Primorski dnevnik ,, 2ačel izhajati v Trstu nroHi?13^3 1945' njegov nlucx,?dnik partizanski ?rNaEVN|K pa 26. novem-r 3 1943 v vasi Zakriž nad cin razmnožen na P ktost". Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal 'skami »Doberdob« v ^0vcu pri Gorenji Trebu-dr, id 18". sePtembra 1944 „q, • maia 1945 v tiskarni nri ,Henija<< pod Vojskim Idriji, do 8. maja 1945 kio/ osvob°jenem Trstu, ki J.® ,izšla zadnja števil-♦i ' Bl i® edini tiskani par-^zanski DNEVNIK v za-Sužnjeni Evropi. primorski M. dnevmk TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 261 (13.492) Trst, nedelja, 12. novembra 1989 Razmišljanja ob berlinskem zidu ___JMARKO vvaltritsch ;Qk?°r nj kii v Berlinu in videl zidi Polu h je bil nesramna trdnjav dernIc.ne ,n vojaške zaprtosti Nemšk prj, Antične republike, ta bo ostc sfte r^‘^an- Kdor ni šel skozi policij fu j?fdone voposov na Charlie poir meu 1 n° Postajah berlinske podzt nj e železnice, kjer so ti samozvc čnM°ki ' policisti s prusko natar bo n 10 nadzorovali kretanje ljudi, t K-s.taI Prikrajšan. °ria$CLnd u- STnh Žasih.z3radi, Ubr„ :.Kltalski zid, da bi svo/o dežel 'niči ■ Pred mongolskimi vpadi. Pit SrodT me*eani so gradove in utrdb 11 zato, da bi se ubranili pred nc sj0v Sovražnikov in roparjev. Nai dQ L .nsj(' predniki so gradili tabori V g Se ubranili pred turškimi vpad tidzirv' ■ u pa ie tamkajšnja "demokrt Zato Jn ljudska" vlada zid zgradil la gg “a bi svojim ljudem onemogoč: la Dr®.v tuiino, ne pa da bi se ubran, btiid naPadaJci. rnnnj galicijski režim realnega kt tj0, .■ Zjna, ojačen s prusko natančnoi Polnit*0 za let°m doživljal notranj dem0P°raze- Športniki Nemšk gaij Matične republike so sicer dost nih t sPehe in zmage na mednaroc svet^nntah in vzbujali občudovanj je ivrjR6 PabHke. V vzhodnem blok r°zvo; sicer bila v gospodarska vkliuč daloč pred vsemi drugim bjjg . no pred Sovjetsko zvezo. Ce j terjcjn ie zahodna Nemčija v prvi pt /e gjj najbolj razvitih držav na sveti Peten ,n le vzhodna Nemčija v druc Evropi1, tudi zaradi tega, ker ji j h pr,v..a Pospodarska skupnost nud. Zfigi jgttepije: blago uvoženo iz NDR nosfj , namreč znotraj Evropske skuf izvetf110 tretirano, kot da bi bilo prt kaki d °- V Zahodni Nemčiji, ne pa skupki izven te gospodarsk ,ebi Qtemu navkljub pa ljudje *Qdov0r utističnim režimom niso bi tePubulni' ^ Nemški demokratičr le Zgodi)1 So’ za razliko od tega kar s ?dJ°^no ° V zabodni državi, krepko i ?.stjo 0Pravili z nacistično pretel >U d aolstičnemu policijskemu rt z"n, reijJ0 sledil drug policijski rt le opiral*1 reaIne9a komunizma, ki s le Sam mna. štalinov dogmatizem, i ■ ednik m*11*' da le najbolj veren ni !5ej' Polit 0rxov‘b in Liebknechtovi . 'ez dvnJcn' In policijski sistem st ,ega, kerUt1 takšna tudi zarai jdanje _ a se razvijala v osrčju ni Netr>.čiie lske države, tistega predel ^ditarižom6* od nekoč bil dom °}°kracj d'Jnečim izrazom kot so "dl rŽQVe bežni DU^sfy° 80 ljudje iz t ei let ohn, -1' bežali so vseh štiridi Rred par °1? te države, katero so š ^ndnih mili1 svečano počastili n eiavcev ;n 1 estacijah uniformirani le' z iziemn V°lak°v, katerih unifo borninjaip J"01"*' na njih, so preve ? 'ned voinn Y?jake Wehrmachta, > ^Patori?1 hlh v naših krajih ki , Sj’cer /P‘ r °dna NemčUn ^a. ie ubežnikom Zi °n o državu dnjala vso pomoč. Zi ?.uncem ye nll V° ZRN nemškim bi ‘lunstvo in aiRreč zagotavljal držat Zn^ed tem hfv°nS/.Jtev vsem tistim, i (r ^jo vo/no hir V kroph' so me n7 ne bomonenZŠtevUa teh b4"' Č°VQ inecke' v Beriinu časti m u in u ča ^entsite demntZn° siaviJ « £Se,'«odiSfne repu, ZQve. Obšnm adltl budi beži zlirn so še v° *erlinski zid, DrStre‘ko v "° s,ai' vop Pol sk°zi Mod-1 Sji na Z« .01lsko, Dof_ ^tarsko, zate ^aubva”:;1-: Zahodnonemški kancler Kohl in vzhodnonemški lider Kreni se bosta kmalu srečala Odstranjevanje berlinskega zidu še ne pomeni odpravljanja meje ob »porušenem« zidu se nadaljuje, Vzhodni Nemci dobesedno preplavili Zahodni Berlin CK SED predstavil program političnih, ustavnih in gospodarskih reform Mladi so se zidu potrpežljivo lotili tudi s kladivcem (Telefoto AP) BERLIN — Splošno zadovoljstvo in najrazličnejše oblike proslavljanja ob odprtju berlinskega zidu se tudi včeraj ni poleglo. Iz Zahodnega Berlina medtem poročajo, da so v mestnih bankah zmanjkali manjši bankovci, saj so Vzhodni Nemci menda menjali kar velike vsote svojega denarja za zahodno marko in nakupovali blago, ki ga na vzhodu ni mogoče dobiti. Polne roke dela pa imajo tudi na notranjem ministrstvu Zvezne republike Nemčije. Do sinoči so namreč izdali skoraj tri milijone vizumov za krajše bivanje v »tujini«, izdali pa so tudi kakih 10 tisoč dovoljenj za izselitev prav tolikih vzhodnonemških državljanov. Vlaki, avtobusi in podzemna železnica vozijo s polno paro, uslužbenci javnih prevozov v Zahodnem Berlinu pa neprekinjeno delajo. V berlinskem zidu so v teku včerajšnjega dne odprli še nekaj novih prehodov. Vzhodni Berlin je bil včeraj zjutraj skoraj prazen, saj se večina ljudi ni vrnila na delovna mesta, glavnina prebivalstva pa je, kot rečeno, proslavljala ta svetu nadaljujejo reakcije v zvezi z odpravo zidu sramote. Tudi v obeh Nemčijah je politično dogajanje zelo živahno. Iz Vzhodne Nemčije pa prihajajo tudi neugodne vesti; številni krajevni partijski voditelji, večinoma župani večjih središč, so odstopili s svojih funkcij. Gotovo pa je, da se bo zahodnonemški kancler Kohl kmalu srečal z vzhodnonemškim liderjem Krenzem. Glasnik bonske vlade je napovedal, da srečanje ne bo v Berlinu, tudi »zgodovinski« datum še ni znan. Kohl in Krenz sta se o tej možnosti pogovarjala včeraj zjutraj po telefonu, govorila pa sta menda tudi o vsebini srečanja, ki NADALJEVANJE NA 2. STRANI pomembni zgodovinski dogodek. Razumljivo je, da se po vsem Za novo kooperacijo med Italijo, Jugoslavijo, Madžarsko in Avstrijo Štiristransko srečanje v Budimpešti odpira nove perspektive za Evropo BUDIMPEŠTA — Štiri države, ki pripadajo različnim družbenopolitičnim in gospodarskim območjem, so si včeraj podale roke in začele neko sodelovanje, ki je brez primere v svetovni zgodovini. Neuvrščena Jugoslavija, nevtralna Avstrija, predstavnica zapadne-ga bloka Italija in predstavnica Varšavskega pakta Madžarska so včeraj odprle novo stran v knjigi mednarodnih odnosov ter s tem ustvarile možnosti za razvoj štiristranske kooperacije, hkrati pa dale prav gotovo pomemben doprinos procesu integracije med Vzhodom in,Zahodom, kar je v sedanjem trenutku vrtoglavih sprememb v vzhodnoevropskih državah' izjemen prispevek. V madžarski prestolnici se je namreč včeraj začelo štiristransko srečanje med zunanjimi ministri in ministrskimi podpredsedniki teh štirih držav. V skupni izjavi, ki so jo izdali ob koncu včerajšnjih razgovorov, so se zunanji ministri Gianni De Michelis za Italijo, Budimir Lončar za Jugoslavijo, Gyula Horn za Madžarsko in Alois Mock za Avstrijo obvezali, da bodo začeli novo razdobje evropske kooperacije, ki se bo raztezalo do podonavskega območja. Med nalogami štirih držav bo predvsem ta, da bodo prispevale k procesu enotenja Evrope ter h krepitvi skupnih odgovornosti za bodočnost Evrope. Ta kooperacija bo zadevala najrazličnejša področja družbenega in gospo- darskega življenja, upoštevajoč seveda pri tem kulturne in zgodovinske značilnosti štirih držav. Kot prvi korak na poti vse tesnejšega sodelovanja so včeraj med drugim sklenili, da bo že v teku prvega trimesečja prihodnjega leta novo štiristransko srečanje zunanjih ministrov nekje v Italiji. Služilo naj bi za priprave na srečanje ministrskih predsednikov štirih držav, ki naj bi bilo predvidoma prihodnje poletje, prav tako v Italiji. V skupni izjavi polagajo Italija, Jugoslavija, Avstrija in Madžarska veliko važnost gospodarskim in znanstvenim ter tehničnim odnosom in kooperaciji na področju energije, industrije, zaščite okolja, prevozov, turizma, kulture, vzgoje, informacij itd. Posebej so štirje zunanji ministri poudarili pomen kooperacije med obmejnimi deželami. Podčrtana je bila namreč izjemna vloga delovne skupnosti Alpe Adria, ki se je prav včeraj sestala v Comu. Vlade vseh štirih držav, je med drugim rečeno v skupni izjavi, si bodo prizadevale, da bi se v celoti uresničila načela helsinške listine. V tem okviru bodo podpirale vse oblike kooperacije med deželami, kar naj bi prispevalo k postopni gradnji nekakšnega »skupnega gospodarskega območja« na kontinentu. Danes bo na vrsti srečanje ministrskih podpredsednikov štirih držav. Aleksander Mitrovič za Jugos- lavijo, Claudio Martelli za Italijo, Peter Medgyessy za Madžarsko in Joseph Riegler bodo namreč konkretno razpravljali o industrijski, znanstveni in tehnični kooperaciji, zlasti na področju prevozov in energetskih virov. Rezultat razgovorov pa bo podpis skupnega dokumenta. »Nov sistem sodelovanja za rušenje starih pregrad« - tako je med včerajšnjo tiskovno konferenco označil štiristransko srečanje v Budimpešti madžarski zunanji minister Horn, za katerega je včerajšnji dogodek zgodovinskega pomena. Podobna mnenja so izrazili tudi zunanji ministri ostalih treh držav. De Michelis je med drugim dejal, da med pripravami na včerajšnje srečanje ni bilo mogoče predvideti, kar se je zgodilo v zadnjih dneh v NDR in v Bolgariji. Prav zato pa je budimpeštansko srečanje prvi konkreten odgovor na probleme, ki jih zadnji razvoj dogodkov odpira v Evropi, bodisi na Vzhodu kot na Zahodu. Ob robu tega zgodovinskega srečanja naj zapišemo, da se je v Budimpešti včeraj mudila delegacija iz Trsta, ki so jo sestavljali poslanec Camber, bivši lis-tarski župan Staffieri in sedanji socialistični podžupan Seghene. Z ministrom De Michelisem so obravnavali tržaška vprašanja »v luči - kot je rečeno v tiskovnem poročilu - pozitivnega razvoja odnosov z Jugoslavijo«. V 8. kolu košarkarskega prvenstva v B-2 ligi Podvig jadranovcev v gosteh SAN LAZZARO Dl SAVENA (BO) — Jadran je včeraj v San Lazzaru poskrbel za pravi podvig. V 8. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige je naša združena ekipa zasluženo premagala domače moštvo Malagutija z 79:76. Ne samo, ta zmaga je še slajša, saj je eden od sodnikov nesramno in zavestno oškodoval naše fante, tako da so se sami domači gledalci čudili in zgražali nad takim sojenjem. Tako ali drugače, Jadran je včeraj iztržil zlata vredni točki, ne samo za položaj na lestvici, temveč tudi za vzdušje v ekipi. »Jadran je povsem zasluženo zma-9al' bil je boljši od nas, predvsem taktično,« je po koncu tekme dejal domači trener Mannucci. In res, jadranovci so včeraj zelo zrelo igrali. Nikoli niso popustili in predvsem niso izgubili glave, čeprav jih je eden od sodnikov enostavno »provociral«. Velik juriš našega moštva se je pravzaprav začel že v 5. min. igre, ko so jadranovci z delno razliko 19:0v odločno povedli od 6:12 na 23:12. Že v 10. min. so naši vodili kar za 15 točk (27:12), v 15. min. pa je Jadran dosegel najvišjo prednost v prvem polčasu, 16 točk (34:18). V tem delu je vsa ekipa igrala zelo dobro, tako v obrambi, kjer je bil Sandi Rauber izreden, kot v napadu, kjer sta bila Čuk in Pregare zelo uspešna. Jadranovci pa so si v tem delu nabrali kar 17 osebnih napak. Ob takem sojenju je bila bojazen, da bodo naši zapuščali igrišče v nadaljevanju zaradi petih osebnih napak, tudi upravičena. V drugem polčasu so naši kaj kmalu povedli za 17 točk (49:32), domačini pa niso popustili, a našim sta sodnika kar naprej dosojala osebne na- pake in tako so v 25. minuti trije ključni igralci imeli po 4 osebne napake (Pregare, Sosič, Rauber). Daneu je že v 31. min. moral na klop zaradi 5 osebnih napak. Kar pa se je dve minuti zatem zgodilo Valterju Sosiču, nismo še videli na košarkarskih igriščih. Jadranov kapetan je po osebni napaki vzdignil roko in mirno položil žogo na tla, a sodnika sta mu dosodila tehnično napako in tudi Sosič je . moral na klop zaradi 5 osebnih napak. V tem slogu se je tekma nadaljevala, naši pa so ohranili mirne živce tudi v zelo napetem koncu tekme in osvojili izredno dragoceno zmago. Za ta podvig je treba pohvaliti prav vso ekipo, ki je igrala zelo resno, požrtvovalno in odločno. Veselje v Jadra-novem taboru je bilo po včerajšnjem uspehu seveda izredno in tudi upravičeno, kajti zmagati proti lanskemu NADALJEVANJE NA 14. STRANI V kamoristicnem napadu 5 mrtvih NEAPELJ — Pet oseb je umrlo, dve pa sta bili hudo ranjeni v silovitem streljanju v Ulici Ponticelli, v vzhodnem neapeljskem predmestju. Do streljanja je prišlo včeraj ob 19. uri, ko je bilo na ulici vse polno ljudi. Preiskovalci predvidevajo, da je bil cilj napada 27-letni Antonio Borelli, ki je pripadal skupini tamkajšnjega kamoris-tičnega šefa Andrea Andreottija. Napad so izvedli pripadniki konkurenčne bande, ob Borelliju pa sta med ostalimi žrtvami najmanj dve, ki nista imeli nič skupnega s kriminalci obeh band. Takoj po spopadu so umrle štiri osebe, medtem ko je Borelli umrl med prevozom v bolnišnico. Po napadu so se morilci odpeljali s svojimi avtomobili in izginili neznano kam. • Razmišljanja ob zidu NADALJEVANJE S 1. STRANI ljiv. Bili so med redkimi v komunističnem taboru, ki so ploskali tistim kitajskim voditeljem, ki so letos poslali tanke nad študente na pekinškem trgu Tienanmen. Nihče ni pričakoval, da se bodo komaj nekaj tednov po zmagoslavni paradi 40-letnice, stvari tako zasukale. Stari Honecker je moral stran, vajeti države je prevzel nekoliko mlajši Egon Krenz, ki so mu sicer vsi strokovnjaki pripisovali trdnost podobno tisti Honeckerja. Ljudstvo, resnično ljudstvo, ne tisto maloštevilnih dobro plačanih birokratov samo označeno s to besedo, je šlo na ulice. Videli smo milijon ljudi na berlinskih ulicah, videli smo stotisoče na ulicah Leipziga in Dresdena ter še na ulicah drugih vzhodnonemških mest. Zasovraženi ministri so morali odstopiti, prav tako zasovraženi partijski funkcionarji. Na dan so prišli reformatorji, taki, ki verjamejo v politiko Gorbačova. V teh dneh smo videli, kako so ljudje s kladivom skušali podreti berlinski zid. Čeprav imamo kot primerjavo le nekaj starih risb, se je v teh dneh v Berlinu, ob zidu, dogajalo najbrž nekaj podobnega tistemu, kar se je dogajalo 14. julija 1789 pred Basti-ljo v Parizu. Vzhodni Nemci sedaj lahko gredo brez vsakih težav čez mejne prehode med nemškima državama. Če se kdo hoče izseliti, mu ni treba narediti dolgega ovinka skozi Varšavo, Prago ali Budimpešto. V Vzhodni Nemčiji bodo skoro gotovo v kratkem volitve in takrat bomo videli, koliko privržencev bo imela komunistična stranka (pa čeprav uradno imenovana Enotna socialistična nemška stranka), ki je tam neomejeno vladala 40 let. Ob vsem tem pa se velja zamisliti ob nekem drugem, za vso Evropo veliko bolj pomembnem vprašanju. Nemci so stoletja imeli kot osnovni moment svoje politike Drang nach Osten in Drang nach Siiden. Prodirali so na Vzhod in na Jug Evrope. Njihove žrtve so bili slovanski narodi, od Poljakov do Čehov in Slovencev, da o drugih sploh ne govorimo. V Hitlerjevem času je nemški Reich dobil neverjetne ozemeljske razsežnosti. Nikdar prej ni bila nemška država tako močna, saj so v njenih mejah bili nekdanje Nemčija, Avstrija, del Češkoslovaške, deli današnje Poljske in Sovjetske zveze ter Francije, Gorenjska in Štajerska. Velik industrijski potencial, združen s pruskim in nacističnim fanatizmom, je veliko časa kljuboval napadom z vseh strani. Zahodni in vzhodni zavezniki so po zmagi Nemčijo razdelili. Zaradi političnih sporov med zmagovalci sta bili ustanovljeni dve nemški državi. Obe sta se gospodarsko zelo razvili. Če bi prišlo do združitve tega potenciala, potem bi marsikomu drugemu v svetu trda predla. V Moskvi v teh dneh trdijo, da se evropske meje ne smejo spreminjati. Na Poljskem so zelo zaskrbljeni. V Washingtonu so bili presenečeni zaradi prenaglega razvoja dogodkov. V Parizu sicer govore o nujnosti nemške združitve, so pa prav tako zaskrbljeni kot Poljaki. Res je, da smo najbrž zelo daleč od morebitne nemške združitve. Vse je sicer odvisno od razvoja dogodkov v Vzhodni Nemčiji. Kakšne sile bodo tam prevladale takrat, ko bodo pri njih volitve? Bo politika Vzhodnih Nemcev podobna tisti, ki jo vodijo v Bonnu? Vsa ta vprašanja postajajo spet aktualna, v trenutku ko v Berlinu podirajo "zid sramote". e Odstranjevanje zidu NADALJEVANJE S 1. STRANI bo menda osredotočena na »pravilno usmeritev bodoče kooperacije med obema Nemčijama«. Krenz je v izjavi za tisk povedal, da se bo »gospod« Kohl prav gotovo strinjal z mnogimi njegovimi predlogi. Dejal pa je tudi, da je »suverena odločitev NDR, da odpre zid, naprtila tudi Zvezni republiki Nemčiji nove naloge in odločitve v zvezi z razvojem vzhodnonemškega političnega toka«. Krenz poudarja tudi, da odprtje zidu še zdaleč ne pomeni odprave meje med Nemčijama, saj stabilnost odnosov med Nemčijama ostaja bistveni element za ohranitev sedanjega ravnotežja v vsej Evropi. »Čustvene reakcije moramo čim bolj brzdati, da nam celotno stanje ne bi ušlo iz rok, kajti iluzija o združitvi Nemčij zaenkrat sploh ne pride v poštev,« še opozarja Krenz. Centralni komite SED (Stranke socialistične enotnosti) je včeraj objavil »akcijski program«, ki ga je odobril že dan prej. Program sloni na treh temeljnih točkah, ki so: ustrezna politična reforma, svobodne in demokratične volitve ter ustanovitev ustavnega sodišča. Centralni komite pa je novemu liderju Krenzu predstavil tudi obširen program gospodarskih reform, ki jih bo začela izvajati vlada, ki bi jo moral Krenz sestaviti. CK SED pa ni obšel niti vprašanja vojaške politike v Vzhodni Nemčiji. Zavzema se sicer za radikalno razorožitev, vendar poudarja, da morajo oborožene sile ohraniti svojo vlogo in obveznosti v okviru Varšavskega pakta. Obisk delegacije Slovenske kulturno-gospodarske zveze na Koroškem Nujna čim tesnejša povezava med Slovenci ki živijo na Koroškem in v naši deželi CELOVEC — V petek je bila delegacija Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze, ki jo je vodil predsednik Klavdij Palčič na obisku pri Zvezi slovenskih organizacij v Celovcu. Delegacijo SKGZ so na sedežu ZSO sprejeli predstavniki Zveze slovenskih organizacij in njenih včlanjenih društev s predsednikom Feliksom Wieserjem na čelu. Srečanje je bilo delovnega značaja in se uokvirja v sistem rednih stikov in sodelovanja med organizacijama. Ob tej priložnosti je še bolj kot kdaj v preteklosti prišla do izraza nujnost, da se Slovenci v Italiji in na Koroškem na vseh možnih ravneh še bolj povezujejo, kajti mnoge okoliščine, v katerih skupnosti živita in delujeta, so si zelo podobne, odprti problemi, s katerimi se skupnosti ubadata, pa se včasih celo prikrivajo. Predvsem gre za ugotovitev, da se tako Slovenci v Italiji kot v Avstriji nahajajo v težavnem položaju glede reševanja osnovnega vprašanja zaščite, pri čemer ne obstaja nikakršnega jamstva, da bi se v kratkem začeli reševati vsaj najbolj nujni problemi, saj gre nekaterim pomembnim kulturnim in družbenim ustanovam obeh manjšin že za preživetje. Obe skupnosti doživljata skrajno negativen vpliv konservativnega krajevnega političnega vzdušja, ki je sicer z različnimi odtenki značilno tako za Koroško kot za območje de- žele Furlanije-Julijske krajine, koder prebivajo Slovenci. Tak položaj postavlja obe manjšini v velike težave, ki so še težje sprejemljive v prostoru, ki se pod geslom Alpe-Jadran vendarle vse bolj integrira in povezuje. Delegaciji sta ugotovili, da imajo nacionalisti v bistvu povsod podobne poglede in so pripravljeni manjšino celo priznavati, vendar čimbolj emarginirano, razdvojeno, potisnjeno v obrobna območja in v izključno folklorno dimenzijo. Končni cilj je isti, namreč izčrpanje življenjskih potencialov narodnostnih skupnosti in torej njihova čimprejšnja asimilacija. Predstavniki SKGZ in ZSO so bili mnenja, da je izhod iz tega položaja za obe narodnostni skupnosti v čim-večji odprtosti in sposobnosti, da razvijata bikulturne in večkulturne odnose, ki si kljub zaviralnim krajevnim dejavnikom odpirajo pot v perspektivi združene Evrope. Akcija narodnostnih skupnosti bo v tem p°' gledu tembolj učinkovita, kolikor bo mogoče med Slovenci tako v Italiji kot v Avstriji ustvariti čvrsto enotnost, ki je v prizadevanjih za uveljavitev pravic osnovnega pomena. Delegaciji sta spričo ugotovitve o skupnih potrebah sestavili načrt za več delovnih srečanj na raznih področjih, do katerih naj bi prišlo v kratkem času. Tudi po konferenci kosovskih komunistov rešitev hude krize oddaljena in negotova PRIŠTINA — Od 15. konference Zveze komunistov Kosova ni bilo mogoče pričakovati, da bi lahko odločilno prispevala k iskanju prave, odgovorne in realne politike, ter usmeritve za rešitev krize, ki zdaj grozi, da bo lahko privedla do tako imenovane libanonizacije spopadov ter do jugoslovanske različice Bejruta. Polarizacija stališč med raznimi politikami, ki jih ponujajo v Kosovu, je namreč prevelika za zagotovitev razumne sinteze, sovraštvo med Albanci ter Srbi in Črnogorci pa preveliko in v marsikaterih okoljih skoraj fanatično, da bi lahko uspel kakršen koli poskus pomiritve duhov in stališč. Po zaključku konference ZK Kosovo lahko njeno vlogo in možnosti strnemo v oceno, da so na njej zvečine ponujali stare vzorce za rešitev krize. Veliko so govorili o sožitju, nujnosti premostitve sovraštva, o tragičnih vidikih izseljevanja srbskega in črnogorskega prebivalstva, o velikanski rodnosti albanskega prebivalstva, ki sproti izničuje gospodarske možnosti in prebivalstvo Kosova obsoja na revščino, pa o pripadnosti pokrajine Srbiji in Jugoslaviji. Toda po zatrjevanju delegatov sta vseh težav in krize kriva albanski nacionalizem in separatizem, ki da ju hranita in omogočata zlasti Slovenija in Hrvaška. Ponavljali so skratka linijo oblasti in Zveze komunistov, da je tako imenovano protirevolucijo potrebno premagati tudi z uporabo prisile in sploh represije. Diferenciacija, to je odstranjevanje Albancev, ki so bodisi nezanesljivi ali pa po mnenju oblasti in Zveze komunistov pravi sovražniki, je doslej zajela že nad 7.000 pripadnikov albanske narodnosti na Kosovu. Diferenciacija pa je pravzaprav potekala tudi med delegati na konferenci Zveze komunistov, in sicer prek soočanja med skrajneži s Kosovega polja in tako imenovanimi golobi v kosovski politiki. Predstavniki s Kosovega polja so uspeli, da v novo partijsko vodstvo ni bila izvoljena nobena pomembna osebnost iz prejšnjih obdobij. Tako je bila izločena tudi bivša predsednica Zveze komunistov Kosova Kagusha Jashari. S kandidatne liste za kosovske delegate na prihodnjem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije pa so črtali predsednika Socialistične zveze Kosova Dauta Jashanico, ki se je zameril vodstvu Zveze komunistov Prištine. V polemičnem vzdušju na konferenci je delegat s Kosovega polja Bogdan Kecman dejal, da izredni ukrepi, ki veljajo na Kosovu, predstavljajo »strel v prazno, ker protirevolucijo ohranja in širi peta kolona, ki deluje v legalnih državnih in drugih organih v pokrajini.« Druga struja, očitno sestavljena iz delegatov albanske narodnosti, pa je onemogočila izvolitev dveh Srbov v nov pokrajinski komite. Eden od njiju je predsednik prištinske občine Živojin Mitrovič. Sicer pa glede na merila o nacionalni sestavi pokrajinskega komiteja v prvem krogu niso mogli izvoliti zadostnega števila pripadnikov srbske narodnosti. Zaradi tega so število članov pokrajinskega komiteja morali povečati od 71 na 77, da bo v njem veljavna nacionalna zastopanost. Na konferenci je govoril tudi predstavnik Zveze komunistov Slovenije Silvo Komar, ki je pojasnil in utemeljil stališča do kosovske krize. Dejal je tudi, »da o družbenih problemih ne obstaja samo ena resnica. Z utemeljevanjem in izva- janjem ene same resnice, tudi s pomočjo represije, družbenih problemov ni mogoče reševati, ampak se jih samo zaostruje. Zato menimo, da je demokracije konec v tistem trenutku, ko se morajo argumenti umakniti pred silo.« Poseg predstavnika ZK Slovenije so delegati albanske narodnosti pozdravili z burnim aplavzom. Polemično pa sta se odzvala dva delegata srbske narodnosti, ki sta med drugim zahtevala pojasnila o tem, kdo je za Slovenijo ha Kosovu manjšina (to so na_ Kosovu, je odgovoril Koffl3 ' zagotovo Srbi in Črnogorci). Gost je delegat0 odločno in jasno predstavil stališča Zveze koiB nistov Slovenije do Kosova in s tem povzro<-jezo v nekaterih okoljih. Današnji beograjski ča nik Večerne novosti mu očita, da je zlorabil g°* toljubnost konference. Dnevnik Politika Expfe® pa je objavil fotografijo obeh slovenskih pr® stavnikov z lažnivim in žaljivim podpisom. Su Komar je zaradi tega v novinarskem centru dan popoldne protestiral in izjavil, da je hotel zapu5 titi konferenco, na katero je bil sicer uradno P° vabljen. . Proti koncu konference se je razvnela pole111 $ ka z replikami in žalitvami. Bogdan Kecman Kosovega polja je protestiral proti navzočnos Kagushe Jashari in Kola Shiroke, sicer člana L ZKJ, in ju pozval, da se pridružita Azemu Vllasi) v zaporu v Titovi Mitroviči. Odgovorila je Kaqu’_ ha Jashari, ki je dejala, da se je bojevala za bra stvo, sodelovanje in sožitje med vsemi narodi narodnostmi na Kosovu in takšna je tudi njen sedanja opredelitev. Poseg Kagushe Jashari delegati, zlasti tisti albanske narodnosti, pozm vili z aplavzom. -e Za predsednika Zveze komunistov Kosova J bil potrjen Rahman Morina, za novega sekretar) pa izvoljen Ljubomir Popovič. Konferenca Zve komunistov Kosova je potrdila, da je to obmo J očitrm obsojeno na nadaljevanje izseljevanja bov, Črnogorcev, Hrvatov, Turkov in MuslihV nov, na večanje revščine, zlasti pa na naraščal strahu in negotovosti pripadnikov vseh na. ju, in narodnosti. Poglavitna krivca za teroriz razne nadloge ter za negotovo prihodnost K° g va, pa po trditvah oblasti in vsemogočne Z v komunistov ostajata zlasti Slovenija in Hrvas MARJAN DROBEZ Za konec Gorjupovih dni pogovor o gospodarstvu ŽALEC — Najbolj nujne so gospodarske spremembe z uvedbo integralnega trga in z uvajanjem pluralizma, konkurence, svobode in pravne države v gospodarstvu. Gospodarske spremembe pa naj bi ustvarile tisto klimo, ki bo omogočila lažje spreminjanje političnega sistema in tudi na tem področju uvajanje zgoraj nakazanih vrednot. Zaradi neurejenih političnih razmer in zaostajanja v spreminjanju političnega sistema je ugled Jugoslavije v svetu nekoliko upadel, kljub temu pa ima tudi zaradi težavnih gospodarskih razmer reforma gospodarstva prednost, za sabo pa bo nedvomno potegnila tudi reformo političnega sistema. To je temeljna filozofija delovanja jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta, kot jo je včeraj na zaključnem pogovoru Gorjupovih dni v Žalcu orisal njegov podpredsednik Živko Pregl. V svojem uvodnem izzivu in v odgovorih na vprašanja novinarjev je Pregl orisal in pri tem zelo zavzeto branil izbire ZIS. Pri tem ni skrival, da je trenutno situacija slabša, kot je bila tedaj, ko je Markovičeva vlada dobila svoj mandat. Kljub temu pa je po njegovi oceni sedaj upravičen večji optimizem, ker so jasni znaki, da ZIS misli zares in da je začel konkretno ukrepati za spreminjanje gospodarskega sistema. Pri tem je poudaril, da je hiperinflacija res velik problem, pred spopadom z njo pa je treba najprej ustvariti pogoje, da bo spopad uspešen. In ta predpogoj je po Preglovi oceni predvsem uvedba integralnega trga. Kdo nasprotuje in kdo zavira vladno politiko? V svojem odgovoru na to vprašanje je bil Pregl obenem dovolj jasen v vsebini odgovora, meglen pa v besedah. »Vladni politiki se upirajo tisti, ki so doslej uspeli dobro živeti mimo trga,« je dejal. Osrednji problem po Preglovi oceni pa je vprašanje, ali bo ZIS uspel pritegniti pozornost javnosti k bistvenim potezam svoje politike. Pregl je namreč prepričan, da bo javnost podprla vlado, če bo zvedela resnico. Zato se je ZIS dogovoril z jugoslovansko televizijo, da bo s prihodnjim letom imel enkrat tedensko na vseh republiških mrežah enourno oddajo, s katero bo neposredno seznanjal javno mnenje s svojimi ukrepi. Tako bo skušal doma razbliniti megleno kopreno, ki jo nekateri ustvarjajo z odpiranjem lažnih problemov. Isto politiko je ŽIS ubral v odnosu s tujino, kateri hoče tudi jasno predočiti, katere sile spodbujajo prenavljanje države in katere ga zavirajo. V tem okviru je Pregl poudaril, da je Jugoslavija daleč pred Madžarsko in Poljsko v celovitem spreminjanju gospodarskega sistema, zaostaja pa za njima v spreminjanju političnega sistema. In ravno to zaostajanje - pri tem je omenil tudi dogajanje na Kosovu - šibi ugled in »ima-ge« Jugoslavije v svetu. V pogovoru z novinarji se je Pregl dotaknil tudi gospodarskega sodelovanja z Italijo in pri tem poudaril pomen jadranske iniciative. To je poskus, da bi na celotno jadransko področje razširili model maloobmejne menjave. Parcialne rešitve, kot je maloobmejni promet, imajo tudi zato veliko vrednost in jih je treba okrepiti. Pregl se je zato obvezal, da bo upošteval predloge, ki so jih ob meji pripravili za poživitev maloobmejnega prometa. VOJMIR TAVČAR AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA OBVESTILO O SPREJEMU V DELOVNO RAZMER^ Z DELOVNO POGODBO ZA DOLOČEN ČAS V Deželnem uradnem vestniku št. 113 z dne 11. noven 1989 je deželna uprava objavila »obvestila o zaposlitvi« z d lovno pogodbo za določen čas, ki ne presega enega leta ih se v primeru posebnih potreb lahko podaljša na dve leti, kot predpisuje deželni zakon št. 20 z dne 28. avgusta 1989, in slC za naslednja delovna mesta: — 25 mest za kvalifikacijo svetovalca s poklicnim profil0111 pravno-administrativno-legalnega svetovalca; — 5 mest za kvalifikacijo svetovalca s poklicnim profilom a9 ronomskega svetovalca; — 3 mesta za kvalifikacijo svetovalca s poklicnim profil0111 urbanističnega svetovalca; — 5 mest za kvalifikacijo svetovalca s poklicnim profilom sV tovalca inženirja; — 4 mesta za kvalifikacijo svetovalca za Urad za zakono študije pri deželnem svetu; — 15 mest za kvalifikacijo tajnika s poklicnim profilom 3 nistrativnega tajnika; — 15 mest za kvalifikacijo sekretarja s poklicnim profil0111 9 ometra-risarja. hvestila Deželni uradni vestnik, v katerem so omenjena »°u ^jer o zaposlitvi« bo na ogled v naslednjih deželnih uradi . bodo tudi razdeljevali obrazce za izpolnitev prošenj: , v Trstu: Deželno ravnateljstvo za organizacijo in °s Ul. Giulia 75; v Vidmu: Deželno ravnateljstvo za krajevne ustanove Savorgnana 11. Vrh delovne skupnosti Alpe-Jadran v Comu Niz predlogov za večjo učinkovitost soh .90mu 50 se včeraj sestali pred-Alr>ni r v^ac* dežel delovne skupnosti jn P®-Jadran, pomembni utiralci poti Bud' C* ,veznega tkiva tudi včeraj v gkiu^P^ti promoviranega podonav-gQv'Jadranskega četverokotnika. Po-vh ; Pre °b jezeru pa so še posebej nakovala bliskovita dogajanja v vzhodni Evropi. U(j r?dsedniki regionalnih vlad so, po-j, rla]°č skupni prispevek v spodbu-tičiU Procesov, ki so v teku, samokri-no .°.ugotavljali premajhno konkret-hitr ln hevamost, da bi se, če ne bi nili° Posl;ali operativnejši, sami potis-ve na obrobje; skladno temu je bila ProHi3 _Preaijle°PSlca integracijska dogajanja bo siipp nlpn prihodnjo jesen organiziran skeqa Z1 P. vPbvih združenega evrop-Alpg. T tržišča na gospodarski sistem ha Dr * ran in danes podpisana skup-P °snja treh obalpskih regionalnih združenj (razen Alpe-Jadrana še »Arge Alp" in "Cotrao" za status posvetovalnega člana v Evropskem svetu). Udeleženci so sprejeli tudi posebno resolucijo, v kateri pozdravljajo procese demokratizacije in gospodarskih reform v deželah Vzhodne Evrope in v Jugoslaviji. Predsedujoči, lombardijski predsednik Giuseppe Giovenzana, pa je posebej omenil izrazito evropsko usmerjene politične in gospodarske poteze Slovenije in Hrvaške in hkrati ocenil kot nevarno, če v tem zgodovinskem trenutku ne bi vsa Jugoslavija upoštevala tega, kar se dogaja v Evropi. Med drugimi konkretnimi zaključki velja omeniti, da je sestanek na vrhu odobril raziskovalni projekt o cvetenju Jadrana, ki so ga pripravili stro- kovnjaki Tržaškega observatorija za Gornji Jadran in observatoriju naročili, da preveri možnosti za pripravo koncepta celotne sanacije Severnega Jadrana. Potrjen pa je bil tudi predlog o sklicu mednarodnega zasedanja o koordiniranem načrtu civilne zaščite v prostoru Alpe-Jadran v Trstu 31. marca prihodnje leto. V Comu se je skupnost, ki je doslej štela 16 članic, okrepila s švicarskim kantonom Ticino in madžarsko županijo Baranyo, predsednik Dušan Šinigoj pa je napovedal, da bosta skoraj zanesljivo zaprosili za sprejem tudi jugoslovanski republiki Bosna in Hercegovina ter Črna gora. Na slikah: Dušan Šinigoj in Adria- no Biasutti IGOR GRUDEN Hal Od neurja prizadetim ozam pomoč či Za Varnostna akcija zbiranja pomo-Prife| riZabete prebivalce Haloz se je to Sp.a tudi na Sežanskem. Organizira °b g anska občinska organizacija RK hhuči socialistične zveze. Že šte-°r9ani amezniki kakor tudi delovne je prp5ahije so se odzvali vabilu. Tako P°sta;„ kratkim (14. 10.) z železniške Setla, k' V Dutovljah krenilo 450 bal Plisk0v- ^a Je prispeval Darko Šuc iz ih Bar-1Ce z vaščani Milanom Šucom ha skun°rri Ščuko. Tako je tudi krajev-BQhiQpj hcst Pliskovica prispevala ob Pfavija . čega križa svoj delež k od-hepfjg posledic katastrofalnega 9fe .Ptujskem. Posebna zahvala ki je 0d Zelezniškemu gospodarstvu, SiCet avii° brezplačno vožnjo, pirajo f;Pa P° krajevnih skupnostih i k° je Pančua sredstva za prizadete. ?kega RjA0 sedaJ po podatkih občin-J.rajevnP ^ukazalo še svoja sredstva iz Yrabče p skupnosti Sežana, Komen, i Snih tudi. delavci najrazličnejših a*i en danr^an^zacij 50 in še bodo de-,CeJ Posam„SO!idarnostno. Sicer pa pre-, čežano j Zn i* odvedli nalra 1 denar in 9a Preko Skupščine RKS2'™ račun RKS Ptuj harna sredstvi*0 y.sakdo nakaže de-8nicnizaciie tj 5,iro račun občinske a026l ali T. RK .Ptuj št. 52400-678- , ali LinKiPa na žiro račun skupščine ! ob neurju. °lga Knez Stojkovič Konec tedna v Pordenonu sejem motornih vozil PORDENON - Na sejmišču v Pordenonu bodo v soboto, 18. novembra, odprli sejem motorjev in avtomobilov Fieramotori, ki ga tu prirejajo že peto leto zapored. Na letošnjem sejmu, ki bo odprt do 26, novembra, bo najnovejše avtomobile in motorje razstavljalo 116 podjetnikov oziroma tovarnarjev. Razstavni prostor v Pordenonu je precej velik: tu je nad 70.000 kv. metrov, od teh 25.000 pokrite površine. Razstavljeni bodo najsodobnejši avtomobili ter motorji serijske izdelave. Na ogled bodo tudi športna vozila. Prišli bodo tudi znani piloti formule ena ter rallyjev. Priredili bodo tudi nekaj razstav starih vozil, civilnih ter vojaških. V sejemskih dneh bodo imeli tudi vrsto prireditev, ki bodo brez dvoma pritegnile pozornost gledalcev. Morda najbolj atraktivna prireditev bo na sam dan otvoritve, v soboto, 18. novembra. V Pordenon pride kar 12 pilotov formule ena. Organizatorji sejma so na tiskovni konferenci potrdili njihovo prisotnost, pa čeprav so prej imeli v mislih še več pilotov, ki so izpadli zaradi nepredvidenih poškodb na zadnjem tekmovanju svetovnega prvenstva v Avstraliji. Patrese, Martini, Cheever, Alboreto, Capelli, De Ce-saris, Larini, so imena nekaterih teh pilotov. V naslednjih dneh bodo na sporedu karting tekme. Na sejmišču v Pordenonu bo urejen prostor, na katerem bo vrsta starih fer-rarijev. Razstavljeni pa bodo tudi najnovejši avtomobili te svetovno znane tovarne. S svojimi vozili bosta seveda prisotni tudi tovarni Lotus in Lamborghini. Na ogled bodo stara vojaška vozila, stara vojaška letala, kot tudi vrsta civilnih osebnih avtomobilov in kamionov. Na sejmu bodo poleg italijanskih trgovcev sodelovali tudi tujci. Letos bo poseben prostor namenjen tudi mehaničnim delavnicam. Na sejmu bodo sodelovali tudi proizvajalci strojev za mehanike. Pordenonski obrtniki tega sektorja bodo imeli svoj posvet. (mw) Gospodarski dopis iz Slovenije SACHSOVE MUŠICE Jeffrey Sachs iz Harvarda svetuje enako kot njegov starejši kolega Milton Friedman: če hočete zmanjšati ali celo odpraviti inflacijo, potem nehajte tiskati denar. Drugače rečeno: odpravite vse subvencije, ki jih država trosi na vse strani. Vendar se s tem boj proti inflaciji šele začne. Mladenič - uspešen harvardski profesor in izjemno ugleden svetovni ekonomist predvsem zaradi tega, ker je v nekaj mesecih zlomil bolivijsko hiperinflacijo - je temu prvemu napotilu, ki ga je izrekel kmalu potem, ko je pripotoval na daljši "študijski" obisk v Jugoslavijo (pomagal naj bi svetovati, kaj storiti v boju proti inflaciji), takoj dodal: to lahko stori le vlada, ki ima močno podporo in lahko odločno reče: »Ne!« Ali imamo tako močno vlado in ali je sploh možno imeti v zdajšnjih jugoslovanskih razmerah takšno vlado, ki bi lahko odločno rekla »Ne« in ki bo poleg tega kos še nekajmesečnemu socialnemu, gospodarskemu in političnemu kaosu, do katerega mora priti po takšni odločitvi? Tudi mi lahko dokaj zanesljivo odgovorimo: Ne! Tako avtoritativne vlade v zdajšnjih jugoslovanskih razmerah ni možno oblikovati. Vsekakor se mora tega zavedati tudi Jeffrey Sachs, sicer ne bi takoj na začetku izpostavil prav ta dva elementa (močna vlada - prekinitev tiskanja denarja). Ker ne dvomimo v njegovo znanstveno veličino, vemo, da je jugoslovanske razmere preštudiral že prej, preden je prestopil jugoslovansko mejo. Se zlasti pa se Sachs mora tega zavedati zato, ker je podobne - socialistične - razmere že lahko preštudiral na Poljskem, ki jo je obiskal pred nami, in ker se ukvarja tudi z Madžarsko, kamor potuje potem, ko bo končal obisk v Jugoslaviji. Vsekakor ve, kaj o inflaciji pri nas mislijo jugoslovanski ekonomisti. In prav tu je stična točka. Tudi najuglednejši jugoslovanski ekonomisti (zlasti t. i. tržniki, tisti torej, ki zagovarjajo uvedbo tržnega gospodarskega sistema) trdijo enako: ustaviti je treba tiskanje denarja in prenehati dajati denar iz državne blagajne za pokrivanje vseh mogočih izdatkov, primanjkljajev in zahtev. Ta stična točka je torej na politični ravni. Oziroma, kakor je pred časom dejal Aleksander Bajt, odprava inflacije v Jugoslaviji je zdaj predvsem političen problem. Zato seveda Jeffrey Sachs, ko primerja latinskoameriške inflacije z vzhodnoevropskimi, lahko ugotavlja, da je inflacija v vzhodnoevropskih državah - in tudi v Jugoslaviji - bistveno težji ekonomski problem kot drugod. V socialističnih državah je namreč treba skupaj in hkrati s protiinflacijskim delovanjem izpeljati tudi obsežne gospodarske in družbene reforme. Ugotovitev Jeffreya Sachsa sicer ni izvirna, je pa bistvena. Precejšen del Jugoslavije je že zdavnaj uvidel to zakonitost, žal pa precejšen del države še vedno vidi izhod v boljševiškem urejanju gospodarskih razmer. Markovič, ki sicer uživa kar precej simpatij po vsej državi, se zato ne more postaviti na čelo močne vlade, ki bi uspevala z odločnostjo. Zaradi ideološke spolzkosti parlament zavrne marsikatero odločitev vlade ali pa jih spreminja. Prav te dni smo priča takemu odstopanju od začetne gospodarske usmeritve vlade in države. Žal mora vlada paziti na svojo kožo in zato tudi popušča posameznim zahtevam določenih političnih krogov. Stara zgodba se torej nadaljuje. Ali lahko analize, ki jih bo napravil mladi harvardski ekonomist, pomagajo k izstopu iz starega kroga? Ali so kaj pomagali nasveti, ki jih je pred časom dal drugi znani protiinflacijski uspešnež Michael Bruno (po njegovih napotkih so se iz inflacije uspešno izkopali v Izraelu) in ki je bil prav na takšnem obisku v Jugoslaviji, kot je zdaj Sachs? Čeprav gre za politično inflacijsko bistvo, bi ti nasveti vendarle morali kaj pomagati: postanejo namreč argument v rokah tistih, ki hočejo ekonomsko politiko in celotno gospodarstvo odtrgati politiki in politikom. To seveda še zdaleč ni odločujoče - zlasti zato, ker v političnih igrah argumenti ne pomenijo veliko - a argumenti so kot mušice: več kot jih je, bolj so nadležne. JOŽE PETROVČIČ Veliko zanimanje za proslavo 120-letnice slovenskega športa Poročali smo že, da je pripravljalni odbor za letošnjo proslavo 120-letnice slovenskega športa na Tržaškem pripravil v tem tednu v ljubljanskem Cankarjevem domu tiskovno konferenco, ki je bila zelo dobro obiskana. Slovenski tisk je na podlagi informacij, ki jih je dobil na tej tiskovni konferenci, s poudarkom pisal tako o proslavi sami, kot tudi o širših vprašanjih zamejske telesne kulture. Daljši članek je izšel tudi v zagrebških Sportskih novostih, prav tako pa so prispevke o tiskovni konferenci v Cankarjevem domu emitirali tudi po televiziji in v raznih radijskih poročilih. Organizatorji proslave pa se ne nameravajo zaustaviti le ob Cankarjevem domu, ampak so pripravili podobno tiskovno konferenco tudi v Trstu, kjer bodo tako o proslavi sami, kot tudi o drugih vprašanjih našega športa obvestili informacijske medije v naši deželi, tako slovenske kot italijanske. V okviru priprav, ki tečejo s pospešenim tempom, so izdelali tudi poseben emblem, s katerim bodo obeležili tako značke, kot lepake, nalepke in vse, kar bo v zvezi s proslavo tega pomembnega jubileja. Vse kaže, da vlada za prireditev izredno zanimanje, saj je med drugim napovedalo svoj prihod cel avtobus gostov iz Ljubljane, članov tamkajšnjega Partizana Narodnega doma, ki je nosilec tradicije najstarejše telesnokulturne organizacije v Sloveniji. Prav tako prihajajo organizatorjem glasovi, da bo prišlo na proslavo mnogo obiskovalcev z Goriškega pa tudi, seveda, iz raznih krajev na Tržaškem, da o samem Trstu ne govorimo. Vse torej kaže, da bo to zelo pomemben družbeni dogodek, ki bo s svojim pomenom presegel zgolj njegovo telesnokulturne izvornost. Dejstvo, da imamo Slovenci tudi na tem področju več kot stoletno tradicijo, je vrednota, ki je vključena v našo celotno kulturno dediščino in smo lahko na njo res ponosni. -boj- Sejem daril v Vidmu VIDEM — Na videmskem sejmišču je že vse v predprazničnem vzdušju. V petek so odprli sejem Ideanatale, na katerem si bo še danes in jutri mogoče ogledati marsikaj, kar nam bo prav prišlo za božično ali novoletno darilo. Da sejem traja le štiri dni, je treba pripisati dejstvu, da na njem razstavljajo pretežno trgovci, ki morajo pač imeti odprte svoje trgovine v prihodnjih dneh. Na sejmu razstavljajo furlanski in koroški obrtniki, izdelovalci zlatih predmetov in drugih okraskov. Doslej so Furlani razstavljali v središču Vidma. Letos so povabili tudi Korošce. Kot razstavni prostor so si izbrali sejmišče. Tu razstavljajo tudi domači izdelovalci tekstilnih preprog. Na razstavišču pa najdemo tudi praktična darila kot so domače sladkarije, tipična vina, lesene ter druge izdelke. Vse to je bilo doslej, v tem času, v raznih razstavnih prostorih v Vidmu. Sedaj so vse to osredotočili na enem samem kraju. (mw) Sindikalne organizacije CGIL-CISL-UIL predstavile platformo Zavzemanja za oskrbo ostarelih morajo imeti absolutno prednost V tržaški pokrajini ima vsak četrti prebivalec več kot 65 let: že ta podatek zelo jasno priča, da bi moralo biti vprašanje ostarelih in skrbi za kvaliteto njihovega življenja primarnega pomena. Vendar pa gre še vedno zgolj za načelo, ki mu sicer zadnje čase ospo-rava vse manj ljudi, a ga v praksi krajevne uprave in ostale pristojne ustanove ne izvajajo. Zato so se sindikalne organizacije CGIL-CISL-UIL na pokrajinski ravni dogovorile, da bodo zavzemanju za kakovostnejšo raven skrbstva bolj izpostavljenih plasti prebivalcev dale prioriteto. S tem v zvezi so pokrajinska tajništva CGIL-CISL-UIL v sodelovanju s sindikatom upokojencev in zaposlenih v javnih ustanovah izdelale precej podrobno platformo, ki so jo predstavila na tiskovni konferenci na sedežu sindikata CGIL. Dodatna zanimivost pobude, ki je zelo pomembna z vsebinskega vidika, je v zahtevi krajevnim upravam in Krajevni zdravstveni enoti: po številnih srečanjih naj bi do zadnjega decembra tega leta podpisali dogovor, ki bi bil obvezujoč za vse. Med poglavitnimi vzroki, da je socialno skrbstvo pri nas na tako nizki kakovostni ravni, je neusklajevanje pristojnosti med posameznimi odgovornimi upravami oziroma ustanovami. Ne samo, da posamezni posegi in načrti niso koordinirani, še več, krajevne uprave in ustanove tudi zvračajo krivdo druga na drugo za zelo očitno neustreznost skrbstvene mreže. Ob tem gre podčrtati še finančno plat zadeve: v posameznih proračunih za pomoč tako imenovanim šibkejšim plastem prebivalcev (med te sodijo ostareli, handi-kapirani, dela nesposobni in mladi) sicer niso predvidene zelo visoke vsote, vendar velikokrat predvidenih ali možnih fondov ne izrabijo. Prav zaradi povsem neustrezne ureditve tega vprašanja so v deželnem okviru odobrili načrt o socialnem skrbstvu, ki kot deželni zakon nosi številko 33. Ta zakon, ki so ga sindikalne organizacije vzele za izhodišče, je programskega značaja, kar pomeni, da je izoblikoval smernice delovanja in določil nosilce, načrt pa bodo morale izvajati krajevne uprave in KZE kar zadeva zdravstvene posege. Po mnenju pokrajinskega tajnika CGIL Roberta Treua, ki je uvedel sobotno srečanje z novinarji, pa je deželni zakon, kljub nekaterim pomanjkljivostim, velikega pomena. Prvič, ker skuša končno uskladiti pristojnosti in delovanje vseh odgovornih, ter drugič, ker daje prednost načrtom in pobu- dam, ki naj bi zagotovile razpredeno mrežo servisov po teritoriju. V tej prvi fazi bodo sindikalne organizacije dale prednost vprašanju ostarelih, je dejal Treu, vsekakor pa so si sindikalne organizacije zastavile zelo konkreten in postopen načrt v zvezi s socialnim skrbstvom. Zaenkrat so se sindikalni predstavniki že srečali z deželnimi, pokrajinskimi in občinskimi odborniki za socialno skrbstvo oziroma zdravstvo in s predstavniki KZE. Težav za izvajanje deželnega zakona je namreč veliko: deželni zakon št. 33 predvideva ustanovitev okrajev, kar bo precej dolgotrajen proces. Drugi sklop problemov, o katerih je govoril Treu, se nanaša na novo porazdelitev pristojnosti med krajevnimi ustanovami: Pokrajina naj bi odslej načrtovala, Občine pa izvajale. Takšna preusmeritev zahteva seveda tudi drugačno delitev sredstev ter drugačno razporeditev osebja. Zaradi izrednega pomena tega vprašanja pa je po mnenju sindikalnih organizacij nujno, da bi črpali sredstva še iz drugih virov. Na sobotni tiskovni konferenci so navedli dve možnosti: Sklad za Trst in Sklad od bencinskih bonov pri tržaški Trgovinski zbornici. Član pokrajinskega tajništva CISL Maurizio Sodani je podrobneje osvetlil vsebino sindikalne platforme. V konkretnem se predlog zavzema za dosego treh ciljev: za kakovostno in številčno ojačitev občinske službe oskrbe na domu ostarelih (v treh letih naj bi se podvojilo število oskrbovanih), za ustanovitev posebnih centrov, kamor bi ostareli lahko zahajali in se zadrževali podnevi in končno za ureditev dostojnih domov za ostarele. Po mnenju Sodana je načrt z vseh vidikov sprejemljiv, ker so sindikati upoštevali številne težave KZE in krajevnih uprav. Glede številnih privatnih pobud na tem področju, ki so med drugim odraz neustrezne javne oskrbe, pa je dejal, da bi morale biti podvržene strožjemu nadzoru. Ne glede na težave pa je nekatere spremembe mogoče izpeljati, samo dovolj poguma in odločnosti je treba imeti. Tako je izjavil pokrajinski tajnik UIL Gianfranco Trebbi, ki je dejal, da je treba najprej ugoditi trem zahtevam: občinska sredstva je treba drugače porazdeliti, drugače je treba razmestiti osebje in končno je treba KZE razbremeniti uslug, ki jih opravlja namesto skrbstvenih struktur. Pri tem je imel predvsem v mislih ostarele, ki jih sprejmejo v razne bolnišnice, pa čeprav niso bolni. Glede tega aspekta je na tiskovni konferenci beseda večkrat nanesla na nesprejemljiv položaj, ki je nastal v zvezi z bivšo bolnico Gregoretti, ki jo »spreminajajo« v dom za ostarele. Dežela je namreč z upravnim postopkom spremenila status te ustanove, ki ni več zdravstvena, kar v praksi {domeni, da njeni gostje niso več bolniki in zato morajo plačati vzdrževalnino. Po protestu sindikatov in številnih srečanjih je KZE plačevanje preklicala, vendar vprašanje še ni rešeno. Zato bo ponovno srečanje jutri ob 18. uri na pokrajinskem sedežu UIL. Primer bivše bolnišnice Gregoretti je eden izmed zelo zgovornih primerov oskrbe, ki bi se je moral Trst sramovati, (bip) Tržaški občinski odbor odobril ustrezen načrt Za bolj urejeno mestno zelenje Skrb za mestne zelenice je v zadnjem času med vprašanji, ki jim krajevne uprave posvečajo precej pozornosti. Tržaški občinski odbor je na primer s tem v zvezi sprejel pomemben sklep. Gre za načrt, ki predvideva bonificiranje zelenih površin in ki se vključuje v splošnejšo zasnovo o razvoju tega področja. Pri tem je pomembno še dejstvo, da je načrt tako zastavljen, da lahko uporablja sredstva iz posebnega poglavja za zaposlovanje mladih, ki jih predvideva Sklad za Trst. Občinski odbor naglaša, da ne gre za načrt, s katerim bi skušali okrepiti trenutni organik, temveč da gre za nekakšno prehodno fazo od sedanjega položaja do razvoja celotnega področja, ki ga predstavlja uresničitev zamisli o Mestnem parku. Sprejeti načrt, ki naj bi veljal leto dni, v bistvu sloni na dajanju v zakup ureditvenih del posebnim zadrugam. Občinska uprava naj bi sklenila vrsto pogodb, istočasno pa naj bi kupila potrebne stroje. V sklepu je občinska uprava evidentirala tudi sedem, v glavnem mestnih predelov, na katerih bi zadruge bonificirale zelenice; istočasno bi morale zadruge urediti okolje nekaterih izletniških točk ali parkov. In končno naj bi zadruge bonificirale nekatere predele, na katerih bi lahko uredili vrtove. Z okrogle mize NŠK in Združenja Italija-SZ Neoviran razvoj manjšin le v Evropi narodov in kultur Samo združena Evropa, Evropa kultur in narodov brez ideoloških meja, bo lahko priznala manjšinam pravico do razvoja brez pravnih in kulturnih ovir. Le taka Evropa bo namreč lahko začutila potrebo, da ohrani manjšine, ki so ena od tolikih oblik človeškega dostojanstva. S to mislijo je Ciril Zlobec v petek "zaokrožil" okroglo mizo o narodnih manjšinah v skupnem evropskem domu, ki sta jo v predavalnici Ferrero filozofske fakultete priredila Narodna in študijska knjižnica in Združenje Italija-Sovjetska zveza. Okrogle mize, ki je seveda nudila predvsem informacije o položaju nekaterih nam sosednjih manjšin (nemške in slovenske v Italiji, slovenske, hrvaške, češke in madžarske v Avstriji ter italijanske v Jugoslaviji), so se udeležili že omenjeni podpredsednik SZDL SRS Zlobec, bivši glavni urednik tržaškega dnevnika II Piccolo in italijanskega dnevnika na Južnem Tirolskem Alto Adige Luciano Ceschia ter svetovalec avstrijske vlade za manjšinsko problematiko Heinz Tichy. Vsak od njih -predstavil jih je predsednik NŠK prof. Jože Pirjevec - je poudaril različen aspekt manjšinske problematike, vsi trije pa so bili mnenja, da niti najbolj napredna zakonodaja, ki je sicer bistvenega pomena, ne bo mogla ustvariti pravega sožitja, če ne bodo dani pogoji tudi za drugačno psihološko naravnanost večinskega naroda (k čemur oblasti lahko veliko prispevajo z oblikovanjem javnega mnenja). To, da takega kulturnega ozračja doslej ni bilo, je po Ceschievem mnenju treba pripisati dejstvu, da so bili narodi ob meji (tako večinski kot manjšinski) čestokrat zlorabljeni na račun vsedržavnih interesov. Svojih napak v Južni Tirolski pa Italija na primer še ni mogla popraviti, saj ]e 50. letih najprej zanikala obstoj ®anj^ šine, nato pa je odobrila statut (zn s je po proporcionalnem sistemu), ki J pravnega vidika neoporečen, a ki Pr_“ zaradi preštevanja ustvarja še ve J sovraštva. Če manjšina ne sme 0 razlog za ločevanje, pa po drugi stra sožitje ne more biti le golo prenašanj (tako sožitje želijo tukajšnje oblas J' pač pa dojemanje etničnega plurah ma. Tichy je nato osvetlil predvsem P ložaj manjšin v Avstriji, kjer trenut^ poteka zelo zanimiva razprava: ka je mogoče opredeliti manjšino in , ji pripada (jezik ne more biti natanč® pokazatelj), ali nima manjšinec Pra ce, da tudi zunaj strogo manjšinske!) območja uživa svoje pravice? Kar ^ deva kulturno ozračje, pa je Tichy 1 ^ razil prepričanje, da gredo stvari Avstriji na bolje, da večinski naro^ čuti večjo solidarnost z manjšin© da je čedalje bolj zaznaven trend P^ odkrivanju etničnega pluralizma, madžarsko manjšino je bilo na pri10 zelo pozitivno, da so sprostili držav meje, kar tej skupnosti omogoča, da krepi tudi iz gospodarskega vidika. Zlobec je nazadnje govoril, ko* > sam dejal, predvsem iz človeškeg zornega kota (in zanemaril konkre 1 pravni položaj manjšin v Jugoslavp^ Izrazil je precej pesimistično prepn ^ nje, da bodo težave manjšin rešene, manjšin ne bo več. Šele tedaj namreč ne bodo osebno zaznavali P blemov. Kljub svojemu pesimizmu P _ je s pogledom, zazrtim v možno čo Evropo le dal možnost upanju. Na sliki (foto Magajna) z leve P‘r jevec, Tichy, Ceschia in Zlobec. OI*ČIMI£ -TlfST SEDAJ V NOVEM SEDEŽU V UL. RICREATORIO 2 ® 21491 Upravni svet se zahvaljuje vsem, ki so s svojo prisotnostjo ali drugače počastili otvoritev novega sedeža. NORICUM ZAVAROVALNICA - ASSICURAZIONI D.D. (skupina UNIPOL) IŠČE osebe s sledečimi profili: A) ADMINISTRATIVNI z izkušnjami v zavarovalnem sektorju; B) PREVZEMALCI RIZIKOV za vse zavarovalne vaje in/ali izvedenci v sektorjih prevozov in jamstev,- C) KOMERCIALNI s pomembnimi izkušnjami v zavarovalnem sektorju; D) KOORDINATOR neposredne zavarovalne dejavnosti z organizacijskimi sposobnostmi in s pristojnostjo vodenja nekaterih že opredeljenih prodajnih mest. Za vse profile je potrebno: - starost 25/35 let - višješolska ali univerzitetna diploma. Prednost bodo imeli kandidati z znanjem jezikov. Delovni sedež bo v Trstu. Pogodbeni pogoji in osebni dohodek bodo v skladu z dejanskimi delovnimi izkušnjami. Prošnjo s podrobnim življenskim opisom in z navedbo profila poslati na NORICUM ASSICURAZIONI S.p.A., c/o COMPAGNIA ASSICURATRI-CE UNIPOL S.p.A. - Via Stalingrado, 45 - 40128 BOLOGNA. Zaradi zaupnosti dodati na pismeno ovojnico pripis: riservata all attenzione del responsabile delTUfficio Selezione del Personale. Predstavitev Waltritscheve knjige o posojilnicah Dragocen prispevek k spoznavanju zgodovine nabrežinskega Krasa Knjiga Marka Waltritscha Posojilnice na nabrežinskem Krasu je bila v središču okrogle mize, ki se je predsi-nočnjim odvijala v župnijski dvorani v Nabrežini. Okroglo mizo je priredila Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini - ki je knjigo tudi izdala ob proslavljanju svoje 100-Ietni-ce - vodil jo je prof. Zvonko Legiša, o njej pa so poleg VValtritscha razpravljali prof. Aleš Brecelj, univerzitetni profesor Aleš Lokar in časnikar Marko Tavčar. Razpravljale! so prikazali in razvijali posamezna področja ali vprašanja, ki jih VValtritscheva knjiga obravnava. O knjigi so si bili vsi edini, da predstavlja dragocen prispevek ne le za spoznavanje zgodovine posojilništva, ampak tudi drugih plati življenja v zadnjem stoletju na nabrežinskem Krasu. Veliko je bilo govora o vzrokih, ki so botrovali izrednemu razmahu hranilnic in posojilnic na Slovenskem na koncu prejšnjega ter na začetku tega stoletja. Nekdo je pripomnil, da bi se Slovenci po tej plati lahko primerjali Švicarjem. Beseda je seveda tekla tudi o temnem obdobju med obema vojnama in nato o svetlejših sedemdesetih in osemdesetih letih, v katerih je še-stero slovenskih denarnih zavodov v Italiji doseglo višek svojega razvoja. Po oceni prof. Lokarja, ki je napisal posebno študijo o tem vprašanju za opensko hranilnico, se slovenskim denarnim zavodom zdaj odpira potreba, da izdelajo novo strategijo, ki bi jim omogočila nadaljnji razvoj. VValtritsch je okroglo mizo izkoristil predvsem zato, da je pojasnil nek j vprašanja, s katerimi se je spopni med pisanjem knjige, ali ki so ® je potem postavili bralci. Med drugi poudaril, da je prej časnikar ko sVOjj-dovinar in da zato bolj ceni, če s -j. mi knjigami vzbudi zanimanje P ge rokem krogu ljudi, kot pa če priznanje elite specialistov. Ipienc* Po okrogli mizi so se u“^p lg° preselili v sosednjo dvorano ve Gruden, kjer je bila otvoritev ra aijre' dokumentov o posojilnicah na ,pfta žinskem Krasu. Razstava bo ^ g. vsak delovnik do 18. novembra Kviz: Toto-TV Radiocorri- 14 0 ere 8 Variete: Domenica in... 14 -v, (Ž°di Edwige Fenech) 15 90 |p°rtne vesti lfi in SP°rtne vesti <~2° Športne vesti RAI2 RAI 3 RTV Ljubljana 1 (UP) TV Koper 19 so ?P°ri: 90. minuta 20 9n Yreme in dnevnik TV film: I promessi sposi (n Salvatore Nocita, i. Danny Quinn, Delphine Forest, Burt Lancaster, 1. g« &“Z'a„i. 0ln Nočni dnevnik in vreme Film: Io sono il pili gran-de. (biog., 1977, r. Tom Gries, i. Muhammad Ali, Ernest Borgnine) 7.30 Risanke in komični po-snetki 8.10 Film: Giudice Hardy & figlio (dram., ZDA 1939, r. George Seitz, i. Mickey Rooney) 9.40 Baletni festival v Spoletu 10.25 Film: II tesoro della Sierra Madre (pust., ZDA 1948, r. John Huston, i. Hum-phrey Bogart) 12.25 Iz rubrike o zdravju 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Film: Superboy (dram., 1957, r. Leslie Martinson, i. Gary Coleman) 15.25 Variete: Gli antennati 16.20 Film: Sayonara (dram., 1957, r. Joshua Logan, i. Marlon Brando) 18.45 Nanizanka: Miami Vice 19.45 Vreme, dnevnik in šport 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Film: Obiettivo Brass (krim., 1979, r. John Ho-ugh, Sophia Loren, John Cassavetes) 22.25 Dnevnik, vreme, Mixer 23.50 Rubrika o protestantizmu 0.10 Rubrika: L aguilone 1.10 Nagrada Tenco 11.10 Nanizanka: Vita col non-no - Paura 12.00 Film: La fuga di Bulldog Dummond (krim., 1937, r. James Hogan, i. Ray Mil-land, Guy Standing) 13.10 Nanizanka: Professione pericolo - Ritrovarsi 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Drobci 14.15 Variete: Prove tecniche di trasmissione (vodi Piero Chiambretti, gost Nanni Loy) 16.30 Film: II cielo sopra Berli-no (dram., ZDA-ZRN 1987, r. Wim Wenders, i. Bruno Ganz, Otto Sander, Peter Falk) 18.45 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in deželni šport 20.00 Italijansko . nogometno prvenstvo B lige 20.30 Aktualna oddaja: Chi l'ha visto? (vodita Donatella Raffai in Luigi Di Majo) 23.00 Filmske novosti 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Deželni nogomet Žav, 9.40 nan. Pika Nogavička (8. del) 10.10 Klavirska glasba: Po belih in črnih tipkah 10.40 Nadaljevanka: Vrtnice so za bogate (pon. 3. dela) 11.30 Videomeh 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Nad.: Veliko sedlo (ČSSR, r. František Mudre, 2. del) 14.10 Film: Soylent Green (fant., ZDA 1973, r. Fic-hard Fleisher, i. Charlton Heston, pon.) 15.45 Glasbena oddaja: Zvezdni prah 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Film: Mutec (dram., ZDA 1979, r. Frank Perry, i. Paul Sorvino, Le Var Burton, Brian Dennehy) 18.25 Glasba za cicibane 18.45 Risanka 19.00 TV Mernik, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Tovarišica ministrica (6. del) 21.10 Zdravo 22.40 Dnevnik 10.15 Rubrika: Fish Eye (pon.) 10.45 Športna oddaja: Juke box 11.15 Rubrika: Veliki tenis (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Noi la domenica, vmes jahanje, nogomet, odbojka in košarka (vodi Franco Ligas) 14.00 Tenis: finale turnirja v Stockholmu (prenos) 20.30 Rubrika: A tutto campo 22.00 TVD Novice 22.15 Nogomet - angleško prvenstvo 23.45 Šport: bezbol RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Lučka na daljnem severu; 10.40 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Rosa L.; 14.40 V studiu z vami: Sergej Verč (1. del); 15.30 Šport in glasba, vmes (17.00) Martinovanje 1989; 19.20 Zaključek. or RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri in nadaljevanka Vrnitev odpisanih 13.00 Športno popoldne 18.00 Odbojka: Paloma Branik-Union Basel 19.30 Dnevnik 19.55 Da ne bi bolelo: Moj otrok je drugačen 20.20 Dokumentarna oddaja: Piš svobode (1. del) 21.15 Dokumentarna oddaja: Razglednice 23.05 Športni pregled RADIO TRST A in RADIO KOPER sta tudi letos pripravila skupno martinovanje v petek zvečer v osmi-ci pri Jožku Colji v Samatorci. Nastopala sta domači zbor Rdeča zvezda in Ottavio Brajko s svojo harmoniko, pozdravil je prof. Matjaž Kmecl, vinogradniki z obeh strani meje pa so govorili o letošnji letini. Radio Koper bo oddajal posnetek danes ob 15.30, Radio Trst A pa ob 17. uri. ^3*MAU5S ~ 9 ?? a*abožna oddaja l(w Šport: golf Aktualno: Block Notes, Otoški svet, Magazine, 10.30 H On n9irasole Rubrike: Fatto da me, 11.15 E-ammina, cammina, 11.30 J2.00 VaHLreoellea- r 13qq Janete: Rivediamoli glasbena oddaja: Super-U.oo p®,ssifica Show i1®: La grande guerra [v°jni, It.-Fr. 1959, r. Mario 16.55 č^icelli, i. Alberto Sordi) 17,25 4?r®e; Nonsolomoda 1?,50 Aktualno: Anteprima 17 55 glasbeni vikend IRoo Vikend v kinu Ryiza: O.K. il prezzo e gi-usto, 19.45 La ruota della 20.30 p°fUna jun: Lo chiamavano Tri-uita (vestern, It. 1970, r. Enzo Barboni, i. Terence 22.4o oS Bud Spencer) “ddaja o življenju bogata- 23,4q Yariete: Nonsolomoda 0.40 itatija sprašuje Uo $ort:goif Nanizanki: Petrocelli, 2.40 L°u Grant RETE 4 ITALIA1 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanka: La grande val-lata - Una suora con le pištole 9.30 Film: Una vita alla roves-cia (dram., Fr. 1964, r. Alain Jessua, i. Charles Denner) 11.15 Aktualno: Ciak 12.15 Rubrika iz parlamenta 13.00 Otroška oddaja 16.00 Nanizanki: Sceriffo a New York Š Ritorno ad Alamo, 17.30 Marcus Welby M.D. -Vieni con me figlio mio 18.30 Film: L'eredita di un uomo tranguillo (kom., VB 1954, r. Mario Zampi, i. David Niwen, Vvonne de Carlo) 20.30 Film: Le nevi del Kilimagi-aro (dram., ZDA 1952, r. Henry King, i. Gregory Pečk, Susan Hayword) 22.40 Reportaža 23.10 Film: OuelFestate del 1942 (dram., ZDA 1971, r. Robert Mulligan, i. Jennifer O Ne-ill, Gary Grimes) 1.10 Film: I peccatori della fo-resta nera (dram., Fr.-It. 1962, r. J. Duvivier, i. Nadia Tiller) 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanki: Starman, 11.25 L’uomo di Atlantide 12.20 Ob nog. prvenstvu 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Variete: Semprepiutele-viggiu 15.30 Nanizanka: Robin Hood 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Il cacciatore di ombre 19.00 Risanke: Teodoro, Ghost-busters, Siamo fatti cosi 20.30 Variete: Emilio (vodita Gaspare in Zuzzurro) 22.15 Nan.: Colletti bianchi 23.35 Rock opolnoči 0.40 Nanizanki: L'uomo da sei milioni di dollari, 1.40 Wonder Woman Griesmayer, i. Dieter Kir-chlechner) 18.30 Dok.: Beyond 2000 19.30 Variete: Sportacus, nato risanke 20.30 Film: American Vuppies (kom., ZDA 1984, r. Dorian Walker, i. Judd Nelson, Carey Scott) 22.30 Film: Terapie di gruppo (kom., ZDA 1987, r. Robert Altman, i. Glenda Jackson) 0.30 Nanizanka:T&T Lumet, i. Anna Magnani, Marlon Brando) 22.45 Dokumentarca: Sinji planet, Segreti e misteri 24.00 Film: L'assassino dentro časa (krim., ZDA 1975, r. Paul Wendkos) telefriuli TMC ODEON 13.00 Giunnessovi primati 13.30 Nanizanka: Galactica 14.30 Film: Toto al Giro dTtalia (kom., It. 1949, r. Mario Mattoli, i. Toto) 16.00 Nanizanka:T&T 16.30 Film: Francobolli maledet-ti (krim., ZRN, r. Hartmut 8.30 Risanka: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Rock: The Cure 12.45 SP v motokrosu 13.30 Film: Voglio essere amata in un letto d’ottone (glas., ZDA 1964, r. Charles Wal-ters, i. Debbie Reynolds) 16.00 Motokros (finale) 16.30 Film: Per amor del cielo (kom., ZDA 1979, r. Jerry Thorpe, i. Ray Bolger) 18.00 Dok.: Yoko Ono 19.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Pelle di serpente (dram., ZDA 1959, r. Sidney 10.20 Rubrika o obrtništvu 12.00 Nanizanka: Sguadra segreta 12.30 Velike razstave 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Variete: Buinesere Friul (pon.) 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Gente di Hol-lywood 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: Circuito chiuso (dram., It. 1977, r. Giuliano Montaldo, i. Flavio Bucci) 23.00 Športne vesti 1.00 Vesti: News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Čestitke; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Zbori; 17.30 Igra; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje, Na današnji dan; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Kp na obisku; 16.30 Vročih deset; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 8.45 Šport; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.40 Šport; 20.00 Radio Lj. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba. RtO ^Ytljalno: Uno mattina JO-30 t niZanka: Santa Barbara 0.40 vnanji dnevnik ?T5s Vrl*ete: Ci vediamo 12 0s in dnevnik etaniZanKi: Cuori senza l3,0maho2-30 La signOTa in - tri minute TO Da°rika: Fantastico Bis 1C°° Seri oddaja: Kvarkov svet «81? »»v«1””"* »5 Big' 8,°S NanTnilt ‘ kratke vesti s« SsrJrbSSr 2°'3° Eita aa' vreme' dnevnik dalla ’ trenta secondi Andre|n v(dram-' 1985, r. John .K°nčal°vski, i. »»SSftSŽSSSS0*- 23.20 VOsd in fUmSke n°' laCton: Povratek Giglio- 24.0o ^eocchUettl ntornY' Mezzan°tte e 9.00 ^°Hotei1: PantasUandia, l0'30 KvLavnAŠki Pugled !^o'if^^ooms, 7.00 Risanke 8.00 Film: Ouando suona la campana (vojni, 1970, r. Paolo Solvay) 9.30 Božanska komedija 10.00 Rubrika o židovski kulturi 10.30 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanki: Capitol, 15.40 Lassie, vmes Tutti frutti 16.15 Dnevnik - kratke vesti 16.20 Film: Apparizione (kom., 1944, r. J. De Limur, i. Ali-da Valli) 17.50 Videocomic, nato šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.35 Dnevnik - nocoj 21.45 TV film: Marco e Laura 10 anni fa (r. Carlo Tuzii, i. Christian Vadim, Mapi Galan, 1. del) 23.05 Avtomobilizem leta 2000 23.35 Dnevnik, vreme, horoskop 23.55 Film: Ritorno dall'eternitš (dram., 1956, r. John Far-row, i. Anita Ekberg) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Rossellini, 1-officina della storia 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok. oddaja: Prvo leto življenja - Odkrivanje sveta 15.00 Dok.: Psihologija razvoja -Od otroštva do pubertete 15.30 Šport: sabljanje, atletika, trial indoor in jahanje in-door 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanka: I mostri -Marziani in linea 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.40 Spovedi v postelji: Arsa- manda 23.10 Dnevnik nocoj 23.15 Glasbena oddaja: Peres-trock 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Oči kritike 11.25 Film: Male lisice (dram., ZDA 1941, r. William Wy-ler, i. Bette Davis, Herbert Marshall) 13.15 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Utrip, 17.05 Zrcalo tedna, 17.20 Da ne bi bolelo - Moj otrok je drugačen, 17.45 Oči kritike 18.20 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Volk, 18.35 Male zgodbe -Mati, 18.50 Pesmi in zgodbe - Maček 19.05 Risanka 19.15 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Mešetar (Šved., r. Lars Molin, i. Eva Grondhal, Allan Svensson) 21.05 Osmi dan 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Glas.oddaja: Horatiana 22.30 Video strani 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - angleško prvenstvo 15.30 TVD Novice 15.40 Tenis: finale turnirja v Stockholmu (pon.) 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Golden Juke Box 22.00 TVD Novice 22.10 Nogomet - špansko prvenstvo 23.55 Nočni boks (ur. Rino Tommasi) fjT RTV Ljubljana 2 16.30 Satelitski prenosi 17.50 Dok. oddaja: Boj za obstanek - Zaliv Fundy 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Izobraževalna oddaja: Drobno gospodarstvo -Kako do uspeha 21.00 Svet na zaslonu 21.40 Videogodba 22.25 Satelitski prenosi 1 Aktuai5lec°PPie' FdH™ s 20.30 Fg® marit0' ^ m°g' 1986, rTTPnnUc (pust" Z°A iiT-spi-i: stanzo sh Maurizi° Co-^stalie r°wt (med gosti 1.25 pi1°ndino? Ua in David 1,30 NanSke nov°sti C°ntromki: Petr°celli - Grant-Ghind!ani'3° L°U 8.30 Nanizanka: La grande val-lata 9.30 Nad.: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.50 Topazio, 15.55 La val-le dei pini 16.55 Nanizanka: General Hos-pital 18.00 Nad.: Febbre d'amore 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Kviz: Telecomando 20.00 Nanizanka: Dragnet - Ope-razione domino 20.30 Film: Un uomo tranguillo (kom., ZDA 1952, r. John Ford, i. John Wayne, Mau-reen 0'Hara) 22.30 Filmi in spoti 23.00 Film: Il mio amico il diavo-lo (kom., VB 1987, r. Stan-ley Donen, i. Dudley Moo- 1-20 Film: Lo sparviero del Fort Niagara (pust., ZDA 1953, r. Felix Fest, i. Lex Barker) ITALIA 1 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Ragazzi della 3. C, 21.30 Visitors, 22.30 Zanzibar 23.00 Aktualno: Ottanta non piu ottanta 23.55 Nanizanka: L'uomo da sei milioni di dollari, 0.55 Wonder Woman 1.55 Deejay Television Cuore di pietra, 18.00 Qu-attro donne in carriera 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke 20.00 Variete: Smešnice in Sportacus 20.35 Film: Stone Blood (pust., ZDA , r. Burt Petersen, i. Bert Brooks) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Film: From Beyond - Ter-rore dalhignoto (fant., ZDA 1986, r. Stuart Gordon) 22.20 Variete: Ladies & Gentle-men 22.50 Vesti in Šport nocoj 24.00 Film: Uno sporco contratto (kom., ZDA 1969, r. Lee Pogostim i. James Coburn) TELEFRIULI TMC OPEOH 9.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nad.: Anche i ricchi pian-gono, 16.00 Pasiones, 17.00 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nad.: Trisdi cuori 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Il mare vuoto (krim., ZDA 1983, r. Andrew McLaglen, i. Sam Elliott) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Si, si... per ora (kom., ZDA 1975, r. Norman Panama, i. Diane Keaton) 12.00 Nan.: ChopperOne 12.30 Dok.: Il Gran Paradiso 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Gente di Hol-lywood 15.30 Musič box 17.15 Nad.: Dancing Paradise, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Košarka: Marr-Fantoni 23.00 Nanizanka: Il grande teat-ro del West 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 8.45 Country Club; 9.30 Lahka glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije; 12.40 Revija ZCPZ 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Mojster, nikar!; 14.30 Gospodarska problematika; 15.00 Medigra; 15.10 Ekologija - danes za boljši jutri 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola 14.20 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje, po telefonu; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dober dan; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni glasbeni program; 8.35 Mi in vi; 9.32 Re-vival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družina; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba. Stopiti na evolutivno pot v politiki in gospodarstvu Vrsta vprašanj v zvezi s sprejetjem nove slovenske ustave ter medrepubliški in mednacionalni odnosi znotraj Jugoslavije: to so bile glavne teme večera, ki sta ga v konferenčni dvorani Formentinijevega gradu pripravila Slovenska skupnost in Krožek za socialna in politična vprašanja Anton Gregorčič. O teh vsebinah je dokaj jasno in brez dlak na jeziku govoril podpredsednik Republiškega komiteja Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Viktor Žakelj. Gosta je uvodoma predstavil deželni predsednik SSk Marjan Terpin. Da bi točno razumeli današnji položaj v Sloveniji^ in Jugoslaviji, je svojo razlago začel Žakelj, se je treba ozreti na položaj v Evropi, predvsem vzhodni, in ugotoviti, da korenite spremembe, ki smo jim priča, niso nekaj nepričakovanega, nerazumljivega ali nerazložljivega. Ravno nasprotno. Gre za posledico izčrpanosti določenega ciklusa, ki se je vzpostavil po ekonomski krizi tridesetih let. Spremenila so se torej pravila igra in gospodarska središča so se številčno zožila (Zahodna Evropa, Severna Amerika in Japonska). Nove zahteve poindustrijskega časa, ki je prežet z informatiko, narekujejo spremembe tudi v jugoslovanskem sistemu, ki ne more sloneti na monistični bazi z vrednotenjem družbenega gospodarstva. Potrebna je torej korenita sprememba sistema po evolutivni poti. Viktor Žakelj To pomeni, da je treba zamenjati tako politična kot gospodarska pravila igre. Obe reformi gresta vštric, saj si ni mogoče misliti (Miloševič), da se lahko spreminja gospodarski sistem in ohrani stare politične izbire. Če te procese prenesemo na Slovenijo, je nadaljeval podpredsednik RK SŽDLS, bomo ugotovili, da se je dokončno izčrpal model ekstenzivnega razvoja in da nove zahteve diktirajo pot, na katero je treba stopiti. To v prvi vrsti tudi zaradi sosedovanja z razvitim svetom, do katerega se je razkorak blaginje še povečal. Ti so torej poglavitni razlogi, ki so prispevali, da se je v Sloveniji čutila potreba tudi po spremembi nekaterih ustavnih določil, ki so v bistvu zavirala izbire po evolutivnem napredovanju. Izoblikovanje amandmajev, ki so po Žakljevem mnenju sicer še obremenjeni z verbalizmom prejšnjega časa, pa je sprožilo odločno in čezmerno negodovanje jugovzhodnega dela SFRJ. Zanimivo je, je še nadaljeval, da je bilo nasprotovanje izrečeno tistim določilom, ki so nebistvena in ne omejujejo težnje po gospodarskem in političnem pluralizmu. Z očesom uprtim v svetovne družbene spremembe je treba tudi v Sloveniji oziroma Jugoslaviji ustvariti pogoje, da se tudi ta država postavi v korak s časom. To je po Žakljevem mnenju dolg proces, ki pa zahteva čim širšo enotno podlago. Čez noč se nobena stvar ne spremeni, pomembno pa je, da se ohrani enotnost in da ne pride do radikalizacije in ekstremizacije odnosov in gledanj. V drugem delu večera, ki je bil namenjen razpravi, je Viktor Žakelj odgovoril še na vrsto drugih vprašanj, ki so vezana na te teme. Na vprašanje o diferenciranem tratmaju Slovencev v zamejstvu je povedal, da je to bila lahko stvar včerajšnjega dne, danes pa se skuša enakovredno ravnati s Slovenci, ki živijo zunaj meja republike. (R. P.) Z nastopom skupine Oder treh herojev Vrtiljak se bo zavrtel v svet otrok in klovnov "Naš vrtiljak" se bo zopet zavrtel. Otroci že nestrpno pričakujejo presenečenje, čeprav gotovo še niso pozabili simpatičnega čarodeja, ki j yle naučil preproste čarovnije in iz majhnih balončkov izvabil najrazličnejše 11 y živalic. V petek, 17. novembra, se bo ob 17. uri v dvorani Kulturnega doP]°■ Gorici predstavila zanimiva gledališka skupina Oder treh herojev iz Pirnic Ljubljani. Otroke bodo popeljali v "Deželo otrok". Pravzaprav je to dežela nov, ki s pesmijo in plesom povezujejo dve glasbeni pravljici skladatelje glasbenega pedagoga Janeza Bitenca, ki bo sodeloval z igralci na VrtH\afl Omeniti velja še to novost, da bo v preddverju Kulturnega doma zanl,7,L,-. razstava Bitenčevih pravljic, pesmi in kaset, ki jo bo pripravila knjižnica ra Faigla iz Gorice. Vabila za ta drugi vrtiljak bodo otroci pravočasno preieI šoli, vrtcu, kulturnem društvu ali v Kulturnem domu. Na sliki klovni Odra treh herojev, ki bodo nastopili v petek. Razstava vodnih živali na sejmišču Espomego V hali A goriškega sejmišča si lahko do prihodnje nedelje ogledamo razstavo zanimivosti podvodnega sveta, Ocea-rium. V dvajsetih akvarijih so pripravili naravni habitat preko 80 vrst rečnih in morskih živali, od muren do piran-has. Skupno je na ogled okoli šeststo rib, dvoživk in lupinarjev z vsega sveta. Razstava Ocearium je razdeljena na tri dele: področje notranjih voda, kjer lahko vidimo rečno favno tropskih in mirnih voda, šesta celina, ki obsega živali s skalnatih obal in koralnih otočij ter na mejah površja, ki prikazuje življenje rečnih bregov, plaž in močvirij. Dežela zavrnila finansiranje načrta z jusarskim denarjem Težave za center v Jamljah Uresničitev kulturno-socialnega centra v Jamljah, ki naj bi nastal ob sedanji osnovni šoli, je že na začetku naletela na nepredvidene težave. S tem Se je seznanil doberdobski občinski svet na seji, ki je bila v prejšnjih dneh. Župan Lavrenčič je namreč objasnil, da je deželni odbor zavrnil predlog Občine, da bi del denarja, ki ga je uprava dobila s prodajo jusarskih zemljišč, namenili izdelavi načrta za kulturno-socialno središče. Iz pogovorov, ki so jih imeli s pristojnimi na deželni upravi, je prišlo na dan, da se ta denar lahko uporabi le za zidavo, ne pa za izdelavo načrtov ali kaj podobnega. Doberdobska občina je s prodajo jusarskih zemljišč dobila kakih 300 milijonov lir, ki jih je namenila izgradnji kulturno-socialnega centra, ki je v Jamljah še kako potreben, saj ne razpolagajo s primernimi prostori, kjer bi lahko razvili kulturno, rekreacijsko in drugo dejavnost. Del tega denarja pa naj bi občinska uprava porabila za izdelavo načrta. Sedaj, ko je prišla prepoved deželne uprave, imajo kraški upravitelji precejšnje težave, da bi začeli z realizacijo tega središča, saj nimajo v letošnjem proračunu na razpolago drugih sredstev, s katerimi bi pokrili stroške za načrtovalca. Na seji so tudi obravnavali vprašanja zaščite in ovrednotenja naravnega okolja. Z odobritvijo zneska 76 milijonov lir s strani Deželne gozdne uprave bo Občina Doberdob v kratkem naročila strokovnjakom izdelavo občinskega okvirnega načrta za ohranitev naravnih dobrin. V prvi vrsti pa naj bi načrt upošteval ureditev parka ob Do-berdobskem jezeru. Kar zadeva nabirko za žrtve potresa v Armeniji, je župan Lavrenčič povedal, da bodo vsoto (6 milijonov lir), ki so jo zbrali med občani, namenili v sklad za gradnjo šole v Taravanu. Vprašanje javne razsvetljave, predvsem v Dolu ter v nekaterih drugih krajih, je bilo ponovno predmet razprave na seji občinskega sveta. Ob tem so se pogovorili tudi o uporabi ambulante, ki pa ne more služiti za potrebe zasebnikov (zdravnikov), kot so si nekateri predstavljali. Sicer je Občina pripravljena prostore dati v najem tistemu zdravniku, ki to zaprosi. Martinovi obredi Danes bodo v marsikaterem kraju tradicionalne prireditve ob prazniku sv. Martina. V So-vodnjah se bodo po maši nekaj pred 11. uro vaščani zbrali na glavnem vaškem trgu, kjer bodo člani domačega kulturnega društva pripravili polno mizo dobrot, ki jih bodo zalili z novim vinom. Pol ure kasneje se bodo zbrali tudi na glavnem trgu v Štandrežu, kjer bo blagoslov in pokušnja. ■ Zaradi kraje avtomobila so včeraj v Gorici pogojno obsodili 18-letnega Mirsada Kokora iz Novega Sada na 4 mesece zapora. Kokor je v noči na petek v UL Marzio Moro v Tržiču ukradel mini, last Serenelle Tagliavini. Karabinjerji so ga le nekaj ur kasneje ustavili in pospremili v zapor. Goriški pretor je odredil kazen, za katero sta se po novem postopku dogovorila branilec Di Maria in javni tožilec. d GLASBENA MATICA GORICA GRB GLASBENE MATICE GRB KULTURNEGA DOMA Slovenski madrigalisti dirigent: JANEZ BOLE Kulturni dom - Gorica Sreda, 15. novembra 1989 ob 20.30 Jutri se bodo zbrali na sindikalni skupščini Cariniki ne popuščajo Stanje v goriški carinski coni pri Štandrežu ostaja še dalje pri mrtvi točki. Iz Rima namreč še niso uradno sporočili, ali so dodelili denarna sredstva za izplačilo zaostalih nadur carinskim uslužbencem. Osebje carine na mejnem prehodu pri Štandrežu je včeraj delalo od 8. do 14. ure, jutri ob 8. uri pa so napovedali skupščino, na kateri se bodo najbrž odločili, za ostrejše oblike boja. Če ne bodo iz Rima v čimkrajšem času nakazali denarja, meni ravnatelj goriške carinske cone Giovanni Čampo, bo prišlo v naslednjih dneh do še hujšega kaosa. Že res, nam je povedal ravnatelj, da so izpla- SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Ubald Vrabec Tolminski puntanji Opera v treh dejanjih Libreto: Janez Dolenc (po zgodovinskih virih in motivih del Ivana Preglja, marec 1713 - april 1714) KONCERTNA IZVEDBA GORICA - četrtek, 23. 11. 1989 - gledališče Verdi ob 20.30 LJUBLJANA - nedelja, 26. 11. 1989 - Filharmonija ob 19.30 TRST - ponedeljek, 4. 12. 1989 - Kulturni dom ob 20.30 Izvajajo: simfonični orkester iz Ljubljane operni solisti: O. Gracelj, N. Belamarič, J. Kores, J. Reja, I. Sancin, B. Gorinšek, M. Trček, I. Tuškarič, V. Zadravec moški zbor društva "Consor-tium musicum “ Dirigent: dr. MIRKO CUDERMAN Koncert se vključuje v kulturni program pod geslom Tolminci za m:r čila za nadurno delo vključili v novi finančni zakon, toda sedanji največji problem so oktobrske neizplačane nadure. Nekateri uslužbenci morajo med drugim še prejeti manjše decembrske zaostanke za leto 1988. Ob vsem tem pa imajo vse večje težave šoferji tovornjakov, ki bivakirajo na meji. Trije ranjeni Včeraj okrog 12.30 sta se v Štandrežu lažje ponesrečila 19-letni Massimi-liano Boschin iz Gorice in 18-letna Maria Grazia Venuto iz Sovodenj. Boschin se bo zaradi domnevnega zloma kolka zdravil 15 dni, dekle je dobilo le nekaj odrgnin. V Šlovrencu je avtomobil povozil 75-letnega domačina Eugenia Šcolari-sa. Mož se bo zaradi zloma koželjnice in lažjega pretresa možganov zdravil mesec dni na kirurškem oddelku. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 5. 11. do 11. 11. 89 RODILI SO SE: Giulio Geromin, Fabio Brumat, Alex Panzera, Erika Morsan, An-nalisa Mogorovich. UMRLI SO: 92-letna nuna Giuseppina Grubar, 55-letni lekarnar Viktor Onesti, 35-Ietna gospodinja Silvana de Fornasari, 76-letni upokojenec Jožef Nanut, 66-let-na gospodinja Mafalda Ravasini, 88-letna Cristina Roth vd. Berginc, 51-letna šivilja Giuliana Coceancig por. Bregant, 73-let-na upokojenka Ljudmila Cingerli, 77-let-ni Guido Roasio, 61-letni upokojenec Bruno Tommasini, 68-letni Primo Miotti, 68-letna upokojenka Ottavia Panunzio vd. Sponton, 83-letna Antonia Baici, 79-letni Antonio Grasselli, 61-letni pleskar Luigi Macor, 53-letni Walter Laurenti, 90-letna Giuseppina di Gallo vd. Marvin, 75-letna Angela Vecchio, 89-letni Renato Matozel, 87-letna Alda Pampanin vd. Cu-min. OKLICI: uslužbenec Silvano Culot in frizerka Maria della Morte, podoficir Roberto Budri in trgovka Monica Ferrari, uslužbenec Roberto Ventresca in gospodinja Anna Maria Mannella. POROČILI SO SE: strugar Dario Jakin in gospodinja Lucia Canzutti. PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Venelo 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE gostuje MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Paul Claudel MARIJINO OZNANJENJE Režija Dušan Mlakar Jutri, 13. novembra, ob 20.30 Abonma RED A v torek, 14. novembra, °b 20.30 Abonma RED B V Kulturnem domu v GORICI Za jutrijšnjo predstavo vozi avto bus po običajnem voznem redu. razna obvestila SPD Gorica sporoča urnik odhoda^ tobusa na današnje martinovanje: (Koren), 14.10 (Pevma), 14.20 (Stanm 14.30 (Šovodnje). bora Prva pevska vaja mladinskega^ \ v Štandrežu bo v Kulturnem Budal v torek, 14. t. m., ob 20.15. Ob življenjskem jubileju čestitoi0 EDIC1 prijatelji Gorica . ,pioggia CORSO 15.15-22.00 »Black ram« U1 3 sporca). VERDI 10.30-22.00 »L attimo fugge11 VITTORIA 15.15-22.00 »Batman«. Tržič EKCELSIOR 14.45-22.00 »Batman^, TEATRO COMUNALE - dež' GLEDALIŠČE 16.00-22.00 »Non derare la donna d'altri«. Nova Gorica onn0 »vU1' SOČA - Nova Gorica 16.00-20.0U low«. DEŽURNA LEKARNA V GORJČ )Q . Al moro - Trg de Amicis (K tel. 530268. , DEŽURNA LEKARNA V TR tel- Centrale - Trg republike - 410341 nnERP0 - DEŽURNA LEKARNA v ulica 2 Lekarna pri Jezeru - Vrtn tel. 78300. zahvala boleči izgubi našega Jožefa Nanuta ki su :reno zahvaljujemo vs® elTiili d sočustvovali in ga P° , gre i poti. Posebna zahval ^ irju, dekanu Žoržu in ^QjCi novembra N89 Vprašanje svetovalcev KPI na Deželi o upepeljevalniku Zakaj naprava še deluje? Občina Gorica bi ga bila morala prilagoditi do 31. oktobra Ob praznovanju obletnice Kulturnega doma Nastop Big Banda Razstava Fulvia Monaia in revija kotalkarjev Vprašanje obratovanja goriškega upepeljevalnika na P s sovodenjsko občino je v teh dneh odjeknilo tudi na Deželi. Komunistični svetovalci Bratina, Padovan in Sonego so vložili vprašanje deželnemu odboru v zvezi s spoštovanjem terminov za potrebno prilagoditev naprave. Kot smo namreč že večkrat pisali, objekt ne ustreza pogojem, ki jih določa zakon. Dežela je zato ukazala Občini Gorica, naj prilagodi napravo. Termin za izvedbo teh del so večkrat podaljšali, zadnjič pa je zapadel 31. oktobra, ne da bi prišlo do potrebnih del, ki bi prilagodila upepeljevalnik zakonskim določilom. Občina Gorica si je sicer zagotovila finansiranje za namestitev novih filtrov, z deli pa niso še niti pričeli, kaj še, da bi jih zaključili v predvidenem roku, tako kot je velel zadnji deželni odlok o začasnem podaljšanju obratovanja. Doslej še ni znano, ali je Dežela ponovno podaljšala dovoljenje za obratovanje naprave, ki vsekakor še vedno deluje. To je seveda povzročilo poseg Odbora proti upepeljevalniku, ki je v okviru sodne preiskave o morebitnih odgovornostih goriškega župana in upraviteljev družbe Saspi glede onesnaževanja iz upepeljevalnika pozval pretorja dr. Lio, naj preveri, ali je še dovoljeno delovanje naprave. Enako vprašanje postavljajo tudi komunistični svetovalci na Deželi, ki želijo od pristojnega deželnega odbornika vedeti, zakaj deželni odbor ni zahteval spoštovanja obveze o prilagoditvi upepeljevalnika v terminu, ki ga je določalo zadnje dovoljenje, torej do 31. oktobra. Poleg tega pa podpisniki vprašanja tudi zahtevajo, naj deželna uprava spremeni določila deželnega načrta o uničevanju odpadkov izpred dveh let, v katerem je še predvideno povečanje goriškega upepeljevalnika za potrebe celotne pokrajine. Mimo neprimernosti te rešitve zaradi neposredne bližine Sovodenj, ugotavljajo, je treba danes upoštevati tudi popolno nezanesljivost Občine Gorica, ki v vsem tem času ni bila sposobna prilagoditi sedanjega upepeljevalnika. Na sliki (foto Čubej) dimnik upepeljevalnika, iz katerega še vedno uhajajo strupene snovi. Do kdaj? Kot je že tradicija, vsako leto v okviru praznovanja obletnice otvoritve osrednjega goriškega slovenskega kulturnega hrama priredi Upravni odbor Kulturnega doma vrsto pomembnejših manifestacij, ki se bodo zvrstile v drugi polovici novembra meseca. V okviru letošnjih praznovanj otvoritve, osme po vrsti, je na sporedu še posebej zanimiva in kvalitetna vrsta prireditev, ki bodo prav gotovo pritegnile pozornost širše javnosti. Prva na sporedu je otvoritev razstave goriškega slikarja Fulvia Monaia, ki bo v torek, 21. t. m., ob 18. uri. Razstava bo odprta vse do 2. decembra. Druga prireditev po vrsti bo glasbeni jazz večer "Tribute to Tommy Dor-sey", posvečen znanemu ameriškemu pozavnistu (trombonistu) tovrstne glasbe. Na koncertu, ki bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici v četrtek, 23. t. m., bodo sodelovali skupina Big Band, orkester RTV Ljubljana, skupina New Swing Singers ter pevci Jimmy Stjepan Stanič iz Zagreba, Simona Vodopivec, Alenka Godec in Sonja Kos. Koncert bo pravzaprav prava poslastica za ljubitelje glasbe iz 40. in 50. let. Naj omenimo, da je že v teku v uradu Kulturnega doma prodaja vstopnic za to prireditev. Kot tretja prireditev pa je na sporedu priložnostna 'Kotalkarska revija", na kateri bodo sodelovali kotalkarji ŠD Vipava (Rupa-Peč) s posebnim lastnim programom ter naš najboljši kotalkar in svetovni podprvak v kom- Slovenski madrigalisti gostje Glasbene matice liki Tedo 20. uri bo nastopil v ve-Cj 2 dvoranj Kulturnega doma v Gori-sk»ani komorni pevski zbor Sloveniji Madrigalistov. Koncert prireja Usrw6na matiaa iz Gorice. Zbor, ki novv 0 deluje od leta 1987, je usta-nQst dicigent prof. Janez Bole. Pevci itirJ?Pa7° v treh zasedbah, mešani, 1 in ženski. v ok0venski madrigalisti, ki delujejo m0Jlru Trajne delovne skupnosti sa-tneri°,nih kulturnih delavcev Doku-]Qs,n arna iz Ljubljane, izvajajo enog-hajVein vakalne polifonije. Tu pridejo j j v poštev gregorijanski korali iQl:a Jakoba Gallusa in njegovih Poleg tega izvajajo slo- v°en5* Starih ln tuie ljudske pesmi, umetne trnSL.e domačih in tujih avtorjev ter Prk0esPirituale. ilr\je p m zbora je usmerjen na izva-hh «p ullusovih že znanih in nekate-t>tia „ Z1eizvajanih skladb. Izbira ni 400 i^kijučna, saj bo leta 1991 minilo ‘n SvP,°d smrti velikega slovenskega P°6q p°.VnP znanega skladatelja Ja-člani zhiina Gallusa. Janez Bole in n° važn °m se že vestno pripravljajo rQvaj0 ° obletnico. Naštudirati name-nato D število pesmi, ki jih bodo Zbor jp eii na PIošče in kasete. vanju n ,v dveletnem plodnem delo-astudiral in izvedel tri celove- černe koncerte duhovnih pesmi in enega z narodnimi skladbami. Imeli so preko 40 samostojnih koncertnih nastopov po Sloveniji in v tujini. Naj omenimo le nekatere najvažnejše: leta 1987 in 1988 so nastopili na mednarodnem fetivalu Idriart na Bledu, na stilnih koncertih v Grobljah pri Domžalah in na koncertu v Gorici v oviru manifestacije Mir ljudem na zemlji. Letos so pevci in pevke nastopili v okviru predstavitve slovenskega drobnega gospodarstva na sejmu v Stuttgartu in na nedavnem svečanem koncertu ob 450-letnici bazilike na Sv. gori pri Novi Gorici. Slovenski madrigalisti so posneli za RTV Ljubljana že vrsto skladb iz svojega repertoarja. Izdali so že dve kaseti slovenskih narodnih in domoljubnih pesmi ter madrigalov in motelov Jakoba Gallusa. Zbor bo v mesecu novembru opravil tri nastope na Primorskem. V sredo, 15. t. m., bo kot že rečeno v Kulturnem domu v Gorici, 25. novembra bo nastopil na dvorcu Zemono pri Vipavi, v torek, 28. novembra, pa bo gost Kulturnega doma v Trstu. Janez Bole in člani zbora bodo na vseh treh koncertih predstavili po deset Gallusovih pesmi. Poleg tega bodo zapeli še po deset ljudskih in narodnih pesmi. Marijino oznanjenje jutri v abonmaju SSG Na posnetku je prizor s predstave Marijino oznanjenje v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Ljubljanski igralci bodo jutri in v torek gostovali v goriškem Kulturnem domu, kjer bodo uprizorili to igro Paula Claudela v režiji Dušana Mlakarja. Predstava je druga v letošnjem abonmajskem sporedu našega Slovenskega stalnega gledališča. Predstavi v Gorici bosta jutri ob 20.30 za red A in pojutrišnjem ob isti uri za red B. binaciji Samo Kokorovec iz Trsta (ŠD Polet - Opčine). Revija bo v sredo, 29. novembra, v telovadnici Kulturnega doma. Kot je razvidno bo torej spored letošnjih prireditev dovolj pester in vabljiv, obenem pa izraža kulturno in telesnokulturno stvarnost naše goričke, zamejske stvarnosti, kot vrhunske dosežke v matični domovini, (ik) Občna zbora KD Sovodnje in Briški grič Tudi letošnja sezona v ljubiteljski kulturi se je začela v znamenju precejšnjih težav, ki so sicer značilnost zadnjih let. Ovire, ki jih naši kulturni delavci srečujejo skoraj dnevno, pa jih niso prisilile, da so vrgli puško v koruzo, ravno nasprotno. Tako je tudi v Sovodnjah, kjer je kulturno društvo že pričelo z delovanjem, ki se kaže predvsem na zborovskem in gledališkem področju. Podobno je tudi pri Briškem griču v Števerjanu, kjer so lani začeli z animatorsko dejavnostjo za najmlajše in to kar se da uspešno. Kaj več o tem ter o drugih pobudah, ki jih nameravata društvi uresničiti v tej sezoni, bomo lahko zvedeli na rednih občnih zborih, ki sta najavljena za ta teden. Briški kulturni delavci se bodo zbrali jutri zvečer ob 20.30 na društvenem sedežu na Bukovju. Skupščina članov sovodenjskega kulturnega društva pa bo na sporedu v četrtek, ld. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Opera Giocosa drevi v Verši Drevi se bodo v Romansu nadaljevali tradicionalni glasbeni dnevi "Li nestris glesiis", ki jih že osmo leto zapored prirejajo tamkajšnji krožek ACLI, župnija, društvo Pro Loco in krožek RSF iz Verše. Ob 18. uri bodo v Marijini cerkvi v Verši nastopili člani tržaškega orkestra Opera Giocosa. Glasbena skupina bo pod vodstvom dirigenta Severina Zannerinija podala Handlovo simfonijo Messia, Vival-dijevo Salve Regina in Mozartov Kro-nungsmesse. Z zborom Citta di Tries-te bodo peli tudi solisti. Paolo Poli v Verdiju Po uspehu, ki sta ga v prvem letošnjem gledališkem nastopu v Verdijevi dvorani žela Gabriele Lavia in Monica Guerritore z uprizoritvijo Shakespearovega Riharda III., bosta jutri ob 20.30 gostovala v Gorici igralca Paolo Poli in Milena Vukotič. Predstavila bosta delo samega Folija in Ide Om-bronijeve "Legami pericolosi". Predstava sodi v abomnajsko sezono italijanskega deželnega gledališča. Kritično razmišljanje o načinih ukrepanja proti širjenju mamil a 1 . . n— n— lraAnAijat,,/ V, ip AritnP 9® Preišma B Pr°blemu mamil, ki sta Ca in KZF °ni Poredili Občina Gori-Pje- Dija^j')e Poželo izredno zanima-torij, nič ma° c °P°icine napolnili avdi-P°PoldanskBn] zanimanja pa je bilo na S^eni Ciottij™ )avnem srečanju z Lui-?ea' je kot — srečanju z Lui-~,ultl , :m' duhovnikom iz Turi- unajbrž Drvp Toviteli skuPine Abe-1 talij j in terapevtske skupnosti katnerPoredseHdnik vsedržavne dvesto iLdanes včlanjenih več 2vezo včlan' skuPnosti a Ci°tti ni on”9 Bkupnost Arcobaleno). n«h Prav nič m govorjenju vi- Vsiljuje lc duhovniški". Nikomur *ahko kvečiemeSar' niti vere ("za to Pravi). Žani L™ P°skrbi sam Bog", mamUa bJp ga konkretni proble-IV katertmdrimZPOSel?ost' Prostituci-^l.nb večd^etw VSak dan °Pravka. dlkaterihjena^lm izkušnjam, zara-f ®d največiim b na P°dročju mamil h°U Wemy™ !zvedenci, Giotti ne bami in r^n?a™etl z dokončnimi sod-Cl ie tako nr,03?1' Na razpravi v Gori-°dg°vora naVeda1, da nobenega Uzivajo marr,oprašanje zakaj mladi [®rna srečanja5^1 -f bil° naslovna ,mretle problemov mladih ^olidarnost^nari ki vrednoto človeške dostjo, lažnim m°^6SCa s kompetitivnega usy?°dernizmom in logiko nspeha za vsako ceno. Kdor Lulgl Clottl ne uspe, kdor je šibak, tega družba zavrača. Mnogi mladi so šibki, zato je na njihovem obzorju zapaziti frustracijo, morda mamila, alkohol, v skrajnih primerih zapor. Kako pomagati tem mladim? Nikakor ne z zaporom - pravi Giotti - kot predlagajo nekateri z dobršno mero političnega oportunizma in nepoznavanja problema. Terapevtske skupnosti po Italiji so oblikovale geslo »vzga- jati, ne pa kaznovati«, ki je očitno v polemiki z novim zakonskim osnutkom o kaznovanju uživalcev mamil, prav tako pa z nekaterimi (namig na Mucciolija je bil očiten), ki zgnetejo skupaj 500 ali več mamilašev in jim skušajo vsiliti določen model obnašanja, ne da bi iskali v vsakem posamezniku vzroke in težave, ki so ga privedli do uživanja mamil. Kdor ni rešil svojih problemov po izhodu iz takega "zdravilišča" kot tudi po izhodu iz zapora zapade spet v uživanje mamil. Treba je zato predvsem razumeti vzroke nelagodja vsakega posameznika, predvsem pa vzgajati mlade k solidarnosti in participaciji. Vloga države bi morala biti predvsem v odpravljanju vzrokov širjenja mamil, pravi Giotti: to so kultura nasilja, ki jo uveljavlja tudi država sama s proizvodnjo in prodajo orožja, brezposelnost, slabe socialne storitve, pomanjkljiva šola in neprimerno življenjsko okolje v velikih mestih. V to smer je treba usmeriti napore, ne pa v privijanje represivne zakonodaje. V razpravi so v bistvu vsi podprli ta pristop do problema, tako predstavniki skupnosti "Arcobaleno" in La Tempesta" kot bivša narkomanka, ki je posredovala svojo izkušnjo, pa mati mladeniča, ki so ga aretirali zaradi posesti hašiša, in tudi zdravnik centra za narkomanijo pri KZE. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA CECILIJANKA 1989 31. revija goriških pevskih zborov Sodelujejo tudi zbori iz Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. GORICA - DEŽELNI AVDITORIJ Sobota, 18. novembra, ob 20.30 Nedelja, 19. novembra, ob 16. uri b o u t i q u e DONfflA Aliče TRŽIČ Drevored S. Marco 24 - Tel. (0481) 44509 V četrtek v KD 3. abonmajski koncert Glasbene matice Simfoniki RTV Ljubljana z dirigentom Nanutom Slovenski film v Celju Simfonični orkester RTV Ljubljana je dober znanec in visoko cenjen koncertni gost v Trstu. Ustanovljen je bil 1. 1955 predvsem za potrebe ljubljanske radijske hiše, a je že od vsega začetka nastopal tudi v javnosti z izvajanjem širokega programa s posebnim poudarkom na slovenskih in jugoslovanskih skladateljih. Dobro je tudi poznan v inozemstvu po svojih kvalitetnih koncertnih nastopih. Med dirigenti tega orkestra so bili tudi nekateri sloviti mojstri taktirke in z njim sodelujejo solisti svetovnega slovesa. Šef dirigent orkestra je primorski rojak Anton Nanut, ki je po rodu iz Kanala ob Soči. Nanut, ki je tudi profesor za dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je bil sprva dirigent Mestnega orkestra v Dubrovniku, nato vrsto let vodja Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, od 1. 1981 dalje pa je dirigent Simfonikov RTV Ljubljana. Prejel je številne nagrade in priznanja ter je z velikim uspehom gostoval v raznih evropskih in ameriških glasbenih središčih. Program, ki ga bodo v četrtek izvajali gostje iz slovenske prestolnice, bodo tokrat izpolnila nesmrtna dela Ludwiga van Beethovna, v prvem delu uvertura Leonora III in druga simfonija, v drugem pa osma simfonija. Torej izredno bogat in izjemen glasbeni spored vreden visoko kvalitetnega orkestralnega korpusa. Ludvvig van Beethoven (1770-1827) se je rodil v družini glasbenikov, kar je nedvomno vplivalo, da je že v rosni mladosti živel v neprestanem stiku z glasbo. Sprva ga vidimo kot pianista - čudežnega otroka - a njegovo kasnejše življenje je posvečeno le glasbenemu ustvarjanju. Večkrat ga imenujejo glasbenega revolucionarja, a to drži le do neke mere. V for- malno tehničnem pogledu pravzaprav ni bil novator, pomembno pa je v njegovih skladbah stremljenje po poglobitvi glasbenega izraza. Teža njegovih del je predvsem na glasbeni vsebini, kar pa njegovi sodobniki niso mogli doumeti, saj jih je njegov nov, netra-dicionalen način komponiranja skoraj plašil in odvračal, kar je imelo za velikega skladatelja često vrsto nevšečnosti. Morda so nekatera njegovih del še danes marsikomu težko umljiva, čeprav je bila skladateljeva največja želja, da spregovori ljudem v njim razumljivi glasbeni govorici. Beethovnov glasbeni opus ni številen, a skoraj vsa njegova dela predstavljajo umetnine trajne vrednosti. Na področju orkestralne glasbe je Beethoven napisal devet simfonij, pet klavirskih in en violinski koncert, nekaj koncertnih uvertur in štiri operne ter nekaj manjših priložnostnih del. Beethoven je za svojo edino opero Fidelio napisal štiri uverture. Med njimi so tri poznane po prvotnem naslovu opere kot Leonorine uverture. Najbolj znana in priljubljena je tretja - Leonora št. III, ki jo je Beethoven napisal za drugo verzijo opere Fidelio ter je bila uprizorjena 1. 1806 na Dunaju. Ta uvertura presega okvir operne uverture in je prej simfonična pesnitev s samostojnim značajem. Osredotoča se v celoti na notranjo vsebino opere in tako izraža trpljenje Florestana, ki je po nedolžnem zaprt v ječi, junaško odločitev njegove žene, da ga osvobodi, njen boj za zmago ter radost ob rešitvi in njuni ponovni združitvi. Svojo Drugo simfonijo v D-duru je Beethoven dokončal ob koncu leta 1802, prvič pa je bila izvedena naslednje leto v aprilu. Takratna kritika jo je skoraj soglasno odklonila, češ da je v njej preveč stremljenja k novemu in pozornost vzbujajočemu ter da ji manjka one neposredne učinkovitosti in udarnosti, ki odlikujejo njeno prednico. Tudi v primerjavi s 3. simfonijo Eroico je vedno stala v senci. A vendar je tudi druga simfonija izraz močne, žive in dognane umetniške ustvarjalne volje. Grajena je po klasičnem, pravzaprav Haydnovem vzoru. Obsega štiri med seboj dobro odtehtane stavke, od katerih so kar trije napisani v stereotipni sonatni formi, kar daje celoti poleg močne strnjenosti tudi nekaj enoličnosti. Osma simfonija v f-duru je nastala v ugodnih in srečnih trenutkih Beethovnovega življenja. Opredeljuje jo skoraj intimna zamaknjenost, vedrina in življenjska radost dvainštiridesetletnega skladatelja. To je bil čas pomirjenja, ko so se po težkih preizkušnjah sprostile nove, zadrževane in prej le malo znane sile. V vsem delu se kaže ljubezniv in presenetljivo očarljiv značaj v neposredni in preprosti govorici brez velikih idej, brez dramatike in brez žalosti. Osmo simfonijo je spremljala za velika dela tega skladatelja neobičajna usoda, odkriti jo je moral šele kasnejši rod. Po razširjenosti in priljubljenosti pri občinstvu ni bila enakovredna drugim Beethovnovim delom, kar je bila bržčas posledica površnega in slabega poznavanja ali nerazumevanja, pa tudi dejstva, da so bile njegove bolj znane simfonije zvezane z neglasbenimi dogodki in razlagami, ki rade nadomeščajo njihovo glasbeno vsebino. »Mali simfoniji«, kakor so jo nekateri imenovali, je verjetno dal pravo mesto šele VVagner. Nekateri glasbeni pisci so si to dejstvo razlagali s tem, da Osma simfonija ne daje toliko možnosti za iskanje občečloveškosti ali nad-naraynosti. Je bolj neposredno osebna, polna neukrotljivega veselja. GOJMIR DEMŠAR Novi Izšla je nova, tokrat dvojna številka revije Galeb. Mladim bralcem se predstavlja v prenovljeni obleki, ki sicer bistveno ne spreminja prejšnjega videza, je pa zato še bol} bogata, pisana, zanimiva. Glavni napor je usmerjen v to, da bi postal Galeb učenčev stalni spremljevalec pri pouku kot dopolnilo šolskim učbenikom, zato je nekaj novih rubrik, likovna stran, so novice iz sveta, naravoslovni članki itd. Skratka dovolj, da se sodobni učenec naveže na sodobni Galeb! Gostovanje MGL v Trstu in Gorici Claudelova sodobna katoliška drama »Oznanjenje Marijino je nedvomno največja sodobna katoliška dramska umetnina in pomeni novo pojmovanje drame in prodor katoliških misli in idej v gledališko umetnost. Misterij je postavljen v srednji vek, v dobo usodnih dogodkov in premenjav. Cerkev trpi zaradi treh papežev in krivoverstva, sv. Ivana Arška vodi francoske vojake in hiti v starodavni Reims, da bi okronala kralja. Tam gradi Peter Craonski veličastno katedralo v slavo.božjo, gradi z dušo in vso svojo umetniško močjo. Gobav je. Nekoč se je hotel spozabiti nad Violaine, pa je prišla kazen. Violaine ga iz usmiljenja poljubi in se — okuži, odide v samoto, da bi se vsa posvetila Bogu in priklicala Milost za Jakoba in Maro, za Petra in trpečo Cerkev.« Nalašč smo se morali zateči k citatu za opis vsebine Marijinega oznanjenja Paula Claudela, ki ga ta čas igrajo v okviru abonmajske sezone SSG v Kulturnem domu v Trstu (jutri in v torek še v Gorici). Nalašč zato, da ne bi zgrešili strela v tarčo, ki se ji reče miselna podoba drame, prave verske agitke, prvič uprizorjene na Slovenskem pod komunističnim režimom, kar je dajalo potezi MGL, da jo uvrsti na repertoar, nekakšen pridih prestopništva. Ampak, na kratko in poenostavljeno: Marijino oznanjenje bo brez dvoma govorilo vernemu človeku, utrjevalo ga bo v prepričanju o božji vsemogočnosti, o nuji človekovega žrtvovanja, o darovanju, čisti duši, ljubezni in sploh transcendenci, skrivnosti maše, mistiki. To božje je v postavitvi, ki si jo je zamislil režiser Dušan Mlakar, ves čas na meji med zemeljskostjo in nebeškostjo, mogoče je za nianso več tu pri nas kot na »oni strani«, kar pa vse utrjuje to čustveno razmerje do Boga, do nečesa neoprijemljivega, a v verni človekovi duši živega, prisotnega, dorečenega, osrečujočega. In na koncu, kar naj bi bil pravzaprav vrh katoliške etike — razsvetljenskega in odpuščujočega. Skratka, sakralni obred, ki se na odru uresničuje v estetsko dovršenem videzu, a neznansko statični igri, verbalnem potovanju k Bogu, ki pa je počasno in konec koncev tudi zelo zelo dolgočasno. Obred maše torej, vendar brez vsega ceremo- niala, ki naj daje obrednosti tudi obrise zanimivega, duhovitega, dinamičnega, tako da je Marijino oznanjenje za nas zanimivo predvsem (in ne »samo«) kot poskus konkretizacije vere, torej iracionalnega, na odru. S tem seveda ne morem nikomur preprečiti, da mu ne bi bila uprizoritev, ki je za nas neizrazita, všeč, niti, da bi iz nje povlekel usodnejše in temeljitejše sporočilo, ki so se ga trudili posredovati predvsem Zlatko Šugman, Marko Simčič, Tone Kuntner, Maja Šugman, Jožica Avbelj (na sliki) in Mirjam Korbar (igrali so še Janez Eržen, Tomaž Pipan, Matjaž Turk, Slavko Strnad, Vera Per in Anka Cigoj). Scena je bila delo Simone Perne, kostumi Alenke Bartl in glasba Lada Jakše. MARIJ ČUK Prvi del Tedna domačega filma v Celju, osrednje slovenske filmske ma' nifestacije, je tekel v redu. Predvajanje je v nabitem kinu Union odpd film Kavarna Astoria, da pa je bilo vzdušje torkove otvoritve še bolj slavnostno, je poskrbel predsednik slovenske skupščine Miran Potrč. »Pokrovitelj« rojstva nove slovenske ustave je v svojem nagovoru poudaril antropo; loško razsežnost vsake kulture,^ ki mora temeljiti na demokraciji, spoštovanju, tolerantnosti do manjšin, enakopravnosti pred zakonom in sožitju-O slovenskem filmu je nadalje rekel, da ga nikakor ne sme strašiti tržnost, s tem pa je pozdravil novo usmeritev Vibe filma, ki hoče biti sedaj povezovalno jedro vseh slovenskih (tudi samostojnih) filmarjev, obenem pa kot proizvodna hiša išče svojo pot tudi v Evropo. Če je torej »štajerska dvojica«, Kavarna Astoria in Miran Potrč, prl' klicala v dvorano običajno številno celjsko občinstvo, je nasprotno &10 Coprnica Zofka Matije Milčinskega uročil Celjane, ki si v dvorano zato skoraj niso upali. Sicer pa se take stvari dogajajo, ko se filmi vrtijo ze prej po dvoranah in poberejo s tem tudi publiko, na katero sicer računajo-pri Coprnici je bila seveda taka publika občinstvo najmlajših. V četrtek, petek in soboto so vrten boljše letošnje jugoslovanske filme, P° vrsti Grličev Hudičev raj, KenovičeV Kuduz in Markovičev Zbirni cente!' Vendar pa je bila ob predstavljanju filmov letos v ospredju težka organizacijska in finančna situacija, ki Je TDF tudi prisilila, da se dokončno sooči z vprašanji, ki so latentna že neka] let. Na četrtkovem posvetovanju »Teden domačega filma - Kako naprej’« je predsednik organizacijskega odbora Boris Rosina dejal, da je njihov organizacijski pristop postal okostenel m povzročil krizo, ki se kaže v inertnosti manifestacije. Ta se je doslej 80- 90-odstotno zanašala na ustrežljivost delovnih organizacij, katerim je v zameno ponujala reklamne usluge. Letos ]e bil take vrste mecenatizem načet, zato se je organizacija znašla v velikih gmotnih težavah. Kot je že uvodoma Slavko Pezdir z mestne SZDL v svojem uvodu razmejil vprašanja na pr°' gramski, organizacijski in finančni vidik ter pri tem poudaril potrebo P° večsrediščnosti kulturnih prireditev Sloveniji in se pri tem ogrel za novo in drugačno filmsko manifestacijo, ® vedno v Celju, se je direktor Vibe turna Josip Košuta zavzel za mednarodno opcijo celjske menifestacije, tak pa je nasprotoval arh. Mirko Lipuzi , predsednik Društva slovenskih fiuu_ skih delavcev. Kot že ostali se je K° šuta zavzel za sestavo profesionaln^ ekipe, ki bi lahko skrbela tudi za dn^ ge filmske prireditve v Sloveniji- Si van Furlan, glavni urednik revije c ran, se je v svojem posegu navezal direktorja Vibe in dejal, da bi se 1 prereditve in profesionalizacije cel ske ekipe lahko rodil profesiona^ mehanizem. Kaj pa z letošnjimi no mi slovenskimi filmi? Danes se bo z vrtel v absolutni premieri Nekdo J" * Boštjana Vrhovca, jutri pa bo cel]5 . filmske dneve sklenil Veter v Air Filipa Roberja-Dorina. ALEŠ DOKTORIČ Iisztova glasba v Faustov! simfoniji »Faust-Symphonie« v treh delih za tenor, moški zbor in orkester Franza Liszta, je doživela v četrtek svojo prvo izvedbo v gledališču Verdi, čeprav je bila napisana pred 136 leti in prvič izvedena 1. 1857 v Weimaru pod taktirko Liszta samega. Trije deli, na katere je razdeljena ta pesnitvena simfonija v svojem širokem cikličnem razvoju, izražajo vsak značajske značilnosti ene osebe: Fausta, Margherite in Mefista. Faust je predstavljen z dvema temama, zaupanima pretežno godalom: široko meditativno v prvem in krepko, odločno in nemirno v drugem delu; Margherita s čistostjo, preprostostjo in milino, ki je zaupana oboam; Mefisto z učinkovitim kontrastom z lirično in ganljivo atmosfero drugega dela, z ritmično in melodično, ironično in sarkastično deformacijo prejšnjih tem. V finalu uporabi Liszt, tako kot že v svoji Dantejevi simfoniji, človeški glas z moškim zborom in tenorjem solo. Ko se poleže orkestrov hrup, se oglasi zbor z mirno in vedrino polno hvalnico večni ženskosti in njenim rešitelj skim sposobnostim. Lisztova glasba v Faustovi simfoniji je programsko koncepirana, vendar pa je ta oznaka pri Lisztu zelo široka, saj mu Goethejeva pesnitev služi le kot navdih, kot začetna iskra, iz katere razvije svojo glasbo na najbolj logičen in glasbeno možen način, izvirajoč iz klasične tradicije. »Faust-Symphonie« v svoji drznosti in mogočnosti verno odraža Lisztovo prekipevajočo in kompleksno osebnost. V sebi sprošča silno ustvarjalno napetost, ki jo bogati pestrost harmonične in zvočne govorice. Orkester gledališča Verdi je tokrat vodil madžarski dirigent Zoltan Peško. Pod njegovim skrbno doziranim in dobro preglednim vodstvom se je orkester odzival v prvem delu še precej medlo brez zadostnega žara godal in brez potrebnega notranjega nemira, toda že v drugem delu Andante soave je bilo muziciranje polnejše, prežeto z milino pihal z izstopajočimi oboami. Učinkovit je bil tretji del (z nekaterimi nepreciznostmi trobil), ki ga je dirigent Peško smiselno privedel do mistične apoteoze ob sodelovanju odlično pripravljenega in glasovno spokojnega moškega pevskega zbora (pripravila ga je Ine Meisters) in vokalno še dokaj medlega tenorista Paola Zi-zicha z zaključnimi Goethejevimi verzi iz Drugega Fausta (1806-1831) »Vsaka stvar, ki mine, je samo podoba«. Dolgotrajni aplavzi, žal tudi tokrat ne prav številnega občinstva, so bili zasluženo priznanje za skrbno pripravljeno izvedbo, (jk) rD , ^ Draguljarna - urama moderna in antična &mdkon F. Blasi Trst - Capo di Pia^pfa 2 (Trg (Jnit d) Tel. 040164607 KUPUJ NA OPČINAH VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 89 ZA VSAKIH 10.000 lir s NAKUPA ZAHTEVAJ SREČKO! 1. NAGRADA 15.000.000 [j' j 5 NAGRAD PO 2.000.000 j j 10 NAGRAD PO 1.000.000 Vse nagrade so v zlatih žetonih Žrebanje bo 5. jan. 1990 CASSA KUHALE ED ARTIGIANA-OI*lCj HRANILNICA IN ROSODILNICA-ORČlN* Knjiga »Ta hiša je naša« o izpopolnjevalnem programu za slovenske vrtce Dragi dom devinsko-nabrežinskih otrok Urednica knjige Alenka Rebula-Tuta: » Vrtci zaslužijo posebno pozornost!« “Knjiga je za vse nas predstavljala predvsem izredno priložnost, da smo se Qhko resneje zamislili ob problematiki naših vrtcev. Zato bi jo tudi ponudili Predvsem v razmislek vsem, ki se ukvarjajo s predšolsko vzgojo, pa ne samo z n>°- Kot šolnica, ki deluje na višjih srednjih šolah, lahko namreč povem, da mi knjiga pomagala odkriti marsikaj pomembnega tudi za moje poklicno delo.« Tako je povedala devinsko-nabrežinska občinska odbornica za šolstvo prof. ■^vrinka Terčon-Brezigar, ko je na nedavni tiskovni konferenci predstavljala knjigo »Ta hiša je naša«. V podobnem duhu bi želeli tudi mi knjigo nekoliko l.rPneje predstaviti našim bralcem, zavedajoč se, da načenja problematiko, ki le velikega pomena in ki jo kljub temu precej zanemarjamo - tudi na straneh našega dnevnika. Menimo, da bi jo s pridom lahko vzeli v roke ne samo tisti, ki ®e Poklicno ukvarjajo s šolo, ampak tudi tisti, ki zunaj šole imajo opravka z 29°;'o otrok, se pravi v eni ali drugi obliki skoraj vsi. oh ^n»9° ie izdala Občina Devin-Nabrežina ob odprtju otroškega središča v Pnovljenem poslopju osnovne šole Karel Štrekelj v Sesljanu. Od tod tudi osiov »Ta hiša je naša«. Kot izčrpneje piše prof. Terčon-Brezigar v predgovoru, ie knjiga plod triletnega programa, ki ga je devinsko-nabrežinska občinska uprava začela izvajati leta 1986 za izpopolnitev svojih slovenskih otroških rtcev. Program so podprli Dežela Furlanija-Julijska krajina, deželni zavod za t° -° izpopolnjevanje in eksperimentacijo IRRSAE ter Komisija za manj razvi- lizike pri Evropski skupnosti, kar med drugim pomeni seveda tudi pomemb-? Priznanje. Prav zaradi doseženih uspehov in podpor bo devinsko-nabrežin-a občinska uprava program lahko ponovila oziroma ga podaljšala za nada-'nlQ tri leta. l Program je vodila psihologinja dr. Alenka Rebula-Tuta, ki je tudi urednica rošure »Ta hiša je naša«. Knjiga obsega 144 strani srednjega formata, razdelje-,a Pa je na dva dela. Prvi je bolj dokumentarne narave in prinaša poročila Jvinsko-nabrežinskih otroških vrtnaric in animatorjev o delu v vrtcih, drugi pa s®9a prispevke strokovnih sodelavcev triletnega programa in predstavlja strokovne poglobitve problematike predšolske vzgoje. V prvem delu se fsfi/o spisi vzgojiteljic Savine Kante, Andrejke Terčon, Vladimire Guštin in J ve Tretjak-Paulina ter animatorjev Neve Bak, Darje Gruden, Vere Gulič, .^ane Pertot in Daria Pertota. Drugi del pa obsega prispevke dr. Alenke ®°uJa-Tufa o psihologiji in psihologih v vrtcih, jezikovne svetovalke prof. Vere n Je~Ban o jezikovnih problemih in didaktiki jezika v predšolski dobi, didaktič-svetovalke IRRSAE Stanislave Sosič-Čuk o vzgojno-varstvenih ustanovah v did Q^em <-asu ter didaktične svetovalke IRRSAE Sonje Sirk o izkušnjah iz Qktike jezikovnega pouka v vrtcih. fleh c*e^a ta^° f°rmalno kot po vsebini povezuje daljši pogovor, ki ga je dr. Jula-Tuta imela z dolgoletno devinsko-nabrežinsko vzgojiteljico Patino Rado-. °b njenem odhodu v pokoj. Gre za posredovanje bogate in zanimive izkuš-J.' knjigo pa vseskozi grafično razgibavajo slike in še zlasti risbe, ki so jih spevali otroci vrtcev. sv .fesnKi na ljubo velja pristaviti, da knjiga »Ta hiša je naša« prihaja na on --0Ve didaktične iznajdljivosti, vesti in zaves-Raziskav eZifnost (in dvokulturnost) vrednota, strpnejši hm- m Praksa potrjujejo, da so večjezični ljudje ^nžnost za SPrt.i in bolj dojemljivi in da je to edina °dpira tudi geziVe9e v današnjem svetu; da se v to širino f. Toda dvoic.10?9 3n P°samezne kulture v njej. eno kvalitetnZlcnost ie vrednota le, če se dvigne na dolo-p°jno obvladan- rayen- Samo prava dvojezičnost, to je po-i„° nvičarska h JG dveh jezikov, odpira vrata v dve kulturi, ztk okolja| dru^b Z1^n°St voc** v asimilacijo, ko večinski v Sarp0 VJ z. en° uglednejši, izrine manjšinskega. Zato oa ®°žnost zln °m9ačni kakovosti jezikovnega pouka slovenskena e^.1r^zvoI ne samo vrtcev, ampak sploh vse-si Vah, ki so i7ran.StVa V iiniiji- Ob italijanskih šolskih usta- V6nske naprednLjlTltom^va.111 enokultume' Postajai° Vera Tuta-Ban TA HIŠA JE NAŠA OB OTVORITVI OBČINSKEGA OTROŠKEGA SREDIŠČA Naslovna stran knjige Alenka Rebula-Tuta vinsko-nabrežinske otroške vrtce in ki najbrž prihajajo do izraza tudi v sami knjigi? Ko smo pred dobrimi tremi leti začeli delati, nam je takoj bilo razvidno, da obstajata dva glavna sklopa problemov. V prvi sklop bi lahko spravili vse tiste, ki se tičejo izboraževalnega dela, od jezikovne vzgoje do splošnega širjenja otrokovih umskih sposobnosti. Drugi sklop pa zadeva otrokovo duševno zdravje, brez katerega je vsako izobraževalno delo jalovo. V ta sklop sodijo otrokovi odnosi z družino, z vrtcem itd. V naših programih in potem v praktičnem delu v okviru triletnega načrta smo stalno slušali delovati na obeh teh ravneh. Na katere pomanjkljivosti pri tradicionalno zastavljenem izobraževalnem delu bi še zlasti opozorila? Glavni problem je, kako motivirati otroka, da bi imel raziskovalni odnos do realnosti. Da bi to dosegli, pa moramo nujno izhajati iz otrokovega konkretnega kulturnega zaledja. Izobraževanje je smiselno in učinkovito, če je po meri gojenca. Ko so naše vzgojiteljice sestavljale izobraževalne programe za otroke, so vedno izhajale iz njihovih družin, vasi ipd. Strokovni sodelavci so potem v bistvu le dopolnjevali to temeljno usmeritev vzgojiteljic. To je seveda prišlo do izraza tudi pri jezikovni vzgoji, ki se je redno navezovala na narečno govorico. Jezikovno izobraževanje pripadnikov manjšinske narodnostne skupnosti ima seveda poseben pomen, pa tudi posebne težave... Kar se nas tiče, smo problem jezikovnega izobraževanja postavljali na dveh ravneh. Po eni strani je bistvenega pomena, da imajo same vzgojiteljice zadostno jezikovno znanje. V tem smislu smo tudi priredili posebne tečaje. Druga stvar pa je didaktično delo v vrtcih, kjer se spet izkaže, da je treba izobraževalne programe izdelati za vsak vrtec posebej, še več, za vsakega otroka posebej. Naj tu omenim, da naša strokovna sodelavka za didaktike jezika prof. Vera Tuta-Ban v svojem prispevku k naši knjigi deli otroke ob vstopu v vrtec v štiri glavne Iz pogovora z vzgojiteljico Fatino Radovič »Nesmiselno je otroka siliti« Ivo Košuta: Vlak »Malemu otroku smo dolžni enako poštenost kot odraslemu, ker si naše ravnanje dobro zapomni in ga čuti v globino. Moji otroci so na primer vedeli zelo dobro, kaj in kdaj lahko delajo in kaj ne, ker sem bila dosledna v svojem ravnanju. Če smo kdaj naredili izjemo, sem povedala, zakaj se ne držimo običajnega pravila. Otroci so ubogali brez večjih težav, ko je šlo za disciplino, ker so veljala vedno ista, dosledna pravila za vse. Bilo je jasno, zakaj se na določen način vsi obnašamo - na primer, zakaj pospravljamo igrače. Če otrok prinese od doma svojo naj ljubšo igračo, tudi ni prav, da mu te dragocenosti ne pustimo imeti v vrtcu. Če je otrok na neko igračo zelo navezan, ima pravico, da jo ima ob sebi zlasti na začetku, ko se v vrtcu še ne čuti sproščen. Tudi pozneje sem pustila, da so otroci nosili svoje igrače v vrtec; skupaj smo si jih ogledali, ko so jih razkazovali, potem pa spravili, da bi ostale nepoškodovane. Ce jih niso hoteli posoditi, nisem silila, tudi odrasli smo zelo ljubosumni na svoje naj dražje predmete. Sploh ne maram siljenja, v tem je nekaj proti otroku. Če otrok ni hotel jesti, ga nikoli nisem silila. Samo predstavljam si lahko, kaj bi doživljal otrok, ki mu gre na jok in je ves prestrašen, jaz pa ga silim s hrano. (Pomislimo, kako bi se počutili mi, če bi nam bilo hudo in bi nam kdo tlačil hrano v usta.) Tudi če otrok celo jutro ne je, to ni nič tragičnega, saj v začetku otrok lahko je doma. Pri kosilih sploh nisem silila tudi zato, ker se pri hrani otrok posebno močno spominja doma in je zato zlasti tisti trenutek lahko najbolj žalosten. Zato sem pač čakala, da počasi preboli domotožje in sam prisede in začne jesti, ker mu postane v veseli družbi prijetno in lepo jesti. Nekateri otroci potrebujejo več časa in morajo hoditi na kosilo domov. Nekateri, čeprav so bili izjeme, dolgo niso premostili te težave. Mislim, da bi s siljenjem dosegla le to, da bi se otroku vrtec uprl. Treba je upoštevati razlike med njimi: nekateri potrebujejo več časa in se od doma teže odtrgajo in se pri kosilu preveč spominjajo na dom, zato je potrebno z njimi posebno obzirno ravnati. Lahko si pomagamo tudi s tem, da ostane nekaj časa mama pri kosilu, da otrok začne jesti in premaga svojo težavo.« Zapisala Alenka Rebula-Tuta skupine, od otrok, ki so govorno razviti, do onih, ki se izražajo v poljeziku ali ki celo slovenščine ne razumejo. Dejstvo, da se morajo vzgojiteljice prilagoditi malodane vsakemu otroku posebej, pa spet postavlja v ospredje vprašanje njihove priprave. Za uspešno jezikovno vzgojo ni dovolj perfektno obvladati jezik, treba je tudi to znanje učinkovito posredovati. Na ta problem pa mi kot narodnostna skupnost nismo nikoli organsko odgovarjali, ne na ravni vrtcev, ne na višjih šolskih ravneh. Kaj pa skrb za uravnovešen duševni razvoj otrok? Medtem ko je v zadnjih 15 ali 20 letih bil velik poudarek na intelektualnem razvoju, se zdaj čedalje jasneje zavedamo bistvenega pomena čustvene in sploh duševne rasti otrok. Danes imamo opravka z generacijo materialno presitih in intelektualno zelo stimuliranih otrok, ki pa so večkrat čustveno podhranjeni in zato pogosto niso kos nobeni obremenitvi ali stiski. Korenine tega stanja je treba iskati v strukturi naše družbe, v kateri ni pravega mesta za otroke, kot sicer tudi ne za druge kategorije ljudi brez družbene moči, kot so ostareli, bolni, umsko in drugače prizadeti. Očitno gre za izredno težke in zapletene probleme, ki jih ni preprosto reševati. Kar se nas tiče, smo skušali v okviru našega triletnega programa na posebnih tečajih razvijati čut otroških vrtnaric za otrokov notranji svet. Sicer pa moram povedati, da so zlasti nekatere v tem smislu naravno zelo obdarjene. Lahko bi torej rekli, da je za duševno uravnovešeno rast otrok potreben predvsem duševno zrel vzgojitelj. Drži. In to bi morali upoštevati pri izobraževanju in izpopolnjevanju vzgojiteljev. Izobraževanj e, ki se zreducira na golo kopičenje informacij in ne skrbi za osebnostno rast vzgojiteljev, ni v resnici nobeno izobraževanje. Vzgojitelj potrebuje tudi soočanje o svojih čustvih, o tem, kako učinkuje na otroka s tem, kar je. Rada pa bi pri tem poudarila tudi bistven pomen, ki ga ima dobro počutje vzgojiteljev. Veliko pozornost je torej treba posvetiti razmeram, v katerih delujejo. Izpopolnjevanje ne sme biti prisilno delo, zaradi katerega so potem vzgojitelji še bolj živčni v vrtcih! Mislim, da lahko rečem, da se je devinsko-nabrežinska občinska uprava v tem smislu dobro izkazala. Kolikor nam je znano, je knjiga »Ta hiša je naša« prva, ki se resneje loteva predšolske vzgoje pri nas. Moramo torej sklepati, da gre za dokaj zanemarjeno področje? Zal je res tako in žal to ne sme niti presenečati. Kot smo že ugotavljali, je otrok v naši družbi odrinjen na obrobje. To tudi v naši skupnosti, ki se o vrtcih in njihovih vzgojiteljih ni nikoli veliko sprašavala. To pa je hudo, saj je delo z najmlajšimi najtežje. V nasprotju z ustaljenimi predstavami mislim, da bi se strokovna usposobljenost vzgojiteljev morala v resnici večati z nižanjem starostne stopnje gojencev. Imaš vtis, da je stanje v osnovnem, srednjem in višjem šolstvu boljše? Na teh ravneh smo že dalj časa priče raznovrstnim prizadevanjem za posodobitev programov in metod. Vtis pa imam, da so ti napori večkrat postavljeni na premalo starne in preverjene temelje. Tako npr. tečaji za osnovno šolo, ki so zdaj v teku, povsem zanemarjajo čustveno razsežnost otrok in v njih bi tudi zaman iskali navezovanje na otroške vrtce. Vsega tega v ministrskih programih preprosto ni! In vendar je za vsako vzgojo bistvenega pomena, da izhaja iz stvarnosti. Mislim, da je tudi tako omejeno delo, kot smo ga opravili v devinsko-nabrežinskih otroških vrtcih, lahko dragoceno prav zaradi svoje zasidranosti v konkretnosti. Če drugega ne, nam je zdaj veliko jasnejše, kateri so naši dejanski problemi. Kot sem že na začetku poudarila, pa je zelo pomembno tudi to, da so vzgojitelji nastavili skupno delo in tako prerasli zaprtost v svojih vrtičkih. Stran pripravil MARTIN BRECELJ Na pot pod Cimo Brento Ne vem, kolikokrat se je Angel v dneh pred 26. avgustom ozrl v nebo in gledal podeče se oblake, zvečer pa strmel v televizijski ekran in pozorno poslušal vremenske napovedi, ki za konec tega poletnega meseca niso bile najbolj ugodne. Skrbelo ga je, kakšno bo vreme v tednu, ko se bo številna skupina tržaških planincev podala na izlet v Dolomite Brente in na Presa-nello, v okviru vsakoletnega enotedenskega tradicionalnega izleta, ki ga prireja SPDT. Angelova skrb zaradi vremena je izhajala iz vseh prejšnjih izkušenj, ko je vreme marsikdaj zagodlo našim planincem prav v zadnjem tednu avgusta, kadar so se podili po visokogorskih poteh v Aosti, Avstriji, Piemontu in še kje drugje. Pa kaj vreme: sonce ali dež, sneg ali nevihta, datumi so bili določeni, koče rezervirane, plačana celo kavcija in treba je bilo iti. V soboto, 26. avgusta, se je zato vila kolona osebnih avtomobilov proti Ses-Ijanu in dalje proti južni tirolski deželi. Vsak udeleženec je v srcu tiho upal, da bo vendarle preživel sončni teden v gorah in si želel planinskih podvigov in vzponov v sijočem soncu. Vse nas je vsekakor spremljala napetost, najbolj napet je bil seveda Angel, ki se je zavedal, da nosi veliko odgovornost za uspešen potek enotedenskega obiska v Dolomitih Brente. Po šestih urah vožnje, prevozili smo nekaj nad 400 kilometrov, je skupina 20 planincev SPDT, katerim se je pridružila tudi članica goriškega planinskega društva Nadja, vendarle prispela v Madonno di Campiglio. Bil je že čas, ker smo se res naveličali vožnje. Še pet kilometrov makadamske poti do koče, pravzaprav gorskega hotelčka Valesinella in predstavili smo se upravniku, ki nas je že čakal. Tedaj smo se že zamaknjeno ozirali v divje navpične stolpe in zvonike sivega skalovja Cime Brente, kamor smo bili namenjeni. A ni bilo časa za občudovanje gorskih krasot. Treba je bilo pripraviti vse potrebno za tridnevno turo po zavarovanih poteh tega gorskega masiva, stlačiti v nahrbtnike vrvi, vetrne jopiče, čelade, vponke, varnostne pasove in podobno. Sonce se nam je smejalo, ko smo oprtani s težkimi nahrbtniki zakorakali na stezo, ki se je naglo začela dvigati v gozdnati svet. Veselo smo spešili in oglasil se je živahen pogovor. Začel je liti pot z obraza, a se na to nismo ozirali. Želja po novih doživetjih in podvigih nas je kar gnala v strmino. Celo postanek pred kočo Casinei, po skoraj enournem vzponu, je bil obrobnega pomena. Silili smo navzgor, nad gozdno mejo v sivo razmetano skalovje proti koči Tuckett, cilju našega prvega dne v Dolomitih Brente. In še dobro, da smo tako hiteli. Niti se nismo zavedli, kdaj se je sonce skrilo za oblake, nenadoma je zapihal hladen veter, vse je postalo kar sivo in komaj smo vstopili v kočo, se je že ulilo. Pač nagle vremenske spremembe, ki jih doživiš v hribih. Pa ni bilo dovolj. Čez nekaj časa se je usula toča in po strehah so bobnala kot lešniki debela zrnca ledu. V nekaj minutah je bilo vse belo. Spogledovali smo se in se tolažili, da smo vendarle pod streho, na obrazu našega vodiča Angela pa se je zarisala zaskrbljenost. Tuhtal je, kako bomo izpeljali turo, če nam bo vreme tako nagajalo. Potolažila sta nas obilna večerja in rdeča večerna zarja, ki je nad oddaljenim Adamel-lom napovedovala izboljšanje. V nalivu na skalnatih policah Res smo v jutranjem svitu že stopali po stezi, ki nas je od koče Tuckett vodila na zavarovano pot Sosat. Pred nami je bila šesturna hoja in obetali smo si lepe gorske doživljaje, naš cilj pa koča Pedrotti Toša pod znamenitimi Bocchettami in najvišjim vrhom te dolomitske skupine Cimo Toso. Nad nami se je pnelo sinje nebo, pred nami so se dvigali navpični zvoniki, sami castelli in castelletti, srca so nam kar vriskala od veselja in poskakovali smo po gruščnati poti, ki nas je v širokem ovinku pripeljala do vstopa na zavarovano pot Bocchette pod Cimo Brento. Zagledali smo se v mogočni Crozzon di Brenta, za katerim se je dvigala zasnežena Čima Toša, za našimi hrbti se je košatil masiv Groste, iz doline pa so se dvigale megle. Nenadoma smo se znašli pred navpično padajočo steno. Navzdol so peljale v skalo pritrjene železne lestve, na dnu katerih smo stopili na polico in nekaj korakov dalje spet na železno lestev, ki nas je navpično pripeljala na širšo skalnato polico, po kateri smo v velikem ovinku, visoko nad kočo Brentei, prišli na široko ploščad žive skale, na kateri se je dvigala planinska postojanka Alimonta. Za nami je bilo približno tri ure hoje, zato je bil počitek obvezen, čeprav nas je Angel gnal dalje. Imel je prav. Neopazno se je pooblačilo in ni kazalo nič dobrega. Topel čaj pa je bil vendarle bolj privlačen. Pred nami je bil najlepši del te dolomitske ture. Sopihali smo po snežišču od koče Alimonta do vstopa na police zavarovane poti. Povzpeli smo se po navpičnih železnih lestvah in se z vponkami zavarovali na jekleno žico. Ozrl sem se naokrog, da bi se naužil lepote divjega gorskega sveta, a zaman. Povsod so se podile megle, se trgale in dvigale proti vrhovom. Stopal sem delno sklonjen, da ne bi z glavo udaril v štrleče V DOLOMITIH BRENTE Tradicionalni enotedenski pohod tržaških planincev Tekst in slike U f|| LOJZE ABRAM robove. Tedaj me je zmočila prva dežna kaplja. Najbližji smo se spogledali, potem pa iz nahrbtnika naglo potegnili pelerine. Treba je bilo naprej, povratka v zavetje koče ni bilo. Angel je sicer malo priganjal, potem pa še sam umolknil. Na policah nas je bilo 16, med temi tudi Maja in Daša. Štiri druge planinke, Nadja, Pij a, Marija in Maja, so ubrale drugo, lažjo smer, pot Orsi, ki ni tako zračna in izpostavljena. Mi pa smo se morali spoprijeti s težavami in večjimi nevarnostmi. Mokre skale so bile spolzke, kar ni premočil dež, so močili curki vode, ki so v slapovih padali z gladkih skal prav na stezo, oziroma na police, po katerih nas je vodila pot. Še dopoldne smo si nadejali, da bomo uživali ob pogledu na Campani-le Alto in Campanile Basso, skalnate znamenitosti te lepe planinske poti imenovane Bocchette. Namesto tega pa je bilo treba napeto paziti, kam stopaš in kam se boš oprijel, da te ne bodo zalivali slapovi. Le za bežen trenutek sem v raztrgani megli zagledal Campanile Alto, a moja skrb in skrb nas vseh je bila, kako čimprej priti iz te velike moče. Povrh vsega je v tem obupnem vremenu malo manjkalo, da se ni pripetilo najhujše. Enemu naših je spodrsnilo na mokri skali in le v zadnjem trenutku se je ujel za jekleno vrv, ko je pred njim že zeval prepad. Končno na suhem Dolge tri ure je trajalo tavanje po mokrih skalnatih policah poti Bocchette, na katere so se zlivali večji in manjši slapovi, in ko smo končno stopili z zadnje železne lestve na sedlo Bocca di Brenta, je najhujše prenehalo in pozdravilo nas je smejoče sonce. Pol ure kasneje so naše cunje pred kočo Toša plapolale in se sušile v vetru in soncu, sami pa smo si ogrevali otrple ude z dolgimi požirki čaja, ki smo ga oplemenitili s nrecejšnjimi dodatki žganih pijač. Se vsakomur je bilo seveda žal, da nas je dež prikrajšal za najlepši užitek: občudovanje drzno speljane zavarovane poti Bocchette Centrali pod navpičnimi ostenji visokih skalnatih zvonikov. Potolažili smo se pri večerji, ko smo napolnili prazne želodce in veselo sprejeli še štiri naše prijatelje planince, ki so še istega dne prišli iz Trsta in se nam pridružili, kot dogovorjeno. Prišli so naj starejši v skupini- Zoro, Vojko, Rado ,in naj mlajši od vseh Samo. Tedaj je padla tudi odločitev. Vzpona na Cimo Toso ne bo, ker je dež spral z ledenika vrhnjo plast snega, zato bi morali stopati po živem ledu, kar je predstavljalo dodatno nevarnost in tveganje. Naslednje jutro smo se zato usmerili na pot Palmieri, ki nas je v širokem krogu nad dolino Tramontana in preko prelaza di Noga-rap pripeljala do koče Agostini v višini 2.410 metrov. Snežna nevihta Spet je prevladala sproščena dobra volja, saj nas je sonce grelo in obenem sušilo naše še vlažne obleke in predvsem gojzarje. Spešili smo po rahlo se dvigajoči stezi do planinske postojanke in vdrli vanjo za kratek počitek in okrepčilo. Komaj smo odložili nahrbtnike, sedli in si naročili tople pijače, se je stemnilo. Zunaj je v nekaj minutah prihrumela nevihta, temperatura je naglo padla in začelo je vedno gosteje snežiti. Kar spogledali smo se, poslabšanje vremena pa je najbolj prizadelo Angela. Pred seboj smo imeli navpični vzpon po železnih lestvah na sedlo Due Denti in od tam sestop do koče 12 Apostoli. V takem vremenu pa ni bilo niti misliti, da se skupina 24 planincev poda na tveganje. Prijazen upravnik je medtem zakuril v kaminu, da smo se ogreli in posušili nekaj svojih reči, pripravil je kosilo in nas tolažil, da je v koči dovolj prostih ležišč. Po več kot štiriurnem brezdelnem in napetem čakanju, se je vreme le toliko uneslo, da smo si upali na pot. V par minutah smo bili vsi pripravljeni. Četrt ure kasneje je prvi v naši skupini stopil na prvo stopničko železne lestve zavarovane smeri Castiglio-ni, ki se je pnela v nebo, pritrjena v živo skalo. Kot ogromni pajki smo se po lestvah dvignili navzgor, premagali več kot 300 stopnic in skoraj 500 metrov višinske razlike od koče Agostini in približno uro kasneje nekoliko pre-mraženi stopili na ozko sedelce Due Denti, odkoder smo se spustili po valečem se grušču navzdol v od daleč že vidno kočo 12 Apostoli. Kako prijetno je bilo toplo zavetje v koči, kamor smo prispeli vsi premra-ženi. Grela nas je tudi zavest, da smo kljub vremenskim neprilikam vztrajali, premagali nastale težave in kot pravi planinci dosegli tudi zadani si cilj. Bili smo na koncu ture v Dolomitih Brente. Naslednjega dne smo bili namenjeni v dolino, zato si nismo delali več velikih skrbi. Bili smo sproščeni, zato smo tudi lažjega srca legli na pograde. Spet v dolino Presenečenje nas je čakalo naslednje jutro, ko je bilo treba razbijati led v kadi pred kočo, da si si dejansko Udeleženci enotedenskega pohoda pred kočo Pedrotti Toša. Na sliki pod naslovom: pod vrhom Cime Presanelle. »osvežil« obraz po delno neprespani noči, ko smo se v sobah zavijali v odeje, ker je zunaj močno zavijal hladen veter. Pol ure kasneje smo se poslovili od upraviteljev koče 12 Apostoli in se v strnjeni skupini spuščali v dolino po strmi gruščnati poti, na kateri smo splašili trop gamsov, ki so se v naglici zapodili v skalnate višine nad melišči in z drznimi skoki vzbujali naše občudovanje. Spustili smo se dobrih 700 metrov niže in se znašli na robu druge prelestne doline na naši poti: Val DAgola, a toplo sonce in zelen travnik sta nas premamila, da smo odložili nahrbtnike in si privoščili izdatno malico. Pravi užitek je bil potem prihod do pravljičnega gorskega jezera DAgola, ki leži še 300 metrov niže. Čudovita gorska pokrajina se je zrcalila v temnomodri vodi in nas tako prevzela, da smo po treh dneh samega sivega skalovja ostrmeli. Čkrtali so fotoaparati, presenetljivo pa je bilo srečanje z dvema mladima, ki sta jahaj e na konju opravljala treking v Dolomitih Brente. Zakorakali smo na gozdno cesto, ki nas je v senci visokih macesnov mimo planšarije Brenta pripeljala do slikovitih slapov hudournika Valesinella, ki predstavljajo pravo turistično atrakcijo za obiskovalce teh krajev. Do sem smo hodili dolgih pet ur, pol ure kasneje pa je naš največji užitek, poleg seveda obilnega kosila, bila topla prha v koči Valesinella, kjer so nas od prejšnjega dne čakali Aljoša, Pija in Marija, ki so se s koče Toša vrnili že prejšnji dan. Komaj smo vase zmetali nekaj tople hrane, nas je že minila utrujenost in privlačile so nas tamkajšnje naravne lepote. Popoldanske ure smo namenili sprehodu ob številnih slapovih rečice Valesinella do njenega izvira na istoimenski planšarij!, ki se je košatila na obsežnem travnatem pobočju, s katerega smo se ponovno zazrli v skalovje Cime Brente, ki se je v večernem soncu dvigalo v sinje nebo. Pod Presanello Pred končnim naskokom na Presanello smo si privoščili dan počitka. Ni bilo to poležavanje in lenarjenje, temveč krajša tura ob prelepih gorskih jezerih nad Madonno di Campiglio. Ze popoldne pa smo se vrnili do svojih vozil in nato v postojanko Valesinella, kjer smo prespali zadnjo noč. Teden se je že nagibal h koncu, preostajal nam je še vzpon na Cimo Presanello nad prelazom Tonale. Bil je četrtek in tistega dne smo nameravali priti do planinske postojanke Denza pod Presanello. Poslovili smo se od nadvse prijaznega upravnika hotelčka Valesinella, in že smo drveli mimo Madonne di Campiglio in prelaza Carlo Magno do križišča pri Di-maru, kjer smo zavili na prometno cesto proti prelazu Tonale. V mislih smo imeli le naš naslednji cilj, Presanello, zato smo pri kraju Vermiglio zavili na stransko pot in prispeli v kraj Stavel. Od tu do koče Denza je skoraj tisoč metrov višinske razlike, kar pomeni štiri ure hoje. Že dan prej nam je Angel pravil, da se od Stavela vije stara mulatiera precej visoko pod pobočja Presanelle in odločili smo se, da se bomo peljali čim više in prihranili na času. Kolona je zapeljala na precej ozko, približno 4 kilometre dolgo, razrito, prepadno in ovinkasto pot, na kateri smo vsi vozači bili v stalnem strahu, da bomo na tej, tako imenovani »cesti«, pustili kak del podvozja. Muka je trajala pol ure in vsi smo si oddahnili, ko smo lahko parkirali na širšem prostoru pod borovci, na kraju imenovanem Forte Pozzi Alti. Pripeljali smo se 1880 metrov visoko in do koče je bilo še 400 metrov višinske razlike. S terensko vožnjo smo se torej dvignili dobrih 500 metrov in veseli* da nam je avtomobilski podvig uspel' pobrali nahrbtnike z vsemi težkim1 pritiklinami za ledeniški vzpon in se napotili na ozko, prepadno in zračno stezo, ki so jo gradili vojaki v prvl svetovni vojni. Stopili smo tudi v v živo skalo izkopan predor, stopali P° na novo postavljenih brveh nad hudourniškimi žlebovi in se v sončni pripeki vzpenjali vedno više in više p° tu pa tam zlizanem sivem skalovju. Pr|' hod pred kočo Denza je bil za marsikoga olajšanje. Z ramen so popadali nahrbtniki in koj zatem so se na lesenih ograjah, skalah in skladovnicah drvi sušile prepotene srajce in nogavj' ce, mi pa smo se predajali blagodejnim sončnim žarkom in strmeli v severozahodne ledene strmine, serake m razpoke nad kočo, ki so se lesketale v soncu in se navpično dvigale do skalnatega vrha mogočnega masiva Presanelle. . Pred večerjo in spanjem je Angel naredil selekcijo tistih, ki se bodo p°' vzpeli na vrh in malo v skrbeh pregl6' doval opremo. Ni bil preveč navdušen nad obutvijo nekaterih, ki ni bila najbolj primerna za ledenik. Z vremenom si Angel ni delal težav. Trdno je upal; da nas bodo na vrhu pozdravili soncn1 žarki. Na Cimi Presanella Tista noč je bila kratka. Napetost in pričakovanje sta naredila svoje. yD petih zjutraj je bilo že vse pokonci m uro kasneje je skupina šestnajstih tihih senc v temi zapuščala kočo in s® pospešeno podila v strmino po razffl6' tanem skalovju na sedlo, kjer se je pot nekoliko uravnala. Brilo je okrog ušeSi vendar smo se le ozirali v strmi ledenik, na katerem sta se pomikali dve piki. Bila sta Lenart Vidali in njegov3 spremljevalka, ki sta se nam pridružil8 dan prej in se že ob petih zjutraj zap°' dila v ledeno steno, ki je skoraj navpično padala s Cime Presanelle. Naredili smo velik ovinek in dosegli rob ledenika pod prelazom Cercen višini 300 metrov. Zasvitala se je zarj3; ko smo si nadevali dereze in začeli prečkati prostrano ledeno polje, ki se je po prelazu Cercen naglo začelo strmo dvigati, da je jemalo sapo. Vztrajno smo rinili v strmino proti sedlu Freshfield na višini 3425 metrov. N8 sedlu smo stopili na golo skalo in se občudovanjem zagledali v ogromen anfiteater samega ledu, ki je segal o pobočja Presanelle tja daleč v masi Adamella. Nasproti se je iz bleščeč beline dvigal strm vrh Cime Presane le. ... Do tja je bila še dolga pot. SpusU smo se po skalovju in stopili v snveZIia gaz, ki je v širokem krogu prečkal vrhnji del anfiteatra in se potem n vpično okrenila navzgor proti vrh ; Sopihali smo in s težavo prestavljaj noge po strmem snežišču do skalnat ga predela pod vrhom. Sneli smo o® reze in v zadnjem naskoku osvojili v 3558 metrov visoke Cime PresanelJ • Trud je bil poplačan in nepopiSIj veselje je sijalo z vseh obrazov. Zado čenje je bilo veliko tudi zato, ker srn podoživljali krasen razgled na zvoni Dolomitov Brente, na gorsko skupin Ortles - Cevedale, na Ture in v nasprotni smeri na celotni masiv A mella. Veselje je bilo še večje, ko na vrh prišla še Lenart in njegova d žica. , me Tedaj smo opazili, da so se iz d° začele dvigati megle. Našega vodnik3 Angela je spet zaskrbelo. Huda nam predla, če bi nas tako visoko j jela nevihta, zato smo hitro pob u šila in kopita in se v štirih nave začeli vračati po isti poti. V nav® , smo tudi dosegli rob ledenika P _ prelazom Cercen in sledilo je PieSine kovanje s skale na skalo čez tafi j slapove in potočke, ki so izvirali pT talečega se ledu, se podili med sk ljami in presihali pod kupi kam > Nadaljeval se je utrudljiv povrat kočo Denza, v katero smo se izmvj nj in dokaj izčrpani zatekli po deve turi. __r,vili Veselje je bilo na višku. OP jj smo vse, kar smo si začrtali. N J g. vesel je bil Angel. Končno se je bodil velike odgovornosti in ^ vodje izleta in bil nadvse zadov da se je vse srečno izteklo. Koma] Q(p se zbrali v jedilnici, se je globo ^ dahnil in istočasno pokazal {e. okno. Ozrli smo se tudi mi in s p eSa-daj opazili, da je bil ves- masiv nelle v oblakih, ki so segali sko ^g. ževati. vau. nje i“ Po večerji je sledilo prazno ,erjb seveda tudi planinski krst ne y-udeležencev uspelega tedensk y v£)(p leta, ki ga je na pobudo in P°rjpra-stvom požrtvovalnega Angela. P vZ-vilo SPDT. Slavili smo opravijo vZ-pone v Dolomitih Brente, sreivažnej' pen na Presanello in, kar je naj ^gse\e še, poglobljeno prijateljstvo pa-družbe planincev, ki se ne str ajd®J porov in truda in se vsepovso tud! jo. V koči Denza nas je bil v „ajiva**1 upravnik, kateremu smo se ^ sjaS° za gostoljubnost in smo mu yz£jus zapeli nekaj slovenskih PesF\0 težk° je je bilo izredno, da je D ar,e. spraviti v posteljo najbolj raZ y epteib_ Naslednje jutro, v soboto, ^0co E®1^ ščfatjeri z-u- iviuvnv uuo p-- 1- ■ rnti>-a . v borovci in od tam po spran^ ^ kaj- bra, smo v dežju zapuščali °^a p' 7R N/fnr-iln nad ip do p3TK .lati* do Stavela in dalje do Trsi1®" aBj pf nas je prekipevalo in ni bu d nič mar, da je ves čas na p° mov lilo kot iz škafa. Vedno zanimiv obisk gradu med Ljubljano in Zagrebom Postanek na Otočcu Potovanje je razdeljeno na 5 odsekov 104 dni na križarjenje iz Genove do Tokia Slovenskem je vse polno gradov, ki privabijo do-kat 6?a *n tujega gosta, enako kot vsi drugi gradovi s sk er*n't je posejana Evropa. V marsikaterem sloven-ein gradu so uredili gostišča in muzeje. Marsikateri not Pa le vedno zapuščen. V nekaterih obnavljajo Z rir?.ni°st, vendar denarja ni na razpolago toliko, da bi oni * končali- Marsikdaj filmarji ugotovijo, da je ta ali Pri grad primeren, da bi v njem posneli kak filmski sk Zt>r- Tako je lani bilo v nekaterih gradovih na Sloven-i(j„tudi v tistem v Braniku (nekdanjem Rihemberku), r So posneli nekaj prizorov televizijske nadaljevanke Manzonijevih Zaročencev, ki jo bodo danes začeli predvajati na prvi televizijski mreži RAI. Na naši sliki pa je danes grad Otočec, na pol poti med Ljubljano in Zagrebom. Grad je na otočku, nedaleč od ceste. V njem je že dolgo let priznana restavracija. Tudi v teh jesenskih dneh, bodisi, da gremo na pot iz poslovnih razlogov, bodisi, da gremo na turistično pot, se bomo ustavili v tem prelepem gradu, ki slovi daleč naokoli zaradi svoje lepote in izjemne lege kot tudi zaradi kulinaričnih dobrot, ki jih znajo pripraviti kuharji v tamkajšnji restavraciji. 104 dni bo trajalo križarjenje ladje Danae, ki bo 19. decembra odplula iz Genove in se dotaknila vseh najpomembnejših pristanišč v Indijskem in Tihem oceanu. Plovna družba Costa crociere je to skoro štiri mesece trajajoče križarjenje razdelila v pet odsekov, tako da bi zadovoljila različne želje potnikov. Na ladji je prostora za 450 potnikov. Kdor ima čas in denar, da bi vseh 104 dni preživel na ladji, bo imel na voljo razne cenike, od 20 do 51 milijonov lir. To je seveda odvisno od razreda kabine. Kdor nima časa ali denarja, da bi šel na tako dolgo pot, pa si lahko izbere nekaj krajšega. Prvi del potovanja je iz Genove (19. decembra) skozi Sueški prekop do Colomba na Šri Lanki (11. januarja). Ladja se bo na tem delu potovanja ustavila v pristaniščih Izraela, Egipta, Yemena ter Indije. Iz Colomba se bodo potniki vrnili v Italijo z letalom. Drugi potniki pa bodo na letališče glavnega mesta Šri Lanke prišli iz Evrope in tam z ladjo potovali do Tokia, kamor bo Danae priplula 7. februarja. Potniki bodo obiskali Sumatro, Indonezijo, Mikronezijo in Filipine. Na tretjem odseku potovanja bodo na vrsti pristanišča Japonske, Kitajske, Hongkonga, konec tega odseka bo v Singapurju 27. februarja. Zatem pridejo na vrsto Port Blair, Colombo, Sejšel-ski otoki, Zanzibar ter Mombasa v Keniji, kamor bo ladja priplula 17. marca. Danae bo zatem odplula proti severu in bo po Rdečem morju in Sueškem kanalu se vrnila v Sredozemlje. V Genovo bo priplula 2. aprila. Razne pomorske družbe so že nekajkrat priredile tako dolga križarjenja, nekatera tudi na poti okoli sveta. Iz ladijske kabine na tekme Mundiala Turisti z dobro založenimi denarnicami, takšni, ki si lahko privoščijo izdatek 15.000 dolarjev za obisk tekem svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Italiji, bodo lahko bivali na luksuznih ladjah, ki bodo križarile vzdolž italijanske obale. Sea Goddes I. in Sea Goddes II. sta ladji družbe Cunard line, s komaj nekaj desetinami prostorov. Ladji bosta, po naročilu Roberta Millbourna, direktorja prodajne družbe World Cup Cruise 1990, pluli vzdolž italijanske obale. Potniki bodo iz pristanišč, kjer bosta ladji pristali, šli z avtobusi ali letali v kraje, kjer bodo tekme svetovnega nogometnega prvenstva. Za precej manjšo ceno 2.900 dolarjev bo mogoče dobiti prostor na italijanski ladji Danae, na kateri je prostora za več kot 400 potnikov. Ponudba za investicije v turizmu ni fr 9uh ravniku so zborovali zastop-Tq jer?Pc°ske zveze tour operaterjev, žen j o el 35. kongres njihovega zaru-9°vor-i-AV. Seveda so prvenstveno njih p 0 svojih stanovskih vpraša-'ktd!,0zanirnaU po so se tudi za tu-V j, *J° Ponudbo države gostiteljice. i avi7°/ Se zlasti v Dalmacijo, hstov \f° Pride veliko francoskih tu-tisfpm Njh število pa je skoro enako bilozp, lzPred leta 1984. Takrat je Wjj fnjP Veliko Francozov v Jugosla-Pa število je potem stagniralo, av Jfe število francoskih leto-e,o vtS9’ ^1 odhajajo na tuje, iz leta v V QC/e- NomJf,ovniku sta se o turističnem SM telf Pogovarjala tudi jugoslovan-'vejtQterfaycoski minister za turizem. . 1 francoski gospodarstveniki želijo investirati nekaj denarja v gostinske ter turistične naprave na dalmatinski obali. Govorili so o gradnji večjega turističnega naselja, ki naj bi zadovoljil potrebe sodobnih turistov. Italijani na Holandskem Na Holandskem bodo letos imeli nad 600.000 nočitev italijanskih turistov. Povišek je kar 30-odstotni. V zadnjih treh letih so beležili vsakoletno povišanje 100.000 nočitev. V italijanskih knjigarnah je vedno več priročnikov in vodnikov o Amsterdamu in drugih turističnih krajih Nizozemske. Posebna ponudba na sejmu v Vicenzi Kutami turizem v Venetu Po podatkih UNESCO je v Italiji osredotočena polovica vseh zgodovinskih spomenikov na svetu. Kar 12 odstotkov teh je v Venetu. Zaradi tega se obiskovalci te dežele zanimajo predvsem za obisk in ogled muzejev, cerkva in drugih spomenikov ter tudi zanimivih krajev, ki jih je tod zelo veliko, pa čeprav ne zanemarjajo peščenih plaž in goratih krajev. V Vicenzi so pred kratkim razpravljali o kulturnem turizmu. Za italijanske popotnike ta pomeni 6 odstotkov. Tujci, še zlasti Nemci, Avstrijci in Angleži, pa v tem prednjačijo. Iz italijanskih statistik izhaja, da je v zadnjih petih letih kulturni turizem porasel kar za 300 odstotkov. Na posvetu v Vicenzi, ki so ga priredili skupno z deželno upravo, letalsko družbo Alitalia in ustanovo ENIT, so orisali posebno pobudo te dežele, ki ima naslov "Veneto, una regione firmata". V prvi polovici letošnjega leta so v zgodovinskih mestih Veneta različno povečali število turistov, od 2,5 odstotka v Trevisu do 13,20 v Vicenzi. Seveda tu upoštevajo tudi dijaški turizem, kongresni turizem in sejemski turizem. Na sejmu v Vicenzi je sodelovalo 50 tour operaterjev. Iz tujine je prišlo precej operaterjev, ki jih je zanimala turistična ponudba zgodovinskih mest Veneta. V zadnjem času ta zgodovinska mesta ponujajo v ZDA in Kanadi. Seveda tu ne smemo pozabiti na Benetke. Nemce in Britance pa zanimajo vsa večja mesta v Venetu, še zlasti ker so vezana na spomine Goetheja in Shakespearja. Zgodovinska gostišča V italijanskih knjigarnah je na prodaj vodnik po zgodovinskih lokalih Italije. V letošnjem vodniku je označenih 114 takih gostišč. To so hoteli, restavracije, kavarne, žganjarne, gostilne in slaščičarne. V letošnjem vodniku so tudi podatki o času v katerem so ta gostišča prvič zabeležena. Seveda so tu označena gostišča v starih mestih. Če pogledamo za kraje v naši neposredni bližini bomo lahko ugotovili, da je najstarejši v tem seznamu hotelček v Benetkah, ki so ga omenjali že v 13. stoletju. V Toskani, v Bergamu in na Južnem Tirolskem so tri gostilne s prenočišči, ki so bile omenjene že v 15. stoletju. Dve gostilni iz 16. stoletja sta na Južnem Tirolskem, ena pa v Benetkah. V Čilu, nedaleč od največjih rudnikov bakra na svetu Na poti skozi slano puščavo Atacama t>°j/UrazširiS,®rikAje Pevsko pod- ^eščejre nilrJfno ob obalah Pacifika. Podeli Z ,mie. 2 manjšimi zelenimi i?' neka>p V j ei° iz severnega Peruja mesta rmeSta TruiiUo' do čil' !vkdeli so r,8 (7°PlaP0' Ti puščavski p '* virih~iPaseJ}eni i® °b redkih vod-PZedeli čila PHtekajo iz And. Severni i Puščave]?,? svet°vno znani po svo-{* tu edpnklh Pfed.elih, predvsem pa Eredelov v ti!alboli suhih peščenih i?Je znani sploh ni življenja. ]cirj PuščaveS Atr de Atacama, osrednji ; rla izhaja AtaSama- Značilnost Sa-i slana ni,5. av 12 svojega imena. To s°9ata na # ava' ki je hkrati izredno j?Veda na so1jPtU' raznih rudninah in a meteorolog?'Ja Prede* je puščavski oh ?stvarja n b razlogov. Bližnji oce-bhl0 m nePdnV,1SOke9a Potiska nad vi dovajal nariaT011 nizkemu tlaku, da m 9a, ly pr- , me na puščavo. Edina ji iko, sta jutrfl®? niži° kordiljero Do-pr tu pravijo nočna megla, ki ce?V ta je ponn?ebl}na camachaca". mi? .Promet! nrpri Z6J? gosta in ovira Puščka S0Para rflvKi° dnevom Pa se ta Savi Pa se je ob sač "T Kljub je v a celo kult,, Salarlu Atacama" D, blla sprva ,atacamenya", ki kraj6 Zanimivo stor,PIil?itvna' dosegla časlev so ptišb ,?5n]T° ,kulture. Do teh f.5se.Nw5ll?is;ttzis» ‘h so vere, no^ftpe^alall slnfPn,at?ljem Raf" d0 mesto dežele |aPtlaga skozi glav- Pmvrnesteca cil^to!a9a.sto in nato otepali, Ponesi? ‘eh krajev del-80 za seboj ?? ? s° katoliško vero ooj le puščali znake svoje ŽivJ * Puščaj cm?mk? 1® zgrajeno Pribli!kočna deska u°!?9 te9a ie - • * k icamata, kjer se nahaja največji odprti rudnik bakra na svetu. Odprtina je 4800 m dolga 2900m široka in približno kilometer globoka. Rudnik sva obiskala, ker je to svojevrstna zanimivost. V rudniku dela 10.000 ljudi v treh izmenah po osem ur. Plačani so za čilske razmere petkrat do šestkrat več kot druge delavske kategorije. Vendar se takoj vidi iz kombinezonov in mask, da je delo v tem skrajno moderniziranem rudniku zelo trdo in zdravju škodljivo. Povprečno tu delavci živijo deset let manj kot drugje. Vseeno pa je kraj Chiguicamata opremljen z eno najmodernejših bolnic v Čilu in sama upmva rudnika skrbi za svoje ljudi kar se da dobro. Z Rafkom sva v Calami vzela v najem terensko vozilo daihatsu in sva se za dva dni odpravila v puščavo. Poleg hrane sva si vzela s seboj še nekaj dodatnega goriva. Zapustila sva asfalt in po "pistah" po puščavi privozila do 33 kilometrov oddaljene vasice Chiu-Chiu. Prebivalci te vasice so potomci konkvistadorjev, ki so se pomešali z Indijanci. Prav tod je bila speljana inkovska pot in prav v tej vasici se je ustavil Diego de Almagro na svoji vojni poti. Vasica je zelo čedna, skromna, a lepo urejena. Zelo lepa cerkev sv. Frančiška, ki ima to posebnost, da so njena vrata iz kaktusovega lesa. Chiu-Chiu je bil zadnji zaselek na najini poti, nato sva vozila po samotnih po- ljanah. Prve kilometre sva vozila po izredno suhi pampi, nato pa sva z vozilom križarila po puščavi. Po približno petih urah vožnje sva prišla do vulkanskega predela, ki loči Čile od Bolivije. Tu na višini 4300 m je kraj imenovan El Tatio, kjer so aktivni gejzirji. Niso tako veliki kakor na Islandiji, vseeno pa so izoblikovali čudovito dolino. Poleg tega je topla voda, bogata na rudninah, popisala dolino s čudovitimi barvami in strjeni apnenec je ujel vodo v razne bazene najrazličnejših oblik. Kraj je brez dvoma vreden ogleda. Proti večeru sva se po nemogoči poti "Cueste del Diablo" spustila proti pampi, kjer kraljujejo kaktusi. Pod ve- čer sva prišla v vas, ki se nahaja prav ob robu Salarja de Atacama. Vasici je ime San Pedro in je bila svoj čas najvažnejši center atacamenske kulture. Razpolaga tudi z zelo bogatim antropološkim muzejem, ki poleg arheoloških najdb razlaga in razstavlja tudi redko floro in favno salarskega področja. Vas je turistično zanimiva, ker do tod lahko pridejo turisti z avtobusi iz Calame. Srečala sva pravzaprav le popotnike z nahrbtniki, ki so dan na dan čakali, da bi se katero od vozil, ki pridejo mimo spustilo do Tatia ali celo do vasic Taconao in Peine, ki se razprostirata ob Salarju proti jugu države. Drugega dne sva si ogledala še področje Valle della Luna, kjer so erozija, sončna toplota in nevihte peska izdelale čudovite figure na pobočjih gričev vulkanskega izvora. Ognjenik Licancabur je namreč oddaljen okoli petdeset kilometrov, ko pa je bruhal je povzročil radikalne spremembe na področju. To pa se je dogajalo pred nekaj tisoč leti. Valle della Luna je zato področje s posebno geološko lepoto. Po asfaltirani cesti, ki iz San Pedra vodi do devetdeset kilometrov oddaljene Calame sva prispela pozno zvečer, ravno v času, da sva oddala vozilo, ki se je res dobro obneslo. Po puščavi sva prevozila nekaj manj kot petsto kilometrov, ne da bi kogarkoli srečala. Ne morem si predstavljati kako bi zgledalo, če bi se nama avto pokvaril nekje na pol poti. Vsekakor kdor si hoče ogledati področje Atacama mora najeti terensko vozilo. Najem stane približno 100 dolarjev na dan, s seboj je treba imeti še dodatno rezervo vode in goriva. Za vsak primer namreč. V Calamo pridemo z veliko lahkoto. Letalo leti iz Santiaga vsak dan, avtobusov je tudi na pretek. V Calamo dospemo lahko tudi iz Bolivije, in sicer z vlakom iz La Paza, vendar le-ta vozi le enkrat tedensko. MARKO JARC V italijanski košarkarski A-2 ligi y moški odbojkarski C-2 ligi TV kamere paralizirale Stefanel Prepričljiv uspeh 01ympie BANCA POPOLARE SASSARI - STEFANEL 89:73 (40:42) BANCA POPOLARE SASSARI: Ri-tossa 2, Lardo 3, Mazzitelli 5, Mossali 2, Mazzoleni 2, Porto 8, Bini 15, Shee-ney 36, Allen 16. STEFANEL TRST: Middleton 15, Pi-lutti 13, Tyler 21, Cavazzon, Lokar 5, Cantarello 5, Zarotti 4, Maguolo 4, Sartori 2. SODNIKA: Indrizzi iz Ferrare in Pi-roni iz Russija; PM: Banca Popolare 18:37, Stefanel 24:29; PON: Pilutti, Cantarello, Allen in Bini; GLEDALCEV: 3.500. SASSARI Po dobrem prvem polčasu so Stefanelovi košarkarji v antici-piranem srečanju A-2 lige dobesedno skopneli kot sneg na soncu, ko je Rai-due na začetku drugega polčasa vključil svoje TV kamere. Tanjevičevi fantje so igrali res obupno proti zelo skromnemu nasprotniku, ki je po 30. minuti s serijo izgubljenih žog celo »skušal pomagati« Tržačanom, da bi se mu približali. In res, če Pilutti ne bi zgrešil preprostega polaganja v koš, bi Stefanel imel tedaj le sedem točk zaostanka, tako pa je v trenutku spet izgubljal za 13 točk in ni več mogel reagirati. Odločilen za poraz je bil vseka- kor slab skok, saj se je le Cantarello lahko upiral višjim nasprotnikom. Goriški San Benedetto pa bo drevi gostil solidni Garessio 2000, ki ga trenira Mario de Sisti. V pričakovanju imenovanja novega trenerja si pri go-riškem društvu nadejajo zmago, ki je sicer tudi nujna. DANAŠNJI SPORED: Hitachi - Kle-enex; Marr - Fantoni; Annabella -Alno; Filodoro - Jollycolombani; Brega - Glaxo; San Benedetto - Garessio; Teorema - Ipifim. SPORED A-l LIGE: Enimont - Philips; Scavolini - Messaggero; Benetton - Ranger; Arimo - Riunite; Paini - Pho-nola; Viola - Knorr; Irge - Vismara; Pa-panesca - Neutroroberts. Jugoslovanska košarkarska A liga Olimpija niza zmage SMELT OLIMPIJA -VOJVODINA 85:68 (45:38) SMELT OLIMPIJA: Tomovič, Daneu, Zdovc 17, Bačar, Virant 2, Hauptman 14, Rusič, Vilfan 21, Kotnik 20, Djurišič 11. VOJVODINA: Šarič 6, Lukič, Marič 15, Šaršanski, Pavlovič 7, Bilalovič 24, Lopičič 5, Lazič 11, Grmuša. SODNIKA: Ljuca iz Beograda in Savič iz Kraljeva; GLEDALCEV: 1.500. LJUBLJANA — Čeprav so bili brez prvega centra Čurčiča, je Smelt Olimpija zlahka odpravila Vojvodino. Ljubljančani so spet_ navdušili z odlično igro v obrambi. Že v prvih 8 minutah so si priborili 17 točk razlike (25:8), tako da je trener Sagadin dal priložnost tudi mlajšim igralcem. V začetku drugega polčasa je Vojvodina z delnim izidom 11:2 sicer prišla v vodstvo (49:47), vendar je tedaj Jure Zdovc zadel dva meta za tri točke, Ljubljančani pa so spet odlično zaigrali v obrambi in v 37. minuti so že imeli 19 točk prednosti. OSTALI IZIDI 7. KOLA: Bosna - Slo-boda Dita 97:80, Zadar - IMT 93:80, Zorka - Partizan 81:84, Crvena zvezda - Jugoplastika 84:101 (odigrana predčasno), tekma Novi Zagreb - Gibona bo 6. decembra. LESTVICA: Jugoplastika 13, Zadar in Crvena zvezda 12, Gibona, Smelt Olimpija, Vojvodina in Bosna 11, Partizan 10, Sloboda Dita 9, Novi Zagreb in IMT 8, Zorka 7 (Gibona in Novi Zagreb imata tekmo manj). Na prvem nelahkem gostovanju ženske C-l lige v Mestrah Bor Elpro potrdil svojo moč CMC MESTRE - BOR ELPRO 1:3 (7:15, 15:3, 14:16, 11:15) BOR ELPRO: Vidali, Maver, Grbec, Nacinovi, Foraus, Stopper, Fučka, Vitez, Sancin, Ažman. TRAJANJE NIZOV: 15, 18, 29 in 21 minut. MESTRE — Odbojkarice Bora Elpro so tudi na svojem prvem gostovanju v državnem prvenstvu C-l lige dokazale, da nameravajo letos resno naskakovati eno boljših uvrstitev na končnem vrstnem redu. S požrtvovalno, borbeno in odločno, v ključnih trenutkih pa tudi izredno samozavestno igro, so izbojevale predragoceno zmago proti vse prej kot slabemu povratniku iz B lige, ki ima v tej sezoni isti cilj od plavih - uvrstitev v B-2 ligo. V prvem nizu so plave igrale res odlično in razmeroma zlahka zmagale, v drugem pa so popustile že po uvodnih udarcih. Mestre je tedaj stopil v ospredje in se izkazal z močnim napadom in organizirano obrambo, k sreči pa je skozi celo tekmo dokaj povprečno serviral. Vsekakor bo Mestre v nadaljevanju prvenstva marsikomu prekrižal račune. Tretji niz je bil v bistvu odločilen in z emocionalnega vidika najbolj zanimiv in napet. Vse do izida 10:9 za Bor Elpro sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, nato pa je Mestre povedel s 14:11. Tedaj je trener Kalc poslal na igrišče Stoperjevo, ki se je, kot že prejšnjo soboto, spet izkazala in s štirimi odličnimi servisi (dve direktni točki) bistveno pripomogla k temu, da je naša ekipa pripravila preobrat in povedla s 15:14 ter nato niz tudi dobila. Izenačen je bil tudi četrti niz in Mestre je zmogel celo vodstvo z 11:9, nato pa so borovke spet pritisnile in naposled tudi zasluženo zmagale. Borovke so na sinočnji tekmi v ključnih trenutkih pokazale izjemno spretnost v obrambi nasprotnikovih napadov in v kritju svojega bloka. Popustile niso niti tedaj, ko je kazalo bolj slabo. Nikoli se niso predale malodušju, čeprav niso vedno igrale tako kot zmorejo. Mlade igralke so potrdile velik napredek in jih je treba za sinočnji nastop res pohvaliti. Najbolj spodbudna ugotovitev s tega prvega gostovanja pa je ta, da je ekipa zmagala, čeprav še ni igrala na višku svojih moči. Nosilni igralki ekipe Maver-jeva in Nacinovijeva, ki sta bili še do pred nekaj tedni prisiljene mirovati zaradi poškodb, na primer šele stopnjujeta formo. Obeta se torej, da bo Borov stroj deloval še bolj utečeno, ko bodo vsa kolesca na svojem pravem mestu. NEKAJ OSTALIH IZIDOV: Oma -Dolo 3:1, Cordenons - Vivil 1:3, Ghe-mar - Cervignano 2:3. V moški košarkarski D ligi Borovci zamudili priložnost BOR RADENSKA - LATISANA LANCIA VIDA 74:78 (35:40) BOR RADENSKA: Paulina 6, Pieri 17 (5:5), Kovačič 4 (2:2), Korošec 23 (6:9), Per-si 8 (2:3), Arena 10 (2:4), Kocman, Pertot, Smotlak 4 (2:3), Blasina 2 (2:3). SODNIKA: Trevisan iz Benetk in Orlando iz Mesten 3 TOČKE: Korošec (1), Trevisini (3); PM: Bor 21:29, Latisana 19:27; PON: Pieri (36), Paulina (40), Rusa-len (34), Morettuzzo (37). Tudi tokrat so borovci podarili nasprotniku tekmo na domačih tleh in zamudili priložnost, da zapustijo dno lestvice. Gostje niso pokazali nič posebne- ga, vendar so znali izkoristiti napake in neugodne trenutke naših, ki so tudi zasluženo izgubili. Po slabem začetku (7:2 v korist Furlanov) so Žagarjevi varovanci polovili nekaj žog, izvajali učinkovite protinapade ter povedli s 13:12. Zatem niso več tako zagrizeno nadaljevali v obrambi in Furlani so v 10. min. izenačili (19:19) ter naše prehiteli. Drugo polovico tekme so borovci začeli z elanom in zdelo se je, da bodo le osvojili prepotrebni točki, a zaman. Trenutno prednost 4 točk so si zapravili že v 2. minuti, gostje pa so stalno zadevali d^> EDOARDO FURLANI S. r. I. TRST - Ul. Milano 25 - Tel. 040/62200 Sesalec za čiščenje vrta Prostornino Žaklja 250 litrov 51 EMA 4-toktni motor 3,5 HP ' Ogrodje iz sfeklenosmolnafih vlaken ■n Delovna širina 75 cm " - motorne žoge STIH L - stroji za obrezovanje grmičevja STIHL Nastavitev na 5. višinah - kompresorji - zastopnik [Fin.il HONDA koš in vodili tudi z 11 točkami razlike (76:65 v 17j. Borovci so izgubili veliko število žog, poleg tega so bili gostje boljši tudi v skoku v napadu, a borbenost naših v obrambi je pojemala. (U. A.) Promocijsko prvenstvo Cicibona brez težav CICIBONA - STELLA AZZURRA 75:63 (37:26) CICIBONA: Kovačič 10 (0:1), Perčič 6, Jogan 12 (4:4), Simonič 2 (2:3), Smotlak 15 (2:5), Semen, Furlan 6 (2:3), Cupin 7 (1:2), Gregori, B arini 17 (7:10). TRI TOČKE: Smotlak (1); PON: Semen (38); SON: 32. Cicibona je pričela nove sezono na najboljši način, z zmago proti solidni Stelli Azzurri. Naši sicer niso igrali najbolje, vendar nasprotna ekipa sloni le na dveh boljših igralcih, kar je Cicibona izkoristila z učinkovito obrambo. Po dokaj izenačenem začetku so gostje zadnjič vodili v 5. minuti, nato so »plavi« z Barini-jem na čelu povedli za 11 točk (26:15 in 31:20) ter zaključili polčas z isto razliko. V 2. delu so naši povedli za 21 točk (62:41 v 34') ter bili boljši zlasti pod košema, nasprotnikom pa ni preostalo drugega kot izzivanje in groba igra. S skrajno slabim in nešportnim obnašanjem so le dosegli nekoliko pomoči s strani sodnikov, tako da so v zadnji minuti le zmanjšali razliko. Naše je treba pohvaliti za skupinsko igro, dobro obrambo in športno obnašanje, bili pa so netočni pri metu in preveč raztreseni v nekaterih trenutkih tekme. Pohvalo si zasluži tudi Andrej Cupin, ki je prvič igral v tej ligi. (Jogan Vanja) TORRIANA BELCA - OLVMPIA 0:3 (9:15, 5:15, 9:15) OLVMPIA: Andrej in Simon Terpin, Dornik, Marassi, Sfiligoj, Cotič, Vogrič' Černič, Špacapan. Goriška 01ympia je s prepričljivo zmago v Gradišču potrdila prvo mesto na lestvici in dokazala,_ da sodi v ožji krog favoritov za napredovanje v državi® ligo. Tudi tokrat so Špacapan in tovariši igrali dobro, čeravno je treba povedati da so imeli na drugi strani mreže neenakega nasprotnika. Torriana Belca J® namreč le na trenutke pokazala enakovredno igro, drugače pa je bila slabša ofl gostov in to v vseh elementih. Domači so po vodstvu v začetku prvega in tretjega niza morali priznati premoč mlade goriške šesterke, ki si zasluži pohvalo. Posebno dobro je na te® srečanju igral Gregor Sfiligoj, ki je bil izredno prepričljiv v napadu. (R. Pavšič) VOLLEV PORDENON - MEBLO IMSA 1:3 (15:17, 15:2, 4:15, H:l5) MEBLO IMSA: Lavrenčič, R. in D. Petejan, A. in M. Feri, Vogrič, Buzzinelli' Koršič, Lutman, Tomšič in Superina. Odbojkarji Mebla Imsa so pospravili drugi zaporedni par točk in prvega v gosteh. Kot običajno je trener-igralec Petejan poslal na igrišče najmlajše odboj karje, ki so pričeli srečanje izredno obetavno. V končnici niza so nekoliko P°" pustili, tako da se jim je gostitelj približal, a do presenečenja ni prišlo. Drugi ® tretji niz glede igre nista bila zanimiva. Po izenačenju sta pri gostih stopil3 n igrišče Petejan in Lavrenčič, tako da so gostitelju prepustili samo 4 točke. Izre no samozavestno so Pordenončani pričeli zadnji niz, a na koncu so morali Pre' pustiti končno zmago gostom, ki so na tem srečanju izbojevali skupno 36 točk, domačini so jim jih poklonili samo trinajst. (Zip) VIVIL - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 3:0 (15:7, 15:8, 15:1°) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Stančič, Giacca, Marega, De Carli, Starc, Me ton, Budin, R. in P. Pernarčič. Odbojkarji Bora Cunje Avtoprevoza so se vrnili drugič zapored z gostovanj3 praznih rok. Igra v Villi Vicentini je bila odraz težav, ki so jih imeli borovci ®e tednom. Na tem gostovanju so morali namreč na igrišče brez podajačev, poškodovanem Batiču je bil odsoten zaradi delovnih obveznosti še Aiello. P® pomanjkanju zaupanja v lastne sposobnosti gre pripisati največjo krivdo za tak medel nastop na tem gostovanju. Gostje niso znali reagirati na igro gostitelja, ni pokazal prav nič posebnega za tako prepričljivo zmago. (Igor) Ženska C-2 liga: dober odpor Nabrežink SLOGA KOIMPEN - CUS VIDEM SLOGA:_ Ciocchi, Fabrizi, Grgič, Miot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar. 3:1 (15:10, 15:6, 11:15, 1*^) Kosmina, Lupine, Marucelli, Milkov®’ Sloga Koimpex je dokazala, da ekipa, ki je vsestransko bolje pripravljen^ zmaga, pa čeprav ne igra na višku svojih moči. Sinoči so namreč slog3®® naletele na slab dan. Odpovedale so nekatere ključne igralke, tako da ®s ponovile dobre ige iz prvih dveh kol. V prvih dveh setih so Videmčanke igrale veliko mero spoštovanja do bolj renomiranih domačink, tako da je Sloga Koi®' pex zlasti v drugem nizu zmagala brez večjega naprezanja in predvsem žara zelo učinkovitega serviranja. V tretjem pa je le prišla na dan prava slika ekip ’ ki je v prvih dveh tekmah dokazala, da letos resnično ne misli odigrati podre) ne vloge in slogašicam kljub številnim taktičnim menjavam nikakor ni uspe1^ zaključiti seta v svojo korist. Tudi v zadnjem setu je CUS že povedel 10:5, 3 ,s naše igralke le reagirale in osvojile točki, kar je konec koncev tudi naj važne)5 (Inka) 3:0 (15:8, 16:14, 15:1®) Luvisutti, Peterin, Marassi, Čer® naš® SOKOL INDULES - A. S. KENNEDV SOKOL INDULES: Ušaj, Pertot, Kralj, Škerk, Brumat, Vidali. AGOREST - JUNIORS CASARSA AGOREST: Zavadlau, Vižintin, Roner, Florenin, Braini, Scoziero, Pavšič. Proti solidnemu nasprotniku kot se je izkazal Juniors iz Casarse, so predstavnice dobro igrale. Končno so pokazale samozavest in dovršeno ®®t uigranosti. Prisostvovali smo tako dopadljivi igri, v kateri so domačinke v®® pokazale tudi nove kombinacije. Prvi niz je potekal v jasnem znamenju Prern[L Agoresta, ki je z dobro igro na mreži in dobrim servisom totalno zmedel g°s > Reakcija slednjih pa je bila takojšnja. V drugem setu je tako že vse kazalo, da ^ trud naših deklet šel po vodi, saj pri rezultatu 9:14 ni bilo kaj veliko upanj3 ^ preobrat. Vendar se igralke Agoresta niso vdale, začele so igrati kot znajo ® ^ vnetem spodbujanju domače publike so set le osvojile. Pri tem velja Pou°d!^i da je Barbara Luvisutti z ubijajočim servisom v skoku izenačila rezultat na 1 ■ Tretji so naše osvojili brez velikih težav. Upajmo, da se bo zmagovita se goriške združene ekipe nadaljevala tudi v soboto. (R. I.) 0:3 (9:15, 11:15- 8:^ T. in L. Masten, Visen« ' Sokol je v drugem domačem srečanju prepustil točki nasprotnicam iz ma. Kljub porazu so sokolovke dobro igrale, predvsem v drugem setu, ko 5 p vodile z 9:3, a niso znale izkoristiti trenutne zmede nasprotnic in ji® Ztsie-končnega udarca. V prvem in tretjem nizu so domačinke morale vseskozi z e itI dovati, a jim je v trenutku, ko so se približale Videmčankam, manjkalo sa.P vlle so jim tako prepustile oba seta. Gostje so v tej tekmi dokazale, da so gj jaj favoritinje za prestop v višjo ligo, zato ne moremo Nabrežinkam nič očita . so se v vseh treh setih enakovredno borile. (VIP) Ženska D liga: spodrsljaj Kontovelk BREG AGRAR - DLF 1:3 (7:15, 5:15, l5:3' °jrl BREG AGRAR: Debenjak, E. in T. Žerjal, Pertot, T. in N. Canziani, Ga Komar, Giorgi. . . ^o- Tudi v tretjem prvenstvenem kolu je Brežankam zmaga ušla. P°ucJarl eype ramo, da je bil nasprotnik dosti bolj izkušen, srednja starost igralk tržaške jja je v poprečju dosti višja od naših. To pa ni razlog za tokratni poraz. _ko(jbe' pomanjkljivost je še vedno obupen sprejem, omeniti pa moramo tudi p°s g s o ki vsakokrat pestijo prvo šesterko. Tretji set so sicer Brežanke osvojil . kmalu potem izgubile samozavest in popustile na vsej črti. (Giorgi) VIRTUS - KONTOVEL - j5:l2) 3:2 (15:13, 14:16, 15:6, 1=®’’. pra- KONTOVEL: Legiša, Garbini, Conestabo, Janežič, Štoka, Križ®3 sič, Jogan, Škrk, Regent, Repinc, Čebulec. Domačinke so bile tokrat močnejše kot so si jih Kontovelke P®/-8^ preVe^ uspeh v pokrajinske derbiju je splaval po vodi. Kontovelke so namreč vss0F(joka' podcenjevale nasprotnice, kar jih je seveda drago stalo. V četrtem setu ti® zale, da bi z bolj zbrano igro lahko brez težav zmagale, tako pa so v kon breaka prepustile točki Virtusu. (Janežič) nadaljevanje s 1» strani Jadran PO NAJUGODNEJŠIH CENAH tekmecu v »play-offu« gotovo ni enostavno, čeprav je treba tudi priznati, da je letošnji Malaguti le bleda senca lanske odlične ekipe, (bi) Malaguti - Jadran 76:79 (32:45) MALAGUTI SAN LAZZARO: Ca-reri 5 (1:4), Galassi 8 (2:2), Forni, Tu-bartini 9 (3:4), Cuccoli 9 (0:1), Cane, Bergonzoni 31 (9:14), Portioli 9 (1:4), Zussino 5 (1:3), Guerzoni. JADRAN: Oberdan 5, Čuk 22 (4:8), Pregare 13 , V. Sosič 7 (1:2), Lesica, Battini 9 (3:4), Rauber 16 (0:1), Daneu 7 (3:4). SODNIKA: Polizzi iz Trapanija in Buccheri iz Palerma. PM: Malaguti 17:32, Jadran 11:18; ON: Malaguti 26, Jadran 31; PON: Daneu (31), V. Sosič (33), Battini (38), Pregare (40); TRI TOČKE: Bergonzoni (4), Cuccoli (1), Oberdan (1), Pregare (1); GLEDALCEV: 300. kratke vesti Čilski vratar se »ke^‘‘at t-1' SANTIAGO DE CHILE - _ Rob6® ske nogometne reprezentanc jjfiKa )a Rojas, katerega naj bi med % ; zad sko tekmo za SP proti b%f petarda, je v pismu roednar vam metni zvezi priznal, da se J izjdjd -50 FIFA je Rojasa doživljensko ^ ^lej Rojas pa po priznanju rac kazen. ,0V Maurizio Stecca ob " vni < RIMINI - V srečanju za L je a&e xe- magal Italijana Stecco in slov. Dvoboj je sodni* Jro pred koncem sedmega kroga- V prijateljski tekmi Italije z Alžirijo Neregularen gol Serene lT£UJA - ALŽIRIJA 1:0 (0:0) »TRELEC: Serena v 74' -VILIJA: Zenga, Bergomi (Ferrara m v P Agostini, Baresi, Ferri, Ma-Baggio, De Napoli (Donadoni /o )i Vialli, Giannini, Carnevale ' erena od 70'). Tacconi, Maldini, Fusi, "PPa, Berti, Mancini, r NIK: Petrovič (Jug.); KOTI: 8:2 dalijo; GLEDALCEV: 29 tisoč, ital':• NZA — Z afriškimi ekipami allJanska nogometna reprezentanca sr,e^e- S skromno Alžirijo se sicer i . k°nčalo kot s Kamerunom na SP torf ali z Zambijo lani v Seulu, Qa Italijani so zmagali z neregular-9°Iom (zaradi offsida Viallija in šel °9a g°Ia Serene), ki so ga dosegli e četrt ure pred koncem tekme, ttot je bilo pričakovati, je bila tek-i7, ,P0vvsem enosmerna, saj so se gostje ^ Bučno branili in to na dokaj grob . cin. Azzurri pa so igrali dokaj slabo, tnri tnog°če trditi, da se niso potrudili, 9om iv 2 ma^° bolj odločnim presin-111 bi lahko nemara mnogo prej strli P°r gostov, saj so alžirski branilci dokaj skromno obvladovali žogo. Edini njihov res dober igralec je znani napadalec Porta Madjer, ki pa včeraj ni prišel do izraza. Pri Italijanih je bilo tudi občutiti pomanjkanje pravega strelca, ki bi znal izkoristiti visoke predložke, s katerimi so skušali azzurri prebijati nasprotnikovo obrambo. V tem pogledu je Serena stopil na igrišče odločno prepozno in isto velja za Donadonija, ki je v moštvo vnesel nekaj svežine, medtem ko je Baggio igral predaleč od nasprotnikovega kazenskega prostora. V alžirskem taboru so bili po tekmi jezni zaradi neregularnega zadetka Italijanov. Trener Kermali je izjavil, da Italija s tako igro na SP ne bo šla daleč. Sodnik Petrovič je bil dober. Partizan kaznovan Zaradi izgredov gledalcev med tekmo z Groningenom (vdor na igrišče in uporaba petard) bo moral Partizan v 3. kolu pokala UEFA odigrati domačo tekmo 300 km daleč od Beograda. Tnestina danes na Grezarju z Brescio Potrebna je najmanj točka Če se noče spet zaplesti v močvirnata območja lestvice mora Triestina (10 točk) na današnjem domačem srečanju z Brescio (12 točk) izbojevati najmanj točko. Lombardovi fantje pa bodo morali igrati nadvse previdno, kajti gostje, za katere igra tudi bivši reprezentant Altobelli, ki bo verjetno sam privabil na stopnišča Grezarja več gledalcev od običajnega, so neke vrste Milan v malem. Trener Varrella je namreč pristaš taktike offsideja, presinga in velike hitrosti pri nasprotnem napadanju po krilnem pasu. Lombardo je svoje varovance podučil, kako je treba igrati proti takšnemu nasprotniku in k sreči bosta na razpolago tudi Catalano in Romano, ki sta bila med tednom poškodovana. To pa sta v tržaškem moštvu zdaj najbolj nadarjena igralca, ki lahko s svojim tehničnim znanjem in domiselnostjo sama vsak hip premagata še tako »oboroženo« obrambo. Se naprej pa bosta manjkala Papais in Lenarduzzi. Tržaški tabor je med tednom pretresla vest o ostavki podpredsednika Causia, za katero se baje skrivajo nesoglasja bivšega nogometaša Juventusa s trenerjem Lombardom. Vloga Causia v društvu ni bila nikoli dovolj jasna, s prihodom tehničnega direktorja Salerna pa je v bistvu postala nepotrebna, saj predsednik De Riu iz ozadja še naprej dirigira društvo. Kljub temu ni šlo vse brez polemik, saj se je šušljalo, da je bil do zadnjega na tehtnici celo sam trener Lombardo in to kljub temu da je lani s komaj povprečnim igralskim kadrom pripeljal moštvo iz C-l v B ligo. Derbi na Rojcah V meddeželni ligi bo na Rojcah danes deželni derbi med Pro Gorizio (10 točk) in Fontanafreddo (6 točk). Kljub slabi igri na gostovanju prejšnjega tedna v Montebelluni so Goričani danes favoriti. Da bi v večji meri napolnilo stopnišča, je vodstvo goriškega društva sklenilo, da bodo med gledalci izžrebali deset dobitnikov vstopnic za nedeljsko tekmo med Udinesejem in Juventusom. DANES NEDELJA, 12. NOVEMBRA 1989 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu: Costalunga - Juventina 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Paveseju: Paviese - Vesna; 14.30 v Santa Mar la Longa: Santa Maria - Primorje; 14.30 v San Vitu al Torre: San Vito - Zarja 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Nabrežini: Aurisina - Breg; 14.30 v Zagraju: Sagrado - Sovodnje; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Poggio; 14.30 v Repnu: Kras - Fincantieri Tržič; 14.30 na Opčinah, Villaggio del Fanciul-lo: SanfAndrea - Gaja; 14.30 v Trstu, Sv. Ivan: Stock - Primorec NARAŠČAJNIKI 8.30 na Proseku: Primorje - CGS; 10.00 v Dolini: Breg - Costalunga; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Pieris NAJMLAJŠI 8.45 v Trstu, Sv. Ivan: Triestina - Primorje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaim-pex - San Luigi Vivai Busa ZAČETNIKI 9.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra; 11.45 v Dolini: Breg - Fortitudo; 12.00 v Trstu, Sv. Ivan: Esperia - Zarja Adriaim-pex; 12.30 na Proskeu: Primorje - Soncini Ob obletnici Kulturnega doma Na kotalkarski reviji v Gorici tudi Kokorovec in člani KŠD Vipava Za konec meseca je najavljena po-ki^bna telesnokulturna prireditev, 0 gotovo še v dodatni meri potrti a 2a®° bogato stvarnost na tem naročju. V sredo, 29., bo namreč v 0 Vlru 8. obletnice odprtja Kulturne-t,„ „?.°roa kotalkarska revija. Kot je že )a ob praznovanju obletnice, tradicija uprai k ten upravni odbor Kulturnega doma teži not mU’ na Pri™eren način ovred-tiB jtak° kulturne kot telesnokultur-dogodke. V okviru letošnje oblet-6 bo na sporedu posebna kotalkarjia revija, na kateri bodo sodelovali iz n1 kotalkarskega društva Vipava vak; 6 *n s Poči ter svetovni podpr-o Samo Kokorovec, zastavonoša Iah)fS^ega Poleta. Na tem večeru sv • pričakujemo kakovostno in bo ^6vrstno športno manifestacijo, ki s Zn*la pritegniti pozornost ne m 0 ljubiteljev te športne panoge, talkVeČ tudi širša krog gledalcev. Ko-p0 arJa Sama Kokorovca ni potrebno dnjp 6j Prestavljati, saj je na zadrti m svetovnem prvenstvu zasedel i. 90 mesto v knmhinariii Hali čaia sami špici svetovnega kotalkanja jp mesto v kombinaciji, dalj časa | v Sciir- v ■ ■ .... ^tnv>kov v zamejstvu. Kotalkarji gotovo eden najbolj uspešnih ?anf r ipava, ki se že dalj časa vestno PreietT -° za ta večer, pa so se v stm . °sti večkrat izkazali s tovr-šili X,1 revijami, s katerimi so navdu-ii eJ-ilne godalce. Povejmo, da so «iKm VlPave uspešni tudi na raznih na rir-Vani.rb. tako na deželni kot tudi v okv?avni ravni. Kotalkarska revija bo D ,ra obletnice Kulturnega doma Cer s *k?la v telovadnici doma in sirilu dna •tkom ob 20.30. K zgornje-nipp “ujmo, da bosta v okviru oblet-tje raze* e Prireditvi, in sicer odpr-Mon . tave goriškega slikarja Fulvia orkest1* B U ) ter koncert (23. 11.) in t\ie a iz Ljubljane, Big Banda W Swing Ouarteta. (ik) Po streljanju enajstmetrovk v 1. jugoslovanski ZNL Olimpija premagala C. zvezdo OLIMPIJA - CRVENA ZVEZDA 6:5 (0:0, 1:1) STRELCA: Stošič v 56' in Dinko Vrabec v 77' OLIMPIJA: Mohor, Židan, Novak, Dervič, Perica, Tešič, Englaro (Uba-vič), Ceh, Dinko Vrabec, Šeparovič, Djukič (Gliha). CRVENA ZVEZDA: Stojanovič, Jurič, Marovič, Kanatlarovski, Drizič, Najdovski, Prosinečki (Stošič), Vujovič, Pančev, Stojkovič, Mrkela (Lukič). LJUBLJANA — Olimpija je premagala favorita Crveno zvezdo po streljanju enajstmetrovk, potem ko se je srečanje po 90 minutah končalo neodločeno z 1:1. V prvem polčasu je 18 tisoč gledalcev prisostvovalo bledi predstavi obeh ekip, ki sta veliko tak- JK ČUPA vabi člane in prijatelje na klubsko večerjo, ki bo v soboto, 18. t. m., v gostilni Urdih v Mavhinjah. Prijave sprejemajo do 16. t. m. pri Optiki Malalan na Opčinah in v trgovini Bavcon v Gorici. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča vse minikošarkarje, da je zaradi zasedenosti pokritega prostora na Poletovem kotalkališču prišlo do spremembe. Namesto ob sredah bodo treningi odslej ob torkih, in sicer: od 14.45 do 15.45 za mlajšo skupino (letnik 1982 in mlajši), od 15.45 do 17. ure za starejšo skupino (letnik 1978, '79, '80 in '81). Ob petkih ostanejo vadbene ure nespremenjene. KK BOR - SEKCIJA MINIBASKET obvešča vse otroke letnikov 1978, 1979 in 1980, da so v teku treningi v minibasketu, in sicer vsak torek, sredo in petek od 14.30 do 16.00. Interesenti se lahko neposredno vpiše- tizirali in priložnosti za zadetek praktično ni bilo, le Pančev je v 40. minuti za malo zgrešil vrata gostiteljev. Povsem drugače je bilo v drugem polčasu. Crvena zvezda je pritisnila in Stošič je z glavom povedel svoje moštvo v vodstvo. Olimpija je močno reagirala in zasluženo izenačila s prostim strelom Dinka Vrabca. Streljanje enajstmetrovk je bilo dramatično, potrebno je bilo namreč kar osem nizov strelov in Olimpiji je podvig uspel šele tretjič. V tretjem nizu je Marovič streljal preko gola, a Stojanovič je ubranil Židanov strel. V sedmem nizu je zgrešil Najdovski, a Čeh je zadel vratnico. Osmič je ljubljanski vratar Mohor odbil strel Juriča, Tešič pa je ohranil mirno kri in jo ob urah treningov ali se telefonsko javijo trenerju Umbertu Acerbi-ju (tel. 53220) vsak dan od 13.30 do 14.30 in od 16.00 do 21.00. SK BRDINA obvešča, da je še nekaj prostih mest za zimovanje na Pohorju. Zainteresirane prosimo, da se zglasijo na sedežu ob ponedeljkih od 19. do 21. ure. RADIO OPČINE Na Radiu Opčine bomo v današnji oddaji Od nedelje do nedelje lahko poslušali neposreden prenos z nogometnih tekem Costalunga - Juventina (1. amaterska liga) in Kras - Fincantieri (3. AL). Nato bodo direktno s Sicilije prenašali pogovor o včerajšnji tekmi ženske namiznoteniške A lige, v kateri je bil zaposlen Kras. V oddaji pa bodo še prispevki o 120-letnici ustanovitve tržaškega Sokola, nato bo sledil prispevek o Jadranovem gostovanju v San Lazzaru (pripravil Rok Maver), prispevek Umberta Acerbija o tekmi s silovitim strelom zagotovil svojemu moštvu točko. Za to tekmo je v Sloveniji vladalo veliko zanimanje, a tudi strah pred morebitnimi izgredi in provokacijami politične narave. Večja skupina beograjskih navijačev se je vedela objestno, a nenasilno, največ zaslug za miren potek popoldneva pa imajo gotovo organi javne varnosti, ki so delovali organizirano in strpno. OSTALI VČERAJŠNJI IZIDI: Partizan - Osijek 6:4 (3:1), Borac - Vardar 2:0 (1:0), Rad - Dinamo 0:2 (0:0). DANAŠNJI SPORED: Velež - Hajduk, Rijeka - Vojvodina, Sarajevo -Spartak, Radnički - Željezničar, Bu-dučnost - Sloboda. Bora Radenske, v studiu pa bosta predstavnika športnega združenja Sloga in Bora Elpro (odbojkaj, ob koncu oddaje pa bodo prenašali se rezultate iz vsega svetovnega športa. Jutri s pričetkom ob 18. uri, bo na sporedu Tedenski športni komentar. NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 10.00 v Barcelloni, telovadnica Scarpa-ci: TT Barcellona - Kras ŽENSKA B LIGA 10.00 v Bocnu, Ul. Rencio: Rencio -Kras ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Pallavolo TS - Sloga UNDER 18 ŽENSKE 11.00 na Opčinah: Sloga Koimpex -Club Altura Omse; 11.00 v Dolini: Breg Agrar - Kontovel Electronic Shop UNDER 16 MOŠKI 10.30 v goriškem Kulturnem domu: Val - ASFJR Čedad; 10.30 v Repnu: Sloga -Volley Bali Maniago KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Gorici, telovadnica CONI: Ede-ra - Dom; 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Kontovel DEŽELNI MLADINCI 11.00 v Trstu, šola Morpurgo: Stella Azzurra - Cicibona NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, šola Da Vinci: Ferrovia-rio - Bor TROFEJA JADRANA 14.30 v Repnu: nastopajo Polet, Sokol, Dom, Kontovel, Bor in Breg SK DEVIN - ŠD SOKOL priredita 25., 26. in 27. novembra v dvorani Igo Gruden - Nabrežina št. 89 (v neposredni bližini Trga sv. Roka) Sejem nove in rabljene smučarske opreme Stojan in Any s trgovino 3 A ŠPORT (TRŽIČ - Viale San Marco 5) vam bosta na razpolago z novostmi 1989/90. URNIK SEJMA: v soboto, 25., in ponedeljek, 27. t. m., od 15. do 21. ure v nedeljo, 26. t. m., od 10. do 21. ure Pto malalan I? ' "L,/,'’ :— ^ 34016 OPČINE - TRST - Proseška ul. 6 - Tel.: 040/213957 Sel eivc. -= d TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395 MeNTi v Tr^ELVA ARREDA- „lnisko lmai° novo ku- najzahtevn ?tV0' ki zadovoljuje h ,p0 Ss m|e hkliente' Vdelano Sših merilih' iz naj- Sp,nejšo™ehnm °V' m 2 najm°-^elva ad« ogg°' ata>n° natRREDAMENTI je ?°bavi PohR?°la90 kuPcem Pri rSrskih defav a: V lastnih nri-lr?io ka°ernvn.1Cah lahk0 adap-°«lu kupca 01 pohlštv° po na- ] iatiLjHi:. ! I''v, 1 W „1 DINO01/7 Nova Audi Coupe 1800 cc 112 cv Poskusi ga pri nas: II lil ja STRADA DELLA ROSANDRA dinGODnti AUDI COUPE: 1800 CC 112 KM 195 km/h 2000 CC 160 KM 215 km/h TRST - CESTA DELLA ROSANDRA 2 (vogal z Ul. Flavia) - tel. 281444 (§ Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski Ja. dnevnik nedelja, 12. novembra 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja L A ZTT [fcftfd Član italijanske {p -irriS Pogajanja za sestavo grške vlade na mrtvem tiru ATENE — Potem ko vodji grške desnice Konstantinu Micota-kisu ni uspelo sestaviti vlade, bo ta naloga skoraj gotovo spodletela tudi socialistu Papandreuju. Po izteku Papandreujevega mandata bo nalogo, da sestavi vlado, dobil komunist Florakis, ki vodi združeno levico. Dosedanje zavezništvo z Micotakisovimi desničarji je komuniste drago stalo, saj so zgubili 3 odst. glasov in 8 sedežev v parlamentu, zato Florakis najbrž ne bo vzel v poštev možnosti koalicije med levico in desnico. Po drugi strani pa je bila volilna kampanja komunistov uperjena proti socialistom, tako da je skoraj nemogoča tudi koalicija med združeno levico in socialisti. Florakis je sicer predlagal sestavo vlade narodne rešitve, v kateri bi bili predstavniki vseh strank, vendar kaže, da je njegov predlog naletel pri vseh na gluha ušesa.Tako bodo Grki morali v kratkem spet na volitve. Contrasi ne pristajajo na odložitev orožja, kot določa sporazum iz Tele Neuspešni pogovori sandinistov in contrasov o ponovni vzpostavitvi premirja v Nikaragvi NEW YORK — V Nikaragvi se sicer ne dogaja ničesar novega in tudi dvodnevni pogovori na sedežu Organizacije združenih narodov med predstavniki nikaragovske vlade in contrasov niso prinesli nobenih konkretnejših rezultatov, ki bi jamčili zagotovitev skorajšnjega miru v tej srednjeameriški državici. Kljub vsemu pa vzbuja nekaj optimizma že vest, da sta se delegaciji dogovorili, da s pogovori nadaljujeta že jutri na sedežu Organizacije ameriških držav OAD v Was-hingtonu. Pogovori v New Yorku, ki so potekali s posredovanjem mednarodne nadzorne komisije, sestavljene iz predstavnikov OAD in OZN, kot »priča« pa jim je prisostvoval tudi škof Manague, kardinal Miguel Obando y Bravo, so se končali brez predvidenega zaključnega dokumenta, ki naj bi spet vzpostavil premirje, ki ga je v začetku novembra preklical nikaragovski voditelj Daniel Ortega. Do sporazuma pa v palači OZN ni prišlo predvsem zaradi trmastega vztrajanja predstavnikov contrasov, da ne razo- rožijo svojih enot najkasneje so 5. decembra letos, kot je bilo sklenjeno v sporazumu petih voditeljev srednjeameriških držav avgusta letos v Teli v Hondurasu. Prav v zvezi z razorožitvijo približno 12 tisoč contrasov, od katerih jih 3.000 »deluje« na ozemlju Nikaragve, je nikaragovski predsednik Daniel Ortega pripravil podroben predlog, v katerem Managua v zameno za »predajo« contrasov pristaja na ponovno vzpostavitev premirja, pripravljena pa se je tudi odpovedati nakupom orožja do 25. februarja prihodnjega leta, ko so v državi predvidene volitve. Ortega je tudi predlagal, da naj bi obe strani izpustili vse politične zapornike, ki so v rokah ene ali druge strani od leta 1981, ko je izbruhnila državljanska vojna, contrasom pa naj bi nikaragovske oblasti dale celo vrsto vojaških, političnih in gospodarskih jamstev, da bi se po odložitvi orožja čim hitreje vključili v nikaragovsko družbo. Na sliki AP: sandinistična vojaka budno opazujeta most nekje v Nikaragvi, da bi preprečila morebitni napad contrasov. Moldavski nacionalisti so ponovno uprizorili hude nerede v Kisinjevu MOSKVA — Moldavski nacionalisti so se včeraj spopadli s policijo. Demonstracije so uprizorili že preteklega 7. novembra, ko so hoteli preprečiti vojaško parado v Kišinjevu. Takrat so napadli poslopje moldavskega notranjega ministrstva in podtaknili požar, tudi na bližnjih hišah so povzročili precejšnjo gmotno škodo. Zaradi tega je policija aretirala več ljudi, v petek pa so nacionalisti glasno zahtevali njihovo osvoboditev. Zadnji neredi so se začeli že v petek popoldne, ko se je nekaj desetin prenapetežev zbralo pred notranjim ministrstvom. Tiskovne agencije poročajo, da se je posameznim skupinam v nekaj urah pridružilo na stotine, morda celo na tisoče demonstrantov. Nekateri menijo, da jih je bilo vsaj šest tisoč. Poleg osvoboditve aretiranih nacionalistov so demonstranti glasno zahtevali odstop nekaterih partijskih voditeljev, katerih imena so stalno ponavljali, skandirali pa so tudi protidržavna gesla. Ko je skupina demonstrantov prešla z besed na dejanja, tako da je skozi odprta okna ministrstva odvrgla več zažigalnih bomb, je posegla policija. Uporabila je pendreke in solzivec. Uradni sovjetski viri poročajo, da je bilo ranjenih 17 demonstrantov, od teh jih je menda deset v težkem stanju. Neuradni podatki pa so kot običajno čisto drugačni, saj govorijo o najmanj 50 ranjencih. Takoj po posegu je policija odvedla trideset demonstrantov, vendar jih je bila prisiljena izpustiti iz zapora, zaradi naraščajočega pritiska nacionalistov na ulici. Ta ukrep je nekoliko pomiril duhove, kljub temu pa so neredi trajali še pozno v noč. Pozno ponoči pa se je sestal tudi partijski vrh Moldavije, vendar še ni znano, kaj je na seji sklenil. Včerajšnji moldavski časopisi so obširno poročali o ponovnih neredih, objavili pa so tudi sporočilo tamkajšnjega politbiroja. Moldavski partijski voditelji menijo, da demonstracije, ki so se v bistvu začele že 7. novembra, povzročajo močno notranjo destabilizacijo in po nepotrebnem zaostrujejo že itak težak položaj v republiki. Policija pa je sporočila, da bo stanje izredne pripravljenosti še trajalo. Moldavsko vodstvo je imenovalo tudi posebno komisijo, ki ji načeluje moldavski premier Ivan Kalin, javnost pa še ni bila seznanjena, kakšna bo pravzaprav njena vloga. Šef panamske vlade bo general Noriega PANAMA — General Manuel Antonio Noriega bo po vsej verjetnosti postal predsednik panamske vlade. Možnost je včeraj proučila glavna skupščina ljudske oblasti, revolucionarnega gibanja, ki ga zastopajo in vodijo v glavnem lokalni voditelji. Glasnik ljudske oblasti Ramon Ashby je včeraj izjavil, da gre za »logičen epilog prehodne vlade«. Ljudska oblast je izgubila vso svojo težo prfd petimi leti, ko je vojska prevzela oblast z vojaških1 udarom, lanskega septembra pa je spet pridobila stare funkcije. Ljudska oblast ima sedaj neomejeno suverenost, saj lahko potrdi ali zavrne celo mednarodne dogovore, ki jih je sklenila prejšnja vlada, lah' ko napove vojno, odobri mirovna pogajanja, odloča pa tudi o vseh upravnih in teritorialnih spremembah v državi. Protesti catanijskih novinarjev proti RAB C AT ANI A — Redakcija catanijskega sedeža RAI je odločno protestirala »zaradi očitnega kršenja novinarske deontologije«, do katerega je prišlo med zadnjo tedensko oddajo Samarcanda, ki je bila na sporedu 9. novembra, pripravlja pa jo RA13. Pri tem novinarji iz Catanie navajajo nekatere izjave novinarke Marioline Sattanino, ki je med oddajo izjavila, »da v Catanii ni svobode tiska.« S tem je po mnenju novinarjev deželnega sedeža RAI v Catanii tudi žalila vse tamkajšnje novinarje, »ki se z vsemi močmi borijo proti mafiji in drugemu kriminalu.« Ob vsem tem novinarji RAI iz Catanie tudi očitajo vodstvu tretje državne TV mreže, da stalno zapostavlja profesionalnost novinarjev s Sicilije. S tem protestom so zato seznanili sindikalne novinarske organizacije, kot so USIG-RA1, deželno tajništvo združenja novinarjev in državno vodstvo novinarskih organizacij. V zvezi s spornimi izjavami novinarke Marioline Sattanino o pomanjkanju svobode tiska v Catanii je tajnik sicilskega sindikata novinarjev Petrina izjavil, da gre za skrajno površne ocene, s takimi »neodgovornimi in posplošenimi izjavami o neki stvarnosti, ki se je ne pozna, pa je bila o catanijskih novinarjih izrečena skrajno nepravična ocena, ki nima nič skupnega s poklicno deontologijo novinarjev«. Petrina je v svoji izjavi še dejal, da »je dostikrat daleč slabša informacija, ki o Siciliji poroča od zunaj, kot tista, ki se ustvari na Siciliji, konkreten primer ustvarjanja take novice, pa naj bi v tem primeru predstavljala Sattanino«. V grob v spremstvu cadillaca Aurora Schuck je bila zelo navezana na svoj 13 let star kabriole Cadillac. Zato je njena zadnja želja bila, da bi avto položili zraven nje v grob, ko bo umrla. Njen mož je to željo izpolnil in Aurora sedaj počiva z avtom (Telefoto AP) Konkretno sodelovanje Italija-Senegal DAKAR — Devetinpetdeset galskih vasi je te dni dobilo P g[g vodo iz vodnjakov, ki so jih z . italijanska podjetja, drugih 30 ^a^e0. bo dobilo vodo v prihodnjih dveri ja Pobuda sodi v okvir sodelo med Senegalom in Italijo in ve J ■ 20 lijansko zunanje ministrstvo sko ■ milijard lir. Zadevni sporazum s j6 žavi podpisali že leta 1984. preprečiti ali vsaj zavreti ProceSvečjiJi1 racije iz teh revnih krajev proti ^a-mestom, predvsem proti držaV. eijed' hodne Evrope, kjer je obstoj P^1 n cev iz Afrike skrajno problema i j^ja-Italijanska podjetja so poleg ^pekov zgradila tudi rezervoarje i valjala vodovodne cevi. Gradnja^^ ljnjih vodnjakov bo terjala 0tov^’ 21 milijard lir, s čimer bodo ^=ajcem; pitno vodo kakim 70.000 Prf pd tud1 Senegalska vlada bi hotela , °*anja d° sporazum o programu vzdrze ^cet sedaj zgrajenih objektov, sal eVoari’ že obstoječi vodnjaki in r 0 yat-tvegali, da se izsušijo v relati kem času. TRST - Ul. Carducci 20 - Ul. Muratti 4 porcelan, kristal, darila, hladilniki, pralni stroji, štedilniki, televizorji, hi-fi, mali elektrogospodinjski stroji. VSE PO POSEBNIH CENAH f VISOKA C TEHNOLOGIJA