne govorimo.
Drag omembe vreden element je v dejstvu, da je bilo po objavi predsednikovega obiska, pa pred-no je on v resnici prišel, objavljeno tudi, da namerava Tito v neki ne tako oddaljeni bodočnosti odložiti predsedniške posle in jih izročiti nekemu kolektivnemu predstavništvu. Čemu je bilo to objavljeno v trenutku, ko je bila vsled te objave publicite-ta nujno razdeljena na dva dogodka, ki sta ali nista v medse-bojn vzro Ur zvezi?
Enostavna razlaga bi bila, da je stanje v Jugoslaviji v resnici tako kritično (beograjski študentje odkrito izjavljajo, da obstoji možnost razpada Jugoslavije), da je smatral ameriški predsednik ta trenutek za primeren, da s svojim osebnim o-biskom pokaže,da Združene države razbitja Jugoslavije ne bi bile ravno vesele. To seveda je samo ugibanje, ki pa morda ni brez vsake logike.
Če se povrnemo k vprašanju samemu, zakaj Nixon ni obiskal Slovenije, je morda pomembno, da je v Kumrovcu izjavil, odnosno dal vedeti, da se zaveda, da stoji na meji Slovenije. Kot so
• Ugrabljen je angleškega diplomata g. J. Crossa ter ugrabitev in umor Quebeškega ministra za delo g. P. Laporte-a so izvadi tudi med kanadskih državljani sloven skega porekla ogorčenje in odklon ter obsodbo terorja, ki ga Izvaja FLQ. Temu ogorčenju se v polni meri pridružuje tudi paš list z obsodbo terorja hi mednarodnega zločinstva.
Neglede če ste rojeni v Kanadi ali izven je, ali ste važna oseba ali ne, spričevalo, ki potrjuje vaše državljanstvo je enako za vse. Na sliki prejema kanadski ministerski predsednik j. Pierre Elliot Trudcau svoje državljansko spričevalo
g. Roberta Stanbury, ministra, ki je
državdljanstvo, ob priliki slavja v Ottavvi."
odgovoren za
POLITIČNI REALIZEM
"Neuvrščena" Jugoslavija, sc je že naslednji dan po objavi obiska predsednika Nixona uvrstila med tiste, ki s klobukom v roki hodijo prosjačit v VVashmgton. Komaj je bil najavljen program Nixonovega potovanja, je TANJUG sporočil, da je odpotovala v VVashington jugoslovanska trgovinska delegacija. Zakaj — ni treba razlagati. Dalje—nekaj dni po odhodu ameriškega predsednika iz Jugoslavije, je odpotovala v Ameriko druga delegacija iz Beograda — tokrat na "višji" ravni — vodil jo je član Zveznega izvršnega sveta Marko Bule. In dva tedna po Nixonovem obi-
sku je prišel v Beograd na raz-poročali ameriški listi (jugoslo-1 govore še predsednik Svetovne
vanslci niso) je Nixon tam izjavil: »Pokrajina sama je nekaj čudovitega. Tu smo prav na meji Slovenije, za katero so se stoletja vodili boji.... Rekel bi. da je ta pokrajina ena najbolj slikovitih na svetu...." — Nekdo se
banke MoNamara, ki je bil v Jugoslaviji zelo slabo zapisan, dokler ni postal šef Svetovne banke.
Izredno živanha aktivnost z jugoslovanske strani v enem
Pred nekaj tedni sta na novinarski konferenci Ontario Economic Councila g. Allan Grossman, minister za "Correctional Services" in g. Robert VVelch, pokrajinski tajnik Ln minister za državljanstvo skupno pregledovala poročilo "integracija imigranta", ki jo je izdelal zgoraj imenovani "Council".
rev. jurij TRUNK - STOLETNIK
je torej vendarle potrudil, da je 1 Samem mesecu sP°minJa na Pre'
' govor: Kuj železo dokler je
ameriškega predsednika pravilno informiral o zemljepisju dežele, ki jo je obiskal.
Druga neznanka v zvezi s tem obiskom je v tem, kako bi Ljubljana sploh sprejela ameriškega predsednika. Slovenci so bili v marsičem pred svojimi južnimi brati, od medvojne krutosti, do povojne in sedanje obsedenosti letake, v katerih so obtoževali
, Sto let v zgodovini človeštva je kratka doba, a v življenju po-. svoje strani vsaj malo podvizali, sameznega človeka je to izreden i bi v Ljubljani že lahko imeli dogodek' U malokateri ga do-I vsaj ameriško čitalnico. Kot je zlvljo" In ameriško-slovenski poročalo ljubljansko DELO jc duhovnik, župnik v Pokoju Jurij bil sporazum za čitalnico podpi- Trunk ga Je doživel, letos prvega
san že konec maja.
septembra. Stoletnico svojega življenja je dočakal pri polni telesni in duševni moči, tiho in
Dakoti, nakar se je preselil na slovensko faro Sv. Jožefa v Led-ville, Kolorado in tam ostal do svoje zlate maše pred 25-timi leti, ko je stopil v pokoj in se preselil v slovensko faro v San Franciseu. Trankovo delo na narodno-političnem in kulturnem področju je zelo bogato in
v vprašanju verskega življenja državljanov in »klerikalizma". Dejstvo je namreč, da so »ljubljanski študentje" oziroma mladinci v času Nixonovega obiska delili po ulicah protiameriške se je tudi vodiia manjša polemi.
skromo doma v župnišču, pod ; raznovrstno, skoraj nepregled-
no. Objavlje je članke podlistke, razprave, črtice, potopise in komentarje k domačim in sve-
Kranjc, princezinja dneva, pre-
Ameriko, ki naj bi se po njiho- j gostoljubno streho svojega dol-vem mnenju izpremenila iz zi-1 gotelnega prijatelja gospoda 'belke demokracije in samodlo-5 Vitala Voduška, župnika sloven-čanja v trdnjavo nasilja in im-1 ske fare božjega rojstva—v San tovnim dogodkom. Poleg knjige perializma. V ljubljanskem Delu Franciscu v Kaliforniji. Jurij}' "Amerika in Amerikanci" je na-
Trunk se je rodil prvega sep-! pisal še knjigo potopisov "Po tembra 1870 v Bačah ob Baškem
ka o tem, komu naj bi ta Obisk
koristil. In celo na seji central- jezeru. V šole je hodil v Loče in čitala v slovenščini županovo nega komiteja Zveze komunistov [ Beljak, bogoslovje pa je študi-proklamacijo o Slovenskem Slovenije 5. oktobra se je članica j ral v Colevcu. Kot kaplan in dnevu. Slovensko nagrado so komiteja Mojca Drčar-Murko o-tokrat dobili voditelji številnih Obregnila ob ameriškega predsed-orkestrov. Lepa vrsta jih je bila.- nika, češ da se je „Nixonov obisk Prav je, da je nagrado prejel! sprevrgel v slavospev ZDA", ko tudi Janez Arko. Saj kjer on in j vendar Nixon predstavlja poli-njegovi zaigrajo, je takoj vse! tiko države, „ki jo mi načeloma veselo.	| obsojamo". Opozorila je tudi, da
In še eno: Hvala Bogu, da ni je tokratno »dopovedovanje ljubilo blizu politikarjev. To je po-! dem, da je njegov obisk koristen, vedal marsikdo.	! marsikje zgrešil svoj os-
Bog daj, da bi šel glas sloven- novni namen".
in nato slovensko narodno him- ?ke besede' Pesmi in Sodbe Prc"1 Nekatere stvari so kot vino:
no. Nato je gospodična Marija
ko radijskih valov še mnogo, mnogo let!	—č.
šele s časom pokažejo svojo I vrednost — ali ničevost!
župnik je služboval na raznih župnijah na Koroškem. Veliko se je prizadeval za utrditev slo-ventsva in po prvi svetovni vojni se jo odločno zavzemal za slovensko Koroške. Bil je tudi član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Ko je južno Koroško po plebiscitu dobila Avstrija je moral zapustiti Koroško. Izselil se je za stalno v Združene države.
Najprej je bil tri leta na fari Fulda blizu Bervvicka v Severni
Jutrovem" ter v angleščino prevedel in v samozaložbi izdal delo slovenskega filozofa Franceta Webra "Knjiga o Bogu". In kar je za človeka skoraj neverjetno: "župnik Trunk je še kot stoletnik duševno svež in še vedno deloven, še zdaj vsak teden piše svojo rubriko Pisano polje v tedniku Amerikanski Slovenec. Značilno je da mož pri stotih letih še vedno spremlja dogajanja v svetu, četudi jih razlaga po svoje. Juriju Trunku —velikemu slovenskemu rodoljubu in zaslužnemu narodnemu delavcu — za stoletni življenjski jubilej iskreno čestitamo!
T"' i
' °ss> ssa«4
tOkAntt ncvthu
Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy Advertising t column x 1" $2.80 Published monlhly by
DARUJ V TISKOVNI
SKLAD
(ARL VIPAVEC
t VlČH NKPBEMtCNINiKIH.
OHNITI »E Z /AlJfANjEM
dkuzin8kih	e.	_
SLOVENSKI ODVETNIK
IN MtAVNIB ZAMVAH NA:	|N N0TAR
The Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
11
Slovenian National Federation of Canada
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi ..Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.
OBVESTILO:
• Kot vsem drugbn etničnim listom v Kanadi, enako se godi tudi našemu listu S.D., kar se tiče stroškov, poštnine in podobnega. Tu govorimo o denarnih problemih. Naročnina, kolikor je dobimo, zdaleka ne krije stroškov, posebno če se zavedamo, da pošiljamo list v 32 različnih držav sveta. V vseh prekomorskih državah vsa naročnina skorajda poštnine ne krije. Poleg tega pa pošiljamo več 100 izvodov brezplačno na Koroško in Primorsko, večkrat celo z letalsko pošto da je na ta način "S.D." dostopna tudi našim rojakom na ozemlju pod Triglavom. Zato smo bili zadnje čase primorani združiti po 2 ali 3 štev "S.D." v eno, ker bi sicer drugače morali vsled visokih stroškov tiska in pošnine prenehati s tiskanjem iste. Zdi pa se nam važno, da edini slovenski politični list v Kanadi ostane med nami. Zato apeliramo na vse naročnike in prijatelje, da nas podpro z naročnino, oglasi in prispevki v tiskovni sklad.	■*
"Uprava in uredništvo S.D."
Toronto
•	Katoliški dan v juliju sta slovenski župniji v Torontu posvetili ideji prenovljene liturgije. Na predvečer je na letovišču pri Boltonu Slovensko gledališče u-prizorilo versko dramo Slehernik. Nedeljski popoldanski program je izvedla mladina iz župnije Brezmadežne.
•	V nedeljo 2. avgusta so se na Slovenskem letovišču pri Boltonu razvijale slovesnosti XI. Slovenskega dne pod geslom: Slovenec bodi bratu brat! Glavni govornik je bil pisatelj Karel Mauser. Slovenski dan je organiziralo Društvo Slovencev Baraga.
•	Kampanja za župnijo Marije Pomagaj. V župniji so meseca aprila župljani izvolili poseben odbor, ki naj bi v pomoč župnijski cerkvi pripravil in organiziral nabiralno kampanjo. Po 4 mesecih vztrajnega dela je odbor kampanjo pripravil; v tednu od 18. do 25. oktobra je 107 poverjenikov izvedlo kampanjo ter obiskalo župljane na njihovih domovih. K akciji so se pridružili tudi rojaki v bližnji 0-shavvi.
Marija Pomagaj je prva slovenska cerkev v Torontu in Kanadi, skoraj vsi kanadski Slovenci jo poznajo. Pred 5 leti so ji nove potrebe narekovale, da je dokupila nekaj zemljišča in povečala poslopja; primernega prostora je potrebovala zlasti mladina. Župnija je pridno odpla-, čevala dolg, toda v zadnjem času jo je zajela stiska; mori jo dolg $ 100.000.00. Obresti so visoke. Župljani se selijo v predmestja ali druge župnije in le redko obiskujejo slovensko cerkev. Zato je odbor zavzetih mož priskočil cerkvi na pomoč. V septembru je rojakom razposlal i pisma in razložil namen ter po-: trebo denarne akcije. Za okto- j ber naj bi vsak župljan — če j ga le ne tarejo prehude osebne I denarne težave — pripravil za ■ svojo cerkev izdatnejši dar in | ga poklonil Bogu in njegovemu i svetišču.	!
Odbor lepo prosi, naj župljani kampanjo razumejo in ne pre-slišijo klica svoje cerkve! Kato-1 ličani mnogokrat premalo misli- j mo na vzdrževanje svojih usta-nov in na ekonomski problem svojih župnij. V cerkvi hočemo vsi imeti svoj verski in duhovni dom, zato pa je tudi dolžnost vseh, da to kar potrebujemo in cenimo, tudi vzdržujemo.
Rojakom priporočamo, naj svoji cerkvi pomagajo in se kampanji velikodušno odzovejo!
• Torontski župnik g. Tone Zrnec je bil na obisku v Sloveniji. Urednik Družine ga je ob tej priliki obiskal. V razgovoru o delu g. Zrnca za Barago—Med drugim je napisal knjigo „Po Baragovi deželi" — je ta povedal, da bo postal vicepostulator za Baragovo kanonizacijo za Kanado. Njegovo poslanstvo bo širiti med Slovenci v Kanadi zanimanje za Barago in zaupanje v njegovo priprošnjo, zapisovati uslišanja, obveščati Marquette, kjer dela na beatifikaciji škofijsko sodišče, ter se udeleževati sej Baragove zveze v Marquettu.
—fš.
Cleveland
•	Slovenska pristava.
r Slovenska pristava je z vinsko j trgatvijo v nedeljo 20. septembra zaključila svojo letonjo poletno sezono v kateri je imela stalno odprto kopališče in druge prostore in naprave za razvedrilo in okrepčilo svojih obiskovalcev, poleg seveda nedeljskih piknikov, ki jih je prirejela sama ali pa druga slovenska društva in organizacije.
•	Obisk in nastopi Slakovega ansambla.
V začetku septembra je obiskal Cleveland ansambel Lojzeta Slaka iz Slovenije. V soboto 5. septembra so nastopili v dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clairju, ravno tako v nedeljo popoldan 6. septembra. Na delavski dan v ponedeljek 7. septembra pa so nastopili na prostem na izletniškem središču Ameriške vzajemne dobrodelne družbe v kraju Leroy, ki leži vzhodno od Clevelanda. V četrtek 10. septembra pa so igrali in peli za upokojence v Slovenskem domu na Recher Ave. v Euclidu. Slakov ansambel se je povsod dobro odrezal fn navdušil poslušalce. Vsega skupaj je poslušalo njihovo igranje in petje nekaj čez pet tisoč poslušalcev.
• Novo šolsko leto.
Slovenski šoli pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti sta sredi septembra pričeli z novim šolskim letom.
Tudi pevska, odrska društva in drugi kroški so zopet začeli s vajami, pripravami in defom za nastope in orireditve v novi sezoni.
SLOVENSKE DRŽAVE"
Chicago
•	20 obletnica Slovenske radijske ure je bila v soboto 24. oktobra v veliki svetoštefanski dovarin. Nastopili so plesalci "Kresa", igrali pa "Veseli vandrovci", oboji iz Clevelanda. Zabaval je občinstvo, g. Božo Pust.
•	Poroka. Dne 15. avgusta sta
se poročila g. Viktor Martinčič in gdč. Rose Rimes. Mnogo sreče!
•	V farno šolo sv. Štefana
se je vpisalo 200 učencev. Stroški so seveda zvišani.
•	Romanje slovenske fare sv. Štefana je vsako leto prvo nedeljo v septembru. Tudi letos je bilo, toda vse pod marelo. Lilo je od ranega jutra. Zato je bil medeni piknik letos tudi pod marelo — v romarskem domu.
•	Po polževo.... "Ameriška Domovina" se je verjetno nekje potepapala. Odposlana je bila iz Clevelanda 29. julija, v Chicago je prišla vsa stepena 12. avgusta.
•	"črni hudiči".... Malo čuden
naslov. Toda te besede so bile enkrat izgovorjene, ko sem imel obisk dve slovenskih prijateljev. "Zakaj se ne preseliš".... Dva tedna pozneje so „črni hudiči" prišli z lopatamai, grabljami in metlami, ter pomeli del ceste na California Avenue, na 16 cesti in na Fairfield Avenue. Kdo so bili ti črni fantje? Študenti iz kolegija. Vesel sem jih bil in ko sem jih pohvalil, so bili tudi oni veseli, zlasti ko sem jim kupil cigarete. Ni vsak "hudič", če je črne kože....
•	Preselitev. Preselila sta se naša naročnika Mr. in Mrs. dr. Leopold Humar iz Lionsa, 111. na North Riverside, 111. Kupila sta lastno hišo. Chicaga se je naveličal tudi g. Ludvik Jelene, ki se je preselil z družino v Bervvin, 111. Mnogo zadovoljstva vsem!
•	Mladi godbeniki in pevci iz Slovenije v Chicagu.
Polna dvorana. Navdušenje, ki ga nismo pričakovali. Slo- 1 venska pesem in godba je odmevala v Sokol Havliček dvorani. Dr. Ludvik Leskovar je pozdravil goste iz domovine. Sami mladi ljudje. Mnogi Slovenci so že imeli plošče Lojzeta Slaka in njegove družine. Mnogi od teh so prišli iz cerkvenih pevskih zborov. Kaj takega Slovenci že dolgo nismo doživeli. Slovenska pesem in slovenska muzika je zagrabila množico. Ne bo kmalu pozabljena. Bili smo kot ena družina.
V sredo 23. sept. so bili gostje v Kavarni Bled. Zopet navdušenje.
Bili so tudi na ameriških Brejjah v Lemontu. O njem niso še prav nič slišali. Bili so presenečeni. Obiskali so tudi slovenske šolske sestre. Zapeli so in sestre so jih pogostile. Tudi v Romarskem domu so bili pogoščeni. Šli so na frančiškansko pokopališče. Počastili so tam velike slovenske može ki so po-stavili temelje Lemontu.
Vtis, ki so ga ti fantje napravili na Slovence v Chicagu, je neizbrisem. Bog daj, da bi še prišli! —č.
•	Odbor za postavitev cerkve v Bistrici v Prekmurju je imel vinsko trgatev, ki je prav lepo uspela. Ves prebiček—nad $1000.00 bo šel za to cerkev. Prekmurci so zelo agilni. Vzpodbuja jih navdušena Mrs. Gizela Hozian.
•	Slomškov krožek Je pripravil razprodajo., starine.. (Rum mage šale).,. Tudi ta je uspela. Za Slomškovo beatlfikacijo so zbrali $500.000 tudi za Baragovo beatifikacijo za poslali lep zne-šek. Slovenci, radi prispevajte v ta namen! Prosimo oba svetniška kandidata za naie slovenske narodne zadeve, da bi bile zadovoljivo režene: popolna ver-
ska in narodna svoboda v lastni državi!
• Mednarodna razstava na
Navy Pier je bila 31. okt. in 1. nov. Tudi Slovenci so bili zastopani zelo častno. Mestni žu-1 pan Daily si je ogledal ne samo 1 naš, slovenski del, ampak tudi druge narodnoštne razstave. Vsa čast sodelavcem!
TOLEDO, 0HI0
• Dne 20. avgusta sta v krogu
svojih otrok obhajala zlato poroko Mr. in Mrs. Jakob Tur-sich. Zahvalno mašo je opravil Rev. p. Anastazij iz Lemonta v cerkvi Naše Gospe Vedne pomoči. Zlatoporočenca sta se poročila 22. septembra 1920 v cerkvi Sv. Štefana v Chicagu. Poročne obrede je opravil nevestin brat
p. Kazimir Zakrajšek. Po poroki sta ves čas živela v Chicagu. Mr. Turšich je ves čas, odkar "Slovenska Država" izhaja, njen naročnik. Pred nekaj leti sta se preselila v Toledo, Ohio, kjer sta blizu svojih otrok.
Iskrene čestitke z željo, da bi dočakala še biserni jubilej!
MSGR. DR. JANEZ HORN-BOECK — 60 LETNIK
Ravnatelj celovške Mohorjeve družbe in zaslužni delavec za vsestranski napredek koroških Slovencev — Dr. Janez Horn-boeck je v Podgorjah v Rožu na Koroškem, kjer je župnik in dekan, nedavno slavil 60 letnico svojega življenja.
Uglednemu jubilantu iskreno čestitamo in mu želimo trdnega zdravja, da bo mogel še mnogo
POZOR ROJAKI! POTUJETE SKOZI
Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana
RIM v DOMOVINO.? i^tJ ob^ih b°d° če SC
Vinko A. LEVSTIK
Director in lastnik
Hotel 'BLED'	in Hotel-Penzijon 'DANILA'
Via S. Croce in Gesuralenune 40,	Via L. Luzzattl 31
Roma, Tel., 777—102	Roma, Tel., 750—587
let delovati v korist Slovencev na Koroškem in po svetu!
ANTON DERMOTA —
Slovenskih gora sin, ki se je povzpel med vodilne pevce na svetu — Anton Dermota — je pred nedavnim slavil svojo 60 letnico. Za ta jubilej so se ga spomniil mnogi listi — zlasti avstrijski, saj je na Dunaju preživel svoje najbolj plodovi t a umetniška leta. Bil je mnoga leta prvi tenorist dunajske države opere in dosegel razna visoka odlikovanja. Zdaj je profesor solopetja na dunanjski Glasbeni akademiji. Dermota je ostal vedno zaveden Slovenec
in je pogosto obiskal svojo rodno. Gorensjko. Večkrat je tudi gostoval v Ljubljanski operi.
Kot liričen tenor in mojster komornega petja se je Dermota povzpel med najvišje vrhove pevskih ustvarjalvec. Njegov brat — Gašper, ki se je lani s svojim sinom tragično ponesrečil v avtomobilski nesreči, je bil tudi pevec, tenorist Ljubljanske opere in Slovenskega okteta.
• 25 letnico osvoboditve iz
Dachaua so slavili duhovniki iz Francije, Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Italije, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske in Slovenije.
DOBRI DANES.. BOLJŠI JUTRI
NALOŽBA, KI RASTE in RASTE
Canada Savings Bonds vam pomagajo pri načrtih za bodočnost — da boste lahko brez skrbi. So najboljše osebne naložbe.
Canada Savings Bonds lahko kupite za denar, ali pa na odplačilo v vsoti od $50.— do višine $25.000.—
Canada Savings Bonds so hladni, trd denar takoj, lahko jih vnovčite kadarkoli za vrednost tiskano na zaglavju in s prisluženimi obrestmi.
Canada Savings Bonds so zaščiteni — zavarujejo jih vse dobrine Kanade, So zares posebnostne naložbe.
7%%
Novi Canada Savings Bonds prislužijo povprečno 73A% na leto, če jih držite do končnega datuma.
Vsak $100.— bond začne z $6.75 obrestmi v prvem letu, plačajo $7.75 obresti vsako izmed naslednjih tri let in dajo nato $8.00 obresti za vsako izmed naslednjih sedem let.
Na vrh tega lahko dobite še obresti na vaše obresti. V enajstih letih zraste vaših $100.— na ta način v vsoto $227.50.
In zato mi pravimo, Canada Savings Bonds so dobri danes, boljši jutri, naložba ki raste in raste.
Kupile vaše danes tam kjer delate, kjer nalagate v banko ali kupite druge naložbe
/
s
"SLOVENSKA DRŽAVA"
SEPT.—OKT. 1970
SLOVENIJA DANES: POTA IN RAZPOTJA
čestitamo slovencem"
Pod tem Naslovom je dr. Juraj Krnjevič, predsednik Hrvatske seljačke stranke, objavil 2. septembra v kanadskem HRVATSKEM GLASU uvodnik, ki ga zaradi aktualnosti prinašamo v prevodu v celoti. — Op. ur.
Zavarovanje "suvernosti slovenskega naroda v državnem okviru slovenske republike", je bilo proglašeno kot slovenski narodni program v izjavi, ki so jo poslali slovenskemu narodu ugledni izobraženci.
Izjavo so v imenu večjega števila slovenskih intelektualcev v Severni in Južni Ameriki ter Avstraliji, podpisali: dva univerzitetna profesorja, dr. Ciril Žebot in dr. Jože Velikonja in trije uredniki slovenskih emigrantskih časopisov: Dušan Pleničar, Mate Resman in Demetrij Web-le.
Ob koncu izjave pravijo pod pisnikj, da se obvezujejo, da bo do odločno in vztrajno podpirali zahteva za suverenost svoje domovine, dokler ne bodo izpolnjene. S tem namenom bodo tudi nadaljevali z medsebojnim sodelovanjem.
Dovolj je, če se navede samo ta dejstva, da spoznamo važnost izjave, o kateri govorim. Izjava prikazuje današnje stanje političnega razvoja pri Slovencih. še v nedaljnji preteklosti bi bila taka izjava komaj mogoča. Ko je, niti ne tako dolgo tega, Franc Jeza izdal knjigo
"Nova tlaka slovenskega naroda", je niso slovenski listi niti omenili in vendar je bila pisana ter podprta s stvarnimi razlogi na isti liniji, na kateri je pisana tudi ta izjava. Samo pri "Hrvatskem glasu" smo dali Jezovi knjigi širšo publiciteto.
S tem v zvezi je potrebno reči še nekaj. Izjava dokazuje tudi to, da se je v poslednjih letih primerila globoka revolucija v pogledih in mišljenjih slovenskih intelektualcev, ki jih je privedla do tega, da so slovenskemu narodu poslali to skupno sporočilo. Ni majhna stvar, če se intelektualci zedinijo in izdelajo svoj porogram. Slovenci pa so zdaj dosegli prav to. Če bi jih primerjali shrvatskimi intelektualci, ki po svojih pogledih na svet stoje na približno istih stališčih kot ti Slovenci, potem vidimo, da so Slovenci s to iz javo pokazali veliko več politične zrelosti, kot pa hrvatski intelektualci s svojimi mišljenji, objavljenimim v knjigi "Hrvatska danes in jutri".
Hrvatskih intelektualcev se je sestalo okrog deset in so imeli med seboj zelo učene pogovore. Vsakdo je povedal svoje mišljenje, vendar se nista žedinila niti
dva, kaj šele vsi. Ko je ga Nada Kesterčanek pisala v Hrvatskem glasu o tej knjigi, je potrebovala polne štiri članke, da je čita-teljem podala vsaj najbolj pomembna mišljenja, tiskana v knjigi Hrvastka danes in jutri. Čeprav imajo -tudi oni isto ambicijo, kot njihovi slovenski kolegi, da pomagajo svoji domovini, so vendar pokazali le malo sloge. Hrvatski intelektualci pa so se tako obnašali tudi v preteklosti in se niso mogli zediniti na nobeni bistveni postavki,- zato bi bila ta knjiga bližja stvarnosti, če bi ji izdaja-
tel dal naslov "Hrvatska včeraj, danes in jutri". Mogoče bi slovenski primer koristil tudi nam, Hrvatom.
Ni pa slovenska izjava ostali samo pri zahtevi po suverenosti slovenskega naroda v slovenski državi. Obstajati morata Slovenski državni parlament in državna vlada. Da pa bi lahko zavarovala suverenost slovenskega naroda, morata razpolagati tudi z vsemi oboroženimi silami na slovenskem državnem oz-melju.
Izjava govori o možnosti zveze, v katero bi vstopila suverena
slovenska država, vendar ni niti z besedo nakazno, kakšna naj bi bila ta zveza in kdo naj bi vstopil vanjo. Jugoslavija sploh ni omenjena, kar pomeni, da si po tej izjavi slovenski narod pušča svobodne roke, v kolikor se bo odločil za neko zvezo in s kom. Pa tudi če bi stopil v neko zvezo, si pridržuje pravico samo odcepitve, če v tej zvezi ne bi videl varnosti za svojo narodno in državno suverenost.
Podpisniki izjave so posebej povdarili, da se o usodi Slovenije in slovenskega naroda ne sme več odločati, kot je to bilo
doslej, izven nje, temveč v Sloveniji sami. O tem je zapisal urednik "Klica Triglava" in eden od podpisnikov izjave, sledeče:
"....centri odločanja so bili redno izven Ljubljane in Slovenije in se slovenski organi upravljanja niso upali, niti niso bili za to usposobljeni in pooblaščeni, da v usodnih trenutkih ukrepajo po svoji uvidevnosti in v skladu z danim položajem brez predhodnih navodil iz centra države. Težko je reči, da je tu vedno šlo za pomanjkanje patriotizma. Verjetno bo obrat-
kako dolgo še!
Visoki obiski tujih državnikov in drugih visokih predstavnikov — političnih, gospodarskih in znanstvenih — se pripravljajo na najvišjih forumih države, v katero naj bi ti predstavniki prišli. Skoraj vedno v prestolnicah države, kjer so pristojni uradi. Tako smo sklepali, da je bil program potovanja ameriškega predsednika Nixona izdelan v Beogradu in potem predložen pristojnim ameriškim uradom. To je bilo tudi potrjeno, ko so ameriški listi poročali, da je predsednik v celoti sprejel načrt za obisk v Jugoslaviji, kakor ga je izdelala in predložila jugoslovanska vlada v Beogradu. Kot znano, je predsednik Nixon obiskal Beograd, Zagreb in zakotni Kumrovec. Ljubljana — glavno mesto Slovenije — ni bilo na programu njegovega obiska.
Kmalu po dohodu ameriškega predsednika iz Jugoslavije, je prišel tja na uradni obisk predsednik Svetovne banke Robert McNamara. Ta je bil na obisku tam kar ves teden. Ker je še vsem v spominu slovenski cestni spor, julija in avgusta 1969 (ko se je zvedelo, da je Slovenija bila na vrsti za posojilo pri Svetovni banki, a jo je Beograd odrinil v ko-
rist nekega cestnega projekta v južnih predelih države,) je vsak upravičeno pričakoval, da bodo predstavniki in gospodarski ter finančni strokovnjaki Slovenije prišli v uradni stik s predsednikom Svetovne banke, in ga v Sloveniji seznanili z gospodarskimi načrti in potrebami. Zlasti še, ker Slovenija še vedno nujno potrebuje in, prek Beograda (ker druge poti — žal — nima), ponovno išče posojilo od Svetovne banke za izgradnjo prepotrebne hitre ceste Št. Ilj-Nova Gorica, da o drugih potrebnih investicijah ne govorimo. Toda — Ljubljane McNamara ni obiskal Imel je večdnevne razgovore z vodilnimi funkcionarji zvezne vlade v Beogradu, nato pa je potoval na obisk in razgovore še v Mostar, Dubrovnik, Zagreb, Novi Sad, Ohrid in Skopje. Povsod — samo v Slovenijo ne.
Če se torej obiski visokih tujih predstavnikov pripravljajo — kot je to povsod normalno — na sedežu zvezne vlade (v tem primeru v Beogradu), se nam nehote vsiljuje vprašanje: ali Beograd namenoma sabotira in bojkotira obiske tujih predstavnikov v Sloveniji? Ob teh dveh primerih se lahko vsak samo vpraša: kako dolgo še?
no: patriotizem slovenskih upravnih organov se je v preteklosti vedno pokrival s patriotizmom države do stopnje, ko je lojalnost do skupne države dejansko lahko predstavljala izdajo lastnih narodnih interesov.... Povsod so Slovenci bili prisotni, odločali pa piso o ničemer. Sodelovanje, sodelovanje in spet samo sodelovanje — parola, ki je vodila pogostokrat do absurdnosti in prikrivanja pred narodom dejanskih dejstev z izgovorom državnih tajnosti, državne varnosti, nujnosti zaupanja, stabilnosti, enotnega nastopanja pred svetom itd. Z drugimi besedami: Slovenci so se pogostokrat pojavljali v položaju in vlogi berača s kapo v roki".
Profesor dr. Ciril žebot pa v svojem "'sporočilu bratom v domovini in po svetu", ki je bilo natisnjeno kot nekak predgovor izjavi, pravi sledeči: "In tako mora danes biti vsakemu Slovencu jasno, da se mora Slovenija ohraniti, utrditi in svobodno razvijati predvsem z lastno skupno voljo in z lastnimi preventivnimi ukrepi. To še posebej velja za sedanje kritično prehodno razdobje".
Ob zaključku bi rekel še tole: HrvaŠki narod ima mnogo skupnih interesov s slovenskim narodom, predvsem v mednarodnem življenju. Zato se ne sme v slovenskem narodnem življenju dogoditi nič važnega, ne da bi to bilo poznano tudi Hrvatom in ne da bi mi to upoštevali.
E J C U ..
Zgodi se včasih človeku, da mu nek zunanji dogodek oživi drobec spomina, v čigar luči dobe dogajanja, ki so dolga leta živela v spominu le kot niz dogodkotf, novo osvetlitev in se prav okrog tega drobca strnejo v zaključeno podobo. Tako se je zgodilo meni ob branju priob-čenlh odlomkov iz knjige Jožeta Javorška "Kako je bilo mogoče" (knjige same namreč nisem dobil v roke) in ob polemiki, ki se je razvila okrog te knjige. Zdaj bi tudi Jaz lahko Jožetu Javoršku napisal pismo. Glasilo bi se nekako takole:
Začudil se boš temu pismu, ker sem le eden izmed množice, s katero si se v življenju srečal. (Tikam te zato, ker sva bila ob srečanju oba v akademskih letih.) Bilo je za časa italijanske okupacije. Ljubljana je bila obdana z žico in za prestop blokov je bilo treba imeti dovolilnico. Bil sem v domači vasi in ker mi je bilo dolgčas, sem šel na obisk k učiteljevemu sinu, ki jc bil še mlad študent. Domači so mi pokazali po stopnicah v podstrešno sobico. Bil si z njim. Predstavil te mi je in jaz sam pri sebi nisem mogel razumeti, kako to, da si ob strogih ukrepih (moj oče recimo ni mogel dobiti dovoljenja niti, da bi šel na pogreb svoje matere) ti, ki si doma iz Lašč, lahko prišel iz Ljubljane sem, čisto na drugi konec. Tudi se mi je zdelo čudno, da si ti, kot že priznan pesnik — to sem o tebi vedel in še da si s Kocbekom pri „Dejanju" — daš opravka z nebogljenimi prvenci mladega študenta, čeprav naj bi v pesmi, ki sta mi jo prebrala, prispodoba — ločje kot morje bajonetov — merila na boj, nisem hotel zagrabiti za trnek, da bi pričel pogovor v tej smeri. Ker pa je bilo v vsej situaciji o-čividno nekaj zadržanega — zdelo se mi je, da sta hotela biti sama — sem se z izgovorom, da kot laik ne maram motiti dveh ustvarjalcev, hitro poslovil in odšel ter na srečanje pozabil. Ko pa sem prebral odstavek v eni izmed polemik okrog tvoje nove knjige, v katerem člankar po smislu iz knjige navaja naslednje: „Bil sem mlad in objesten in sem v isti starostni dobi kot moj pokojni sin živel dejavnost (akcijo) kot nekaj, kar je edino smiselnega ne glede na to ali je ta moja dejavnost usmerjena pravilno ali nepravilno," sem te zagledal pred seboj ne kot pesnika, temveč aktivista in tvoja senca je padla na dogodke tistih dni.
• e *
V pozno pomladno noč so se začuli obupni kriki na pomoč, ki
so prebudili vaščane in jih napolnili z grozo. Mravljetovi so se partizanom, ki so vdrli v hišo, umaknili na podstrešje, odmaknili opeko in klicali na pomoč. Italijani v vasi se niso ganili. Komunisti so Mravljetove pobili, češ da so ustanavljali Belo gardo, pa so se reveži branili le s sekirami — mesaricami, ker so imeli doma mesarijo. To je bilo njih edino orožje. Naj tu ob nazivu Bela garda za trenutek prekinem zgodbo. Beli gardi stoji nasproti le Rdeča garda. S to besedo je bila v samem začetku razgaljena resnica: pričetek komunistične revolucije. Vse drugo okrog je bila izraba najsvetejših čustev, s pomočjo prevare in strahotnega terorja udinja-nje tisočletnega narodnoobliko-valnega duhovnega kapitala, ki si ga je narod skozi dolge generacije z zagrizenim delom in zavestjo o svoji pravdi zgradil, u-dinjanje hrepenenja po svobodi, oblastiželjnosti s sovraštvom prežete peščice zaprisežencev i-deje ..zemeljskega raja". Od vsega začetka je bila komunizmu o-kupacija toliko zaželjeno okolje, tista odskočna deska, odločilni moment za „zdaj ali nikoli" skočiti narodu za vrat. V teh idealnih okoliščinah za perverzna pojmovna izigravanja in zaobrnitve, se je izživljala naravnost genialna pretkanost z idejo sovraštva prežetih ljudi, odločenih priti na oblast za vsako ceno. V teh okoliščinah je bilo mogoče organizatorje odpora proti okupatorju, ki bi lahko zajel narod mimo komunistične partije, pobijati kot narodne izdajalce ter s pobijanjem idejnih nasprotnikov vse, ki niso hoteli z njimi, prisiliti na stran okupatorja, ker so si lahko samo z njegovim orožjem branili življenje, pa jih potem v „sveti pravdi" za narodov blagor kot narodne izdajalce likvidirati. Ne narodnoosvobodilna borba, ampak narodnozavojeval-na borba komunistične partije, to je bilo tisto obdobje med nami. Si svojemu sinu, ki je kot mlad človek iskal resnico, kdaj
govoril o tej resnici, za katero si vedel od vsega začetka ti in toliko drugih in predvsem Kocbek, ki naj bi bil zdaj celo „uči-telj — rabi". Da, rabi, ki je že v „Dejanju" učil, da so fašisti in reakcionarji tisti, ki skušajo j špansko državljansko vojno, v kateri so se v zverinstvlh izmoj-strovali slovenski komunisti, prikazati kot poskus komunistične revolucije. Rabi, ki je svoje glo-bokoumno učenje v takratnih razmerah pri nas ponovil in ga iz ,,Dejanja" tudi prenesel v dejanje na Slovenskem. Tako je bilo zgrajeno kraljestvo laži. Ali se ti zdi čudno, če se potem v njem kdo zaduši, ko mu zmanjka zraka resnice?
Zdaj, ko si doživel svojo osebno grozo ob mrtvem sinu, si morda lahko predstavljaš, kako je bilo, da nadaljujem zgodbo, Mravljetovi mami, ko so pred njenimi očmi tvoji tovariši pobijali njenega moža in dva sina študenta, tretjega pa odpeljali, da ga nikoli več ne bo videla. Zdaj moreš morda malo od daleč razumeti agonijo materinega srca.
Glej, in samomorilna misel se ni srečala najprej šele s tvojim sinom. Učiteljev sin, mladi študent, je po tistem, ko je v noči slišal krike žrtev, bil ves zmešan. Preveč si mu naložil na mlado neoskrunjeno dušo. Ti veš, da je taka groza bolezen za smrt. Ko so ga potem kasneje prijeli, si je sam skušal vzeti življenje. Rešili so ga. Umrl je potem v Da-chau.
Pa tu ni zgodbe konec. Najino srečanje v podstrešni izbi je bilo bežno. Pa tudi bežna srečanja s,teboj so bila usodna. Ko sem takrat odhajal iz tiste sobice, sem, ne da bi vedel za to, nosil na čelu črn križec. Bila je sama milost božja, ki je čuvala nad mano in mojimi, milost božja, ki si izbira tako čudna pota. Kasneje je namreč prišlo na dan, da je bila na spisku za pokol za tisto noč tudi naša družina. Na sestanku, kjer je bil ta spisek predložen, pa je bil zidar, ki nam je zidal novo hišo. Ta zidar se je oglasil:. „Teh pa še ne, ker moram jaz preje dobiti svoj denar." In pri tem je ostalo. Po tisti noči pa se je naša družina preselila v Ljubljano.
Toda tudi tu se najina zgodba jie zaključi. V njej se razodene vse do dna. Tisto noč, sem sam slučajno ostal v Ljubljani, tako da je moja družina preživljala
grozo noči brez mene. Ko so pretresljivi klici Mravljetovih zamrli in je bilo ..osvobodilno" delo tvojih tovarišev (si bil ti sam med njimi?) tam končano, je težka mora legla na vas. Nihče ni mogel nikamor; bila je policijska ura. Že se je noč nagibala proti "jutru, "Ro je udarilo na naša vrata: okrog hiše hoja, trkanje, butanje. Spodaj so bile lesene polknice na vseh oknih zaprte. Družina je spala zgoraj. Stisnila se je trepetajoč skupaj in čakala. Potem-je brat za hip pogledal skozi okeo in videl, da so okrog hiše italijanski vojaki. Hodili so in trkali ter butali, ker se le nihče ni oglasil, so odšli najprej k Mravljetovim. Domači si tega niso znali razlagati. Z novico o dogodku na sestanku pred tem, se je samo po sebi razvozljalo tudi to. Zaradi nenadne spremembe v načrtu, ni bilo časa in prilike spremeniti prvotnega obvestila Italijanom. Prišli so pogledati morijo in razdejanje, ki bi se moralo izvršiti tudi pri nas. Kdo je imel zveze z Italijani Kdo je imel z njimi dogovore, da je lahko nemoteno pobijal in strahoval ljudi? Tako, najina zgodba stoji pred nama razvozljana. Je le neznaten člen v verigi tvojih zgodb. Kaj so nosila v sebi srečanja s teboj? Kaj je občuti Ivan Hribovšek, da je, preden je legel tudi on krvav v slovensko zemljo, v svoji pesmi zapel: Bog ve, odkod me kliče Jože Brejc? Je bil to klic uničevalne smrti same?
..Dejavnost ne glede na prav ali neprav". Res je nam vsem
kričala iz Cankarja bolečina nad ..tragično pasivnostjo tega ljudstva". Toda prav v žariščih odpora proti okupatorju, ki so ob zasedbi nastala, se je vnemala živa iskra narodne aktivnosti, vzgibi heroičnega elementa v narodu. Ti si pomagal (z ogromnim deležem Kocbekovim) KP za zavarovanje njenih ciljev udušiti jih v krvi. (Emer, Majdič, Per-šuh in drugi.) Cankar pa je bil pri vsem človečanski do zadnjega vlakna. Ko si pred obličjem Cankarja, ki je slovenstvo in človečanstvo v njunih resničnih globinah razkril narodu in ju , sam iztrpel do zadnje kaplje svoje lastne krvi, stojiva nasproti v najinih takratnih odločitvah (slovenski razumniki se v svojih razmerjih do bistvenih slovenskih vprašanj nujno srečava-jo s to konfrontacijo), ne moreva preko zadnjih prvinskih idealov, ki jih je v agoniji iskanja našla njegova duša: mati, domovina, Bog. Ne govoriva zdaj o novejšem času, ko so človeška narava in nujni razvoj stvari samih, njihovih razmerij in zakonitosti ter prilagoditve pod silo razmer razbili okove dogem Marxovega evangelija. (Zdaj izjavlja Stane Kavčič, da bi v tem razdobju Slovenija, če bo „prid-na" lahko v petnajstih letih dosegla raven Švice ali Švedske, ki nista nikoli šli skozi pekel revolucije in komunistične strahovlade). Se spominjaš v luči tega soočenja iz dni samega uresničevanja evangelija: "materi nisi dolžan več kot par litrov mleka, s katerim te je dojila". (Domovi-
na) Med revolucijo: "če ostane na koncu živih le pet ljudi, četudi Kitajcev, pa so ti pravi komunisti, je vse rešeno". Ne samo izjave, vsa dejanska strategija v tem smislu. (Bog) "V imenu Očeta Stalina... (kolikšno izdajstvo nad ljudmi, ki so v boju ali kot talci prestopili prag večnosti na ustnim z imenom človeka, katerega ste kasneje sami priznali za največjega zločinca) in Sina Tita, in Duha Partije.... Med tem se je bilo treba takrat odločati in s pogledom naprej opreti se deležu suženjskega hlapčevstva za doboče dni, hlapčevstva eni ali drugi z demok-atičnim pročeljem zakriti, dejansko samodržni kasti, izvajajoči svojo suvernost iz te ali one "religije". Jaz sem skušal idealom, ki jih je za nas vse izpovedal Cankar biti z svojo bitjo zvest, trdno stoječ tudi na pozicijah svoje notranje svobode. Nisem se pustil pozveriniti in povampiriti za nasilno uvedbo brezdušnega sistema, pogojenega v gospodarskih razmerah prejšnjega stoletja, čeprav sem bil menda edini, ki je bil iz katoliške Akademske zveze, katere člani so bila posamezna društva, izključen kot posameznik in to zaradi "nespoštovanja starešin", (takrat ste vi označevali vzdušje s krilatico o knezo-škofijskem terorju, ki je bil v primeri s kasnejšo komuinstič-no strahovlado, katere "dobrote" si potem sam okušal tudi na lastni koži, prava otroška igra) nisem hotel iz enega jarma vtakniti glavo v drug neizmerno
hujši in okrutnejši.
Tako si zdaj stojiva nasproti: Ti ob grobu svojega sina, ki se je zadušil v morju laži ali ga je ubila sama slutnja strahotne krvave dediščine (samo najbolj vnebovpijoče: preko tisoč zverinsko pomorjenih, preden je prisiljena v obrambo nasprotna stran sprožila en sam strel in dvanajst tisoč od tujcev izročenih, zvezanih, kot "jagnjeta v zakol" pognanih) dediščine, ki je otrokom ni naprtila nobena slovenska generacija doslej. Jaz oropan domovine v nemoči zroč, kako se moja kri utaplja v tujem svetu, ne da bi sinu, razen če bi si pustil zlomiti hrbtenico, mogel dati kot dediščino za domovino raj pod Triglavom, zemljo, ki ji bo, prepojeno s krvjo njih, ki so jo ljubili "za več klafter na globoko", edini vdano srce do konca svojih dni.
Takšna je najina zgodba in čeprav je drobna, nosi vendar v sebi le dih božje milosti. Ena izmed družin je bila v tistih dneh obvarovana. Kolikšna uteha zame. Morda je v njej droben žarek tudi zate. Prizanešena ti je bila odgovornost še za to. In to je kakor balzam: obljuba, da je nekje usmiljenje. In tega ti želim iz vsega srca. Naj bi ti ta tanek žarek prodrl skozi temo duše, tja kjer še tako neznatna iskrica lahko ukreše plamen.
Na koncu tega pisma se ne bom podpisal. Če se morda ne spomniš ali ne veš več mojega imena, pa vprašaj drugega nesrečnega učiteljevega sina iz iste (dalje na strani 4.)
svetovani zaključni dnevi
za prekomorsko božično
pošto 1970.
NAVADNA ZRAČNA		
PISMA ZAVITKI PISMA ZAVITKI		
Anglija 27. nov. Evropska celina 13. nov. Južnoa friška republika 23. okt. Indija in Pakistan 2. okt. Druge Prekooceanske dežele 14. okt.	16. nov. 14. dec. 23. okt. 11. dec. 19. okt. 11. dec. 2. okt. 11. dec. 9. okt. 9. dec.	9. dec. 7. dec. 7. dec. 4. dec. 4. dec.
Antigua, Bahamas, Barbados Bermuda in Trinadad 18. nov.	10. nov. 11. dec.	8. dec.
West Indies 12. nov. Central na, Južna Amerika in	4. nov. 11. dec.	8. dec.
Avstralija in Nova Zelandija 22. okt. Japonska in Hong Kong 3. nov. Druge prekopacifiške dežele 2. okt.	19. okt. 11. dec. 22. okt. 11. dec. 2. okt. 9. dec	8. dec. 4. dec. 4. dec.
kdo ima prav!
Zanimivo je, da si vodilni slovenski komunisti — po tolikih letih stalnega govoričenja o Osvobodilni fronti, še danes niso popolnoma na jasnem, kdo vse jo je pravzaprav sestavljal. Katere predvojne organizacije so bile s svojim članstvom zastopane v njej? Nejasnost in celo nasprotja se nadaljujejo v samih vrhovih partijskih veljakov in komentatorjev, kljub temu da je že 25 let na delu cela vrsta »poklicnih zgodovinarjev", kot npr. Franček Saje, ki ustvarjajo, oziroma izmišljujejo zgodovino revolucije (ki jo imenujejo Narodnoosvobodilni boj) in Osvobodilne fronte. V to zmešnjavo sta nedavno posegla še partijski komentator in urednik KOMUNISTA Franc Šetinc in partijski prvak Edvard Kardelj
V rubriki Pogovor z bralci (DELO, 15. maja) je urednik te rubrike F. Šetinc na koncu polemike o težkem družbenem problemu, zakaj namreč nekje župnik režira igro, pristavil svoje izsledke o sodelovanju članstva predvojnih katoliških organizacij v Osvobo. dilni fronti. Takole piše:
„....Sam si drznem ugovarjati tistemu mnenju, po katerem so se mlade generacije, ki so odraščale pod voditelji Slovenskih fantov in drugih organizacij Katoliške akcije, uprle okupatorju in izvedle revolucijo. Čeprav nimam za ne vem kako dobrega poznavalca zgodovine, sem po nekaterih znanih dejstvih le prepričan, da ta trditev ni utemeljena. In ker soglašam,., da dejstev ni treba prenarejati, sem •povprašal nekatere poznavalce zgodovine, po kakšni poti so šle mlade generacije, ki so odraščale pod voditelji Katoliške akcije. Dobil sem takle odgovor:
Člani Zveze kmečkih fantov in deklet ter člani Sokola so, razen redkih izjem — kakor nam je povedal znani publicist in zgodovinar Franček Saje — sodelovali v OF in revoluciji. To je zgodo-
vinsko dejstvo Drugače je bilo z organizacijami Katoliške akcije. Kar je bila Komunistična partija za revolucijo — organizatorka, pobudnica vseh akcij — to je bila Katoliška akcija za kontrarevolucijo. Izjema je bilo članstvo organizacije Slovenskih fantov, ki je obrnilo hrbet svojemu vodstvu in se priključilo NOB in OF. Tega ni mogoče trditi za druge organizacije Katoliške akcije. Potemtakem ni mogoče trditi, da so generacije, ki so odraščale pod »voditelji.... drugih organizacij Katoliške akcije izvedle revolucijo". Slovenska KA je bila pod Rozmanovim vodstvom šola klerofašističnih obveščevalcev in organizatorjev, ki so se med okupacijo izkazali kot tvorci in kvas bele garde — je med drugim zapisano v splošnem leksikonu."
"SLOVENSKA DRŽAVA"
"heroji ne potrebujejo opravičevanja napak"
V Dolenjskih Toplicah so 7. junija organizirali veliko zborovanje medvojnih in sedanjih aktivistov. Tam so se zbrali tudi vsi glavni organizatorji komunistične revolucije v Sloveniji, kot Kardelj, Kraigher, Tomšičeva, Marinko, Leskošek, Ribičič, Vipotnik, Brecelj, Vidmar ter drugi »aktivisti" in sopotniki. Kot glavni govornik je nastopil Edvard Kardelj, ki je seveda zopet na veliko mlatil slamo o »slovenskem delovnem človeku", o »herojski borbi slovenskega ljudstva in zgodovinskem pomenu množične organizirane ljudske akcije, o idejnih temeljih Osvobodilne fronte, iz kterih naj bi zrasla ideja samoupravljanja,
narnega uvajanja samoupravljanja in Pavih oblik socialistične demokracije. Zagotovili smo — kljub borbi ž reakcionarnim in konservativnim odporom doma in pritiskom od zunaj — visoko stopnjo osebnih .pravic in svoboščin. To pa pomeni, da je v naši družbi vse manj možnosti za tehnokratsko, birokratsko ali kakršnokoli monopolistično manipuliranje z ljudmi, čeprav niti zdaleč ne moremo trditi, da je glede tega vse v najlepšem redu."
Nevarnost večstrankarskega sistema?
o mnogih pritiskih, ki nastajajo od znotraj in od zunaj, itd. »Veliko bolj pa se moramo V naslednjem objavljamo nekaj odstavkov iz tega ! bati tistih pritiskov, ki izhajajo najnovejšega Kardeljevega govora (DELO, 8. junija 1970): iz Posameznih družbenih, ideoloških, političnih in tehnokratskih
0'KEEFE CENTRE
FRONT & VONGE 363-6633 AIR. CON D IT ION F O
Nobenega opravičila za napake?: plati našega samoupravnega „.,.Prav gotovo aktivisti Osvo- demokratičnega sistema, ki sta grup in se samoupravljanju
Canadian Opera ®
September 18 to October 17
Sept 22, 76, Octt, 5,10 (mat), U, 1«
Fidelio
Oct'3, 7,9,13
FAIIST
Sept 25,29, Oct 3 (mati. 8,1?
DON GIOVANNI
Sept 78, U, 28, Oct 10,17 (mat)
Traviata
Sept. 1», 23, 24 (mat),
__Oct 2,6,12, is
Tako je zapisal Franc Šetinc na osnovi »zgodovinskih podatkov najetega »zgodovinarja" Frančka Sajeta in podatkov »splošnega leksikona".
Vprašanje, kdo so bili pravi partizani, je skušal pojasniti tudi Kardelj v govoru na zborovanju »aktivistov OF" v Dolenjskih Toplicah:
»Kdor hoče potemtakem dati odgovor na vprašanje, kaj je bila Osvobodilna fronta ali pa naša revolucija, naj se samo vpraša, kdo so bili aktivisti Osvobodilne fronte in kdo so bili borci, komandirji ali komandanti naše partizanske vojske, od kod so prihajali in kakšne težnje so prinašali in vnašali v Osvobodilno fronto ter s kakšnimi nameni so prihajali v narodnoosvobodilno vojsko in se borili za njeno zmago. To so bili fizični delavci in kmetje, ki so pustili stroj in plug; mladi ljudje, ki so prišli s šolskih klopi; ljudje iz vrst inteligence, ki so zapustili intelektualno delo, da bi se odzvali klicu svojega ljudstva na osvobodilni boj. Nekateri med njimi so imeli še posebej dolgo in težko, pa tudi veličanstno borbeno pot. V mislih imam borce, ki so že leta prej prostovoljno odšli na fronto državljanske vojne v Španiji, kajti razumeli so, da se bodo tam dejansko borili za svobodo slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov ter za bodočnost slovenskega in jugoslovanskega delovnega človeka. Tu-
di ti so bili preprosti ljudje iz našega ljudstva, ki so brez visokih filozofij izpričevali težnje in voljo slovenskega delovnega človeka. Tisti med njimi, ki so ostali živi — a veliko jih je padlo na španskih tleh — so tam doživeli ponaz progresivnih, ljudskih sil-Toda nadaljevali so boj na domačih tleh s tisoči novih partizanov in aktivistov Osvobodilne fronte, vnašajoč v ta boj svoje bogate izkušnje in so končno doživeli zmago.
Aktivisti Osvobodilne fronte so
bodilne fronte, borci in narodni heroji ne potrebujejo osebne slave in tudi ne breznačelnega o-pravičevanja morebitnih napak. Potrebujejo pa in stokrat zaslužijo moralno pomoč družbe in predvsem njenih najnaprednejših sil, kadar so v stiski in kadar jih ponižujejo, pa tudi takrat, kadar se sami zapletejo v napake. Samo pod tem pogojem bomo res ustvarjali v naši družbi takšne pogoje in tako vzdušje, da bodo starši in učitelji lahko rekli mladim ljudem: tvoj narod je v najhujših trenutkih boja za obstanek imel v tisočih in tisočih partizanskih borcih in aktivistih na tisoče junakov. Niso bili ne bogovi, ne angeli, bili so ljudje, kakor drugi Velikokrat so se dvignili visoko kot orli in marsikdaj so tudi nizko padli...." Mnogo prahu — za dobrim konjem?
„„Ko že govorim o tem, si ne morem kaj, da ne bi omenil nekaterih pojavov v našem družbenem življenju, ki sicer niso po-
^'i1™« Toronto Symphony and The i
medsebojno neločljivo povezani. Kdorkoli bi hotel eno ločevati od druge, bi razrušil cejptno ravnotežje sistema in bi našo družbo potisnil bodisi v roke raznih grup, ki se bore za monopol glede politične in ekonomske oblasti, ali pa v nered ..." Majhne grupice v različnih političnih in ideoloških preoblekah na Slovenskem?
»Prav zato moramo ob današnjem srečanju vnovič zavrniti poskuse nekaterih majhnih gru-pic na Slovenskem in v Jugoslaviji, bodisi sovražnih socializmu sploh, bodisi zapletenih v različne konservativne in reakcionarne ideologije starih svetov, ki vedno znova ter v različnih ideoloških in političnih preoblekah poskušajo vsiliti slovenskemu in jugoslovanskemu ljudstvu monopolistično oblast take ali drugačne »elite", ki naj bi — bodisi v politiki, gospodarstvu, bodisi v družbi sploh — vladala namesto delovnega človeka samega. Naj se ta elita imenuje biro-
politične tendence ali miselnost nekih grup in ljudi pri nas. V mislih imam namreč dejstvo, da je marsikateri aktivist Osvobodilne fronte, partizan, borec narodnoosvobodilne vojne dostikrat deležen obrekovanja in obtoževanja za grehe, ki jih največkrat sploh ni storil, zgodi se, da so najbolj glasni v takem početju prav takšni ljudje, ki so ■med narodnoosvobodilno borbo sedeli za zapečkom ali pa so bili celo na nasprotni strani. Celo
.	. naši prvi heroji narodnoosvobo-
prihajali v vrste skupne borbe dilne vojne SQ ddežni takšn
iz različnih nazorskih svetov in
delovnih področij. Bili so komu-
nisti, krščanski socialisti, socialdemokrati, sokoli, verniki, atei-
zanimanja našega malomeščanskega filistra in pa seveda tistih ljudi, ki so jim napadi na borce , eno od bojnih orožij proti socia-sti, svobodomiselni demokrati, . ]izmu. Ne misIim ogovarjati na-sokoh, kulturni delavci, ljudje iz | Sih borceV) ker jih ni potrebno
gostni, so pa značilni za neke 1 kracija ali tehnokracija; najsi je
to tako imenovana svoboda, se pravi od ljudstva odmaknjena plast inteligence ali pa psevdo-radikalistični demagogi, ki manipulirajo z nevednostjo ljudi; najsi bodo to oblasti željni poli-tikanti in politikantske grupice ali pa celo nevednost ter strahopetno omahovanje in klečeplazenje pred modnimi idejnimi in političnimi strujami v svetu, ki jih nekateri propagirajo kot ne-kakčna odkritja, dejansko pa so pesek v oči tistih, ki resnično hočejo revolucionarno spreminjati svet, skratka, najsi gre za karkoli od vsega tega, vselej gre dejansko za poskuse, iztrgati iz rok našega delovnega človeka orožje, ki mu ga je dala revolucija, namreč pravico, da si sam kuje
postavljajo po robu zato, ker žele manipulirati z ljudmi in si hočejo pridobiti monopol upravljanja gospodarstva in družbe — družbe — bodisi v tehnokratskih oblikah upravljanja v delovnih organizacijah, bodisi v enostrankarskem ali pa večstrankarskem sistemu. Takšni ljudje bi kaj hitro razlastili našega delovnega človeka samoupravnih pravic in sredstev. In prav te vrste pritiski se poskušajo uveljaviti izven samoupravljanja in zunaj' institucij naše socialistične demokracije in proti njim." Napak ni težko popraviti?
»....Včasih je bolje hitreje u-krepati, pa čeprav tvegamo, da bomo hkrati s pozitivnimi koraki naredili pri tem tudi kakšno napako, kakor pa zaradi strahu pred mogočimi napakami, ali pa da se ne bomo zamerili nekim skupinam ljudi in interesov, sploh ne ukrepati. Napak ni težko popraviti, če niso načelne in bistvene. Zakaj, največja napaka, in sicer bistvena in načelna je stopicati na mestu in zaostajati za potrebami časa." Zmaga OF samo začasna?
»••• Ne smemo se prav nič slepiti, da je zmaga Osvobodilne fronte slovenskega naroda za vselej izbojevana, da je sovražnik uničen in svoboda dokončno zagotovljena.,. In končno, vedno se moramo zavedati, da se bomo v taki svoji revolucionarni borbi za samoupravljanje in ob naporih, da zavarujemo svojo neodvisnost in varnost, tudi vnaprej morali spopadati z močnimi odpori, težavami in pritiski vseh vrst. Nihče nam ne bo ničesar podaril na zlatem krožniku, se pravi ničesar si ne bomo priborili brez bojev in naporov. Nasprotno, neprenehoma bomo morali premagovati tako tiste od-
TicKets- 11 »m .<„-,/•_ _ J NjN»nal Ballet of Canada. Mon'to Sat. »"k/m ??; J!^	<"»> «on. I« Sar.
Sat. Mati. $«.50, $5.00, $3.50, $2.50	lil
_Rush teats $1.00 - 12:00 day of performance
18. SEPTEMBER DO 17 ^todda
kanadskim narodnim' baletom vstoonke- 11
i3f2VS^areSee.ia: ** ^ »^SMS*S
Dragi g. urednik!
za objavo: 2	zavarOTanJe slovenske suverenosti" prosim
v oči, da so sestavljala iste morar orošec edila J
problema, to' je^ na^oTnT oTvoboShe^ sfifk^'narodf četudi nastala Jugoslavija ni bila idealna rešitev kar "se tfče raz^litve ^odkov, kompetenc itd., je vendar bistveno rešfla v^elik^el S^ vencev narodne propasti. Ako bi se torej »posebno prizadel Slovenci" krtih teoretično in mogoče še boljše prakt^tega p™
,	jjKenije pusiamce one v oči da so
j- .	. --------komunizma ZSSR in 25 letih doma
je vendarle na dlani,, da ni upanja na kako če mdi omefeno sodelovanje. Vsa namigavan a na napredne, zmerne in ne vem komuniste je brez podlage, ako gre za resne poetične probleme. Ves dialog zadnjih 23 let med diktaturo doma in slovenskimi emigranti m rodil drugega kot kako povabilo na večei jo obisk jugoslovanskih ladij, steklenico ali dve slivovke, ki nam itak ne ugaja vec, in se kak garantiran Obisk doma (zasebni)
Ne razumem tuch logike, kako povezati suverenost slovenskega naroda, ki je itak nihče ne zanika, na Jugoslavijo. Ako se že hoče biti dosleden, se enega ne more vezati na drugo! Vsekakor si zamišljajo novo Jugoslavijo na tak način, da ja noben dinar ne bo šel na Jug, vse orožje naj ostane v Sloveniji itd. Kakšen smisel se ima potem Jugoslavija ,da bi se od nje samo jemalo? Saj naši bodoči partnerji nas bodo smatrali za egoistične idiote. Vse mo-
svojo usodo s tem, da čimbolj P°re in Potiske, ki nastajajo iz
.	.	I »-% rt ... U 1 ^»—- L x V ____ _— *___ *__ _____
vrst socialne demokracije, aktiv-[ Star pregovor pravi: za dobrim svobocino _ {n obenem organi-1 naših lastnih tal< Pogojev in raz-£5J?5 i!?!3"!! konJ'em se dviga veliko prahu." j zirano, plansko ter odgovorno mer kakor tudi tist(i- ki izhaja-
v življenjskem standardu ni mogoče.
Stvar je resnejša v zadevi točke št. 9, češ da naj se uredijo odnosi s sosedi, da bodo slovenske manjšine dobile vse jezikovne in kulturne pravice. Podpisniki se s tako neprevidno izjavo odpovedujejo slovenskemu narodnemu živ>l ju, ki danes živi na Koroškem Beneški Sloveniji in Primorskem. To je slovenska zemlja katero' tujci posebno zadnjih 100 let nasilno odtujujejo. Slovenci tega nasilnega potujčevanja ne priznamo in bomo vedno stremeli da te zemlje osvobodimo. Nasilje, ki ga tujci izvajajo nad zamejskimi Slovenci mora biti popravljeno!
Ziljan
PREDAVANJA ZA ŠTUDENTE
Tako Kardelj. Za tiste, ki so revolucijo doživljali in se spominjajo, kdo so bili partizani, je vsak komentar odveč.
goslovanske vojske itd. Toda v j Kdor hoče ločiti SDLZ od ZKS osvobodilni fronti so se znašli j _ mSI celotno ravnotežje pred istimi nalogami in istimi s[stema7
cilji. Osvobodilna fronta je bila ......v ;akem sistemu imajQ or_
ganizacije, kakršna je Zveza komunistov, Socialistična zveza delovnega ljudstva, sindikati, Zveza mladine itd., prav posebno in odgovorno nalogo. To sta dve
v pravem pomenu besede vse-ljudsko gibanje slovenskega naroda,,"
— razpolaga s sredstvi, pogoji in plodovi svojega dela in svojega ■ socialnega in kulturnega življenja."
Visoka stopnja osebnih svoboščin?
»...Dosegli smo tudi znatno stopnjo politične stabilnosti predvsem na podlagi revolucio-
jo iz nasprotij današnjega sveta in vplivajo na naš notranji razvoj...."
Franšičkani so v župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani uvedli predavanja za študente, ki jih je vodil od 1. 1954 do 1968 Roman Tominec. V študijskem letu 1968—1969 so priredili 36 predavanj, od katerih so bila naslendja najbolj obiskana:
POMANJKANJE PATRIOTIZMA
V Slovenj Gradcu so na občinski konferenči Zveze komu-
Jožetu BREJCU
(dalje s stretje strani) izbice, Metoda Mikuža, ki je po materi doma tam z vaših Sle-menov in je od tam nastopil svojo "zgodovinsko" pot, če ima še novomašni križ, ki mu ga je dala naša družina, pa se nove maše že ni udeležila. (Kako težko breme in ponižujoča Služba, skušati na lastnih plečih prenesti laži v zgodovino in jih j sankcionirati za bodočnost. (Kje je že pisano o očetu laži?) Povedal ti bo kdo sem. Reci mu še •tole, da je- po nedoumnih božjih potih prišel v zameno v moje roke križ, ki ga je nekomu svoj čas daroval on in družina. Stresel sem se, ko sem ga prvič vzel v roke. Na Corpusu izreza-
nistov razpravljali o dveh "pomembnih točkah": kako komunisti sodelujejo v pripravah za splošni ljudski odpor in kako izvajajo svoje sklepe in stališča. Na seji so večkrat poudarili, da morajo delovati "vsi komunisti, in ne samo tisti v odborih in vodstvih, kajti za obrambo ni potrebno le orožje ampak tudi patriotizem". Torej — v Slovenj Gradcu je občutno pomanjkanje patriotizma do — komunizma.
slovenski TABOR v nemčiji
KJE JE DRUGA POLOVICA?
. Tudi v Murski Soboti so obravnavali priprave za splošni ljudski odpor v tej občini. Sek-
2500 Slovencev na Binkoštnem srečanju
Slovenci v Nemčiji so tudi letos praznovali svoj letni shod, ki je postal že tradicionalen in ga imenujejo Binkoštno srečanje. Letos je bilo vodilo srečanja »Verno srce, poštene roke". Visoka udeležba je prireditelje veselo presenetila. Glavno mesto baden-wurttemberške dežele, Stuttgart, je na binkoštno nede-
tamkajšnjih Slovencev z društveno zastavo. Na shod v Stuttgart so prišle tudi skupine iz Švice in Avstrije.
Po končani božji službi je bila cesta med cerkvijo in Killes-bergom podobna eni sami dolgi procesiji s zastavami slovenskih združenj v Nemčiji, Franciji in Belgiji na čelu. Vse je hitelo v dvorano III. gospodarskega razstavišča v parku Killesberg, kjer
BOGASTVO SLOVENSKIH PODVIGOV PO SVETU
Kot skoraj vsak Slovenec je tudi Jurij rad prepeval. Ljubezen do pesmi je ohranil tudi, ko je postal duhovnik, dvorni vzgojitelj, pevovodja in končno prvi redni dunajski škof. Slovenec Jurij je ustanovil sloviti dunajski deški zbor (Vienna Bovs Choir) in zasedel škofovski prestol na Dunaju. Slovenski učenjaki in pevci na dvoru pa so mu delali druščino,..
...Kolikokrat je prepeval tisto
..,Ko je eden naših najbolj marljivih sodelavcev v Clevelandu Mr.Jacob Strekal pripeljal Drenikove na obisk, so s sabo prinesli tudi zaboj žlahtnega slovenskega vinčka. Pri tej kapljici smo se nekaj dni pozneje pobratili tudi z ing. Kisovcem, Slovenskim izumiteljem rotafix letala, ki je eden vodilnih strokovnjakov tvrdke Boeing....
....Siromašen je prišel v Avstralijo in se zaril v snovanje in delo. Danes stojijo njegove tovarne v Avstraliji, na Filipinskem otočju,
E. Kocbek, Napake našega dialoga,
dr. J. žitnik. Skalpel in duša, E. Kocbek, Eros in seksus, P.E. Bohm, Palestina danes, dr. J. Janžekovič, Molitev-za-pravljanje časa?,
dr. P.R. Tominec, Skrivnost življenja,
dr. J. Janžekovič, Marksizem in vera XX. stoletja po Garau-dyjevo,
dr. V. Grmič, Evolucija in odrešenje,
P.M. Golia, Pierre Teilhard de Chardin in njegova vizija stvar-jenja.
Letos so na željo študentov začeli izdajati nekatera pomembnejša predavanja v založbi "Naše tromostovje" (Ljubljana, Prešernov trg 4 — cena za 10 predavanj za zamejstvo je 2.50 Ž US). —eš.
• Za vzgojo porabijo 7% narodne proizvodnje v ZDA in v
njegovo že skoraj ponarodelo: i v Venezueli in drugje. Podjetni S'SSR, 6.4% v Angliji, 5.7% v
»Šumi, šumi gozd zeleni!" Ro- j tovarnar Dušan tudi večkrat za-mal je daleč po svetu in postal stopa Avstralijo kot član njenih dirigent opere in simfoničnega ', trgovskih delegacij.,.
Ijo ,17. maja zaživelo v sloven- je bil na sporedu družabni del
skih barvah. Slovenske zastave, cela vrsta parov v narodnih no-
retar Sukič je povedal, da so v šah, tako odraslih kot otrok ter soboški občini dosegli lepe uspe-i blizu 2500 zbranih rojakov je he seveda — po zaslugi komu- J dalo mestu Stuttgart nov pečat nistov, kajti "kar polovica čla- [ v zgodovini slovenskih delavcev
v Nemčiji. Zdi se, kot bi postala bližina Trubarjevega groba po-
nov Zveze komunistov je neposredno angažiranih pri utrjevanju obrambne pripravljenosti".
srečanja.
Složno sodelovanje izseljenskih duhovnikov in njihovih sodelavcev je omogočilo, da je letošnji slovenski tabor v Stuttgartu tako mogočno uspel.
Binkoštno srečanje na Killes-bergu v Stuttgartu bo šlo v
nem iz belega lesa kot da je Kaj je z drugo polovico, Sukič j ki so morali v svet, da si tam v
novno žarišče tistih Slovencev,1 zgodovino slovenskih izseljencev
črn madež, posebna podpluta | ni povedal, rekel je le, "da ne težka rana. Pa je zazvenelo skozi kaže zapirati oči pred nekateri-
dušo "z Njegovimi ranami ste ozdravljeni". Da bi bili vsi! Naj s to mislijo pismo zaključim.
P.S. Nisem literat. Pa ima vendar poleg ustvarjalne sle in oblikovalne spretnosti svojo ceno in težo še kaj drugega. Morda resnica?

mi subjektivnimi in objektivnimi hibami". In tega mnenja so bili tudi vsi drugi.
• V nakladi 50.000 Izvodov je
izšel v Moskvi ruski prevod iFinžgarjevega romana "Pod svobodnim sonce". Prevedel ga je A. Romanenko (založba Hu-dožestvenaja literatura). 16 strani obsegajoči uvod je napi-(VERUJEM v VSTAJENJE) sal A. Každama. -fš,
duhovni materialni svobodi iščejo novih potov in novega zaleta za življenje.
Na srečanje so prišli slovenski delavci in delavke iz vseh krajev Nemčije, od Munchena do amburga in Berlina. Iz Porur-ja (Oberhausen) je gospod Škra-ba pripeljal skupino v narodnih nošah. Častno zastopstvo je prišlo iz Pariza s zastavo društva Slovencev. Tudi Belgija in Ho-landija sta poslali zastopstvo
v Nemčiji. Rojakom bo ostalo v nepozabnom spominu, saj so tam doživeli košček slovenskega srca v vernosti in pošteni družabnosti. Posebna razglednica,, za letošnje srečanje posebej izdana, je ponesla iz Killesberga tisoč pozdravov med Slovence v domovini in po svetu, ki priča, da živimo in hočemo živeti!
• Nočnega romanja iz Ljubljane na Brezje se je letos udeležilo kakih 250 fantov in deklet in to kljub, slabemu vremenu.
orkestra na Finskem,,
....Postal je svetovno znani ae-rofizik in ravnatelj letalskega inštituta. Ko je končno sloviti izumitelj med preizkušanjem letala našel smrt, se ga je z dolgim, prisrčnim uvodnikom spomnil tudi »The Saturday Evening Post"....
,,s pridnostjo se je prebil skozi šole in postal mednarodno priznani strokovnjak na področju metalurgije in voditelj prve ameriške vladne znanstvene delegacije v Rusijo,..
....Viktor si je priboril piva mesta v arhitekturi v Argentini, poleg tega pa je tudi odličen slikar,..
....Postal je zdravnik in profesor, mornariški kapitan in poveljnik slovite bolnišnice U.S.S. Repose, pa tudi zdravnik predsednika Kennedyja in takratnega podpredsednika Johnsona v Beli hiši. »Seveda še čitam slovensko," mi je odgovoril in dodal: „Reci mi samo Rudi!"-,
Franciji ter 4.3% Nemčiji. —fš.
v Zapadni
Ker ni imel denarja za vozni listek, se je na črno vozil s tovornim vlakom. Danes je ravnatelj ene največjih tovarn lepenke v Argentini, vozi pa se legalno z letali po vsem svetu in dostikrat predava o novih metodah v svoji industrijski stroki .Ostal I gradiva že imamo, zavedamo pa je preprost in zaveden Slovenec... se, da so povsod še vrzeli. Te
čevih v Clevelandu, ob večerih pa hodil v šolo .Danes ima naše raziskovalno središče po vsem svetu razpredeno omrežje sodelavcev.,.
....Toliko takega in podobnega
....Začel je operirati v stari zapuščeni hiši, danes pa ima za sabo že nad 33.000 operacij in
vrzeli bomo skušali mašiti še do konca tega leta, potem pa se bomo vrgli na rokopis prve ob-
delo se razvija v novi moderni sežne angleške izdaje. Torej, do bolnišnici z nad 300 posteljami, j konca decembra je še čas za blizu katere stoji še velika mo- I prvo izdajo.,. derna šola za bolničarke. Misi-1 ....Za vsako pomoč se bomo jonski zdravnik na Formozi, dr. | vsakeemu imenom zahvalili tu-Janez Janež, noče za vse svoje I, di v knjigah, najpridnejše pa u-delo sprejeti niti dolarja plačila. { vrstili med »contributors" že na Skromni zdravnik, čigar najbrž presega uspehe,.
delo
naslovni strani. Toda čas za prvo izdajo se hitro izteka, zato prosimo, da pohitite. Naslove, na-To so le majhni drobci iz na-1 potke in gradivo pošiljajte na
šega bogatega gradiva o podvil gih Slovencev po svetu. Sam sem začel zbirati to gradivo pred o-semnajstimi leti, ko sem delal kot zidarski strežnik pri Kova-
naslov:
Dr. Edi Gobec, Department ,of Sociology, Kent State University, Kent, Ohio 44240, USA.