Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin dclla Libenta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28.770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna štev. 50 lir
N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000
Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis
ŠT. 649
TRST, ČETRTEK 8. JUNIJA 1967, GORICA
LET. XVI.
Nekaj spoznanj
Čeprav še ni jasno, kako se bodo razvijali v prihodnjih dneh dogodki na Bližnjem vzhodu, in čeprav še ni gotovo, ali bodo l/raelci in Arabci sprejeli poziv Varnostnega sveta Združenih narodov, naj ustavijo sovražnosti, je vendar mogoče že sedaj narediti iz tega zadnjega hudega spora nekaj zaključkov.
Svetovna javnost, ki se ne pusti vpl'vati od spretno dirigirane, navidezno čustvene, a dejansko cinične propagande, nikakor ne more pritrjevati Naserju in drugim arabskim voditeljem, ko trdijo, da je treba izraelsko državo kratkomalo uničiti, češ da pred stavlja že njen sam obstoj življenjsko nevarnost in kričečo krivico za arabski svet. Ne da bi	se	spuščali	v podrobno	analizo na-
stanka izraelske države, se že zdravi človeški pameti in zlasti človeškemu srcu upirata odkrita namera in izpovedana volja po dejanskem uničenju dvamilijonskega naroda, živečega v mejah Izraela. Človek, ki samo bežno vrže pogled na me|e izraelske države, težko tudi verjame, da bi dva milijona Judov mogla predstavljati trajno življenjsko nevarnost za 50	ali	60 milijonski arabski	svet, četudi
sta ta	dva	milijona	Judov še tako gospodar-
sko, kulturno in vojaško močna.
Naj	bo	Naserju	in njegovim	prijateljem
všeč ali ne, predstavlja Izrael zgodovinsko in politično stvarnost, ki jo morajo Arabci upoštevati in z njo računati. Naivno in — kot kaže razvoj zadnjih dogodkov — skrajno nespametno je, če je Naser računal, da bo svet, zlasti Sovjetska zveza brez pridržkov podprl njegovo politiko fanatizma in proti judovskega sovraštva ter mu pomagala uničiti izraelsko državo. To se upira naravnim moralnim čutom, ki jih še tako spretna propaganda sedanjih arabskih voditeljev nikakor ne more popačiti in izmaličiti.
Dejstvo je namreč, da se arabske dežele, predvsem Egipt, skušajo izmotati iz številnih hudih notranjih protislovij, ki so izbruhnila na dan, ko se je prenehala formalna oblast evropskih kolonialistov Nova vodilna plast Egipta je spoznala, da ne more tudi po poteku več let nuditi ljudstvu, kar je ljudstvo pričakovalo in kar mu je prej obljubljala. Namesto da	bi priznala,	da	ni	popolnoma
kos novemu položaju in da je	treba zato raz-
širiti ter okrepiti notranjo demokracijo in morda prepustiti vodstvo novim, sposobnejšim ljudem, skuša v svoji strastni želji po osebni oblasti in uveljavljanju opravičiti svojo nesposobnost s podžiganjem sovraštva proti nearabskim narodom, v konkretnem primeru proti Izraelcem. V resnici je to cenen alibi, ki	naj prepreči,	da	bi	ljudstvo začelo kritično	presojati in	—	če	je treba —
tudi obsojati delo svojih trenutnih voditeljev.
Današnji spor zgovorno dokazuje, da mo-(Nadaljevanje na 3. strani'
Vojna med Izraelom in arabskimi državami
V	ponedeljek zjutraj navsezgodaj — točno, kakor delavci, ki so po nedeljskem počitku podajo v ponedeljek zjutraj na delo — so se Egipčani in Arabci spopadli. Točne ure, kdaj se je to zgodilo, še zdaj nihče ne ve. Eni govore, da se je zgodilo ob petih, drugi, da ob šestih. Prav tako nihče ne more reči, kdo je začel; celo U Thant trdi, da tega ne ve, čeprav so bile na vseh izraelskih mejah nadzorovalne komisije Združenih narodov za premirje. Verjetno so njihovi člani tisti hip še spali in so jih zbudili šele topovski streli in bombne eksplozije. Verjetno pa je, da so prvi udarili Izraelci, ker so pač videli, da se zbirajo na njihovih mejah vedno večje sovražne sile. V interesu številčno šibkejšega pa je, da ne prepusti pobude številnejšemu sovražniku, ampak da sam udari in ga razoroži, ko smatra, da je še pravi čas za to — preden bo prepozno.
Dejstvo je pač, da divja zdaj vojna tudi na Bližnjem vzhodu, že nevarno blizu južnemu koncu Evrope. To povzroča grozljiv občutek v vseh ljudeh zdrave pameti, zlasti v tistih, ki so okusili bridkosti in grozote druge svetovne vojne ali celo tudi prve. Po naših vaseh ni malo možakov, ki so se morali bojevati na frontah v prvi svetovni vojni in ki so živeli cela leta ramo ob rami s smrtjo v strelskih jarkih ali pa se spopadati z ušmi v ruskih ujetniških taboriščih; in prav tako je živih še mnogo žensk, ki so se morale medtem same ubadati doma z gospodarstvom in z otroki. Marsikatera pa je morala z vso družino celo stradati. Zato zdaj vsak resen človek, ki ve, kaj je vojna, z vsem srcem odobrava pozive odgovornih državnikov in zlasti papeža Pavla VI. in predstavnikov Združenih narodov k miru in prosi Boga, da bi nam bilo prizaneseno z novo svetovno vojno.
KRIVA JE NEREALISTIČNA PRESOJA
Pri vsaki nesreči ali vojni se spontano porodi vprašanje: kdo je kriv? Treba je najti krivca! Toda vprašanje krivde je pogosto zelo zapleteno in tako tudi v primeru te vojne na Bližnjem vzhodu. Izraelcem ni mogoče odrekati pravice do povratka na zemljo njihovih očetov in do lastne države, ki so si jo ustvarili za ceno velikih žrtev. Res je tudi, da ni mogoče verjeti, da bi lahko Izrael s svojima dobrima dvema milijonoma ljudi, od katerih so mnogi bivši preganjanci in povratniki iz koncentracijskih taborišč, kandidati za hitlerjanske plinske celice, katerim so le po sreči ušli,
ogražal arabski svet, ki šteje kakih 70 milijonov ljudi.
Po drugi strani pa je tudi možno razumeti grenkobo in maščevalnost Arabcev, ki vidijo, kaj so ustvarili Judje iz zemlje, na kateri so prej živeli oni ali ljudje njihove rase in vere, ne da bi bili opazili, kako je ta zemlja bogata. Zato so jo za mal denar prodajali Judom (kakor delajo danes naši kmetje na Tržaškem s svojo zemljo). Od tega ni daleč do občutka, da so bili prevarani. Poleg tega so mnogi med boji l 1948 pobegnili iz Palestine, v upanju, da se bodo po arabski zmagi lahko vrnili, in tudi ti se čutijo prevarane. Pa tudi verski, rasni in prestižni razlogi igrajo v tej vojni važno vlogo.
Zato je težko s par besedami naprtiti krivdo tej ali oni strani. Glavno krivdo nosijo pa vendarle tisti arabski državniki in poglavarji, ki kratkomalo nočejo priznati stvarnosti izraelske države in čakajo neprestano samo na ugoden trenutek, da jo uničijo in »eliminirajo« Izraelce, kot se je izražal Nasser. Zanikanje realnih problemov je eden najhujših grehov, ki jih more zagrešili kak državnik, in se vedno maščuje. Problem se razraste kot velikanski rak in požre tiste, ki bi ga bili morali razrešiti, pa so to opustili. V izraelsko-arabskem primeru je ta problem v tem, kako naj se Arabci sprijaznijo z obstojem izraelske države in kako najti plodno sožitje z njo, kar je potrebno tako Izraelcem kot Arabcem.
POSKUS ZA RAZŠIRITEV VOJNE
Zvračati krivdo na ameriški ali sovjetski imperializem pomeni demagoško govore-nje. Niti Američani niti Rusi gotovo niso angelčki, toda oboji imajo opraviti s tolikimi drugimi hudimi problemi, da jim niti najmanj ne diši, da bi si naprtili še vojno na Bližnjem vzhodu, ki bi se lahko
(Nadaljevanje na 2. strani)
VS ukazal premirje
Varnostni svet je v torek priporočil vojskujočim se državam na Bližnjem vzhodu, naj prenehajo s sovražnostmi. To je bilo omogočeno zaradi sporazuma med Američani in Rusi.
V	sredo zvečer pa je Varnostni svet. ukazal, da se morajo sovražnosti končati ob 22. uri istega dne. Izrael je na to pristal, enako Jordanija, ne pa še druge arabske države. Zato ni mogoče reči, da je premirje res že začelo veljati.
Papež Pavel VI. za rešitev svetih krajev
RADIO TRST A
. NEDELJA, 11. junija, ob: 8.30 Kmetijska oddaja;
9.00 Prenos sv. malše iiz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za naljmlajše: »S splavom po širnem svetu«. Napisal Mirko Kunčič, dramatizacija in priredba Saša Martelanca. Tretja oddaja; 12.0” Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 15.30 »Dva gospoda i/ Verone«. Igra v petih dejanjih, napisal William j Shakespeare, prevedel Matej Bor. Igrajo člaini i Slovenskega gledališča v Trstu, režiira Jožko Lu-! keš; 17.15 Obisk v diskoteki; 18.30 Kino, včeraj in danes; 20.30 Iz slovenske folklore — V starih časih - Lel ja Rehar: »Gaspadar je ukazou«; 22.10 Sodobna glasba.
PONEDELJEK, 12. junija, ob:	11.50 Popevke
treh rodov; 12.10 Brali smo za vas; 13.30 Priljubljene melodije; 18.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 19.10 Jas Gavvronsiki — Anketa o Polski: »Od Pilsudskega do Goamtlike«; 21.00 Iz pesniških gajev: »Guido Gozzano«, pripravila Marija Kacin, 22.30 Romantični samospevi Franza Schuberta.
p TOREK. 13. junija, ob: 11.50 Zvočne razglodni-ce; 12.00 Iz slovenske folklore — V starih časih -lelja Rehar. »Gaspadr je ukazou«; 17.20 Italijanščina po radiu; 17.40 Glasba za vaš tramsistor;
18.30 Iz niza javnih koncertov Radia Trst; 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja; 20.35 George Ger-shwin: »Poigy and Bess«, lirska opera v treh dejanjih.
« SREDA, 14 junija, ob: 11.50 Glasovi in slogi;
12.10 Pomenek s poslušavkaimi, pripravila Mara Kalain; 13.30 Glasba iz filmov in revij: 18.00 Ne vse. toda o vsem; 18.30 Koncertisti naš: dežele:
19.10 Higiena in zdravje, pripravil dir. Rafko Dolhar: 19.25 Zbor »Emil Adamič« iz Ljubljane, vodi Jože Greporc; 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.30) Socialne vode.
m ČETRTEK, 15. junija, ob: 12.00 Antonio Fogaz-zaro: »Mah stari svet«. Prevod itn radijska pri-ledba Martina Jevnikarja. Druga oddaja. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, oddajo vodi Jože Peterlin; 17.20 Italijanščina po radiu: 17.35 Glasba za vaš tramsistormik; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše, pri-nravila Krasulja Simoniti; 20.35 »Angiolinine in Bartolove nedelie«. Radijska drama:, napisal Gino Pugnetti, prevedla Jadviga Komac. Igra RO., režira Stana Kopitar; 22.45 Slovenski solisti.
» PETEK. 16. junija, ob: 11.50 Vokalni ansambli;
12.10 Med tržnimi stojnicami, pripravil prof. Tone Penko: 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta';
18.00 Ne vse. toda o vsem: 18 30 Iz slovenskega glasbenega ž.irvliania v preteklih rtaldtjih, pripravlja Dragotin Cvetko:	19.10 Slovenski znanstveni delavci z univerze: Elio Fornazarič: 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik: Bgidij Vršaj; 21.00 Koncert operne glasbe: 22.45 Magija glasbil v jazzu.
c SOBOTA. 17. iunija. ob: 11.50 Orkestri laihke glasbe: 12.10 Tržaške ulice in trgi. pripravil prof. Lojze Tul. 13.30 Semenj plošč; 15.00 Glasbena oddaja za mladino, pripravlja Dušan Jakomin; 16.00 Avtoradio — zanimivosti in glasba za -avtomobiliste; 17.00 Folklorne pesmi; 17 20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu: 18 30 Retrospektiva jazza, pripravlja Sergio Pn,rtaileoini; 19.10 Družinski obzornik: »Dialog-nčinkovi.to vzgojno sredstvo«, urc-ia prof. Ivan Thenerschuh: 19.25 Nasloni zabavnih ansamblov na Rad u Trst: 20 35 Teden v Italiji: 20.45 Zenski vokalni oktet »France Prešeren« iz Kranja; 21.00 Antonio Fogazzaro: »Maki stari svet«. Prevod in radijska' priredba Martina Jevni-karia. Tretja oddaja. Izvajajo diiaki slovenskih višiih sredniih šol v Trstu■ 21.35 Vabilo na ples;
22.30 Za prijeten konec tedna.
TEDENSKI KOLEDARČEK
11. junija, nedelja: Srečko, Darinka
12. junija, ponadeljek: Cedomir, Flora
13. junija, torek: Anton, Zvonko
14. junija, sreda: Metod, Vasja
15. junija, četrtek: Vid, Vida
16. junija, petek: Jošt, Beno
17. junija, sobota: Gorazd, Lavra
Izdajatelj: Engelbert Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Grapbi«« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Papež Pavel VI. je bil boleče prizadet, ko je zvedel za izbruh sovražnosti med Izraelom in arabskimi državami, kljub njegovim in vsem drugim ponovnim pozivom I obema stranema, naj ohranita mir v inte-I resu človeštva in lastnih narodov. Opoldne prvega dne bojev je poslal papež novo brzojavko U Thantu, naj stori vse, kar je mogoče, da bi Združenim narodom uspelo obnoviti mir.
Papež se je tudi zavzel za to, da bi bil Jeruzalem proglašen za odprto mesto in bi mu bilo tako prizaneseno vojno opustoše-I nje, tako bi bili rešeni tudi sveti kraji v i njem. Izrael je na to pristal pod pogojem, če pristanejo na to tudi Arabci. Ti pa niso odgovorili in v Jeruzalemu je, kot znano, vseeno prišlo do bojev, ki pa so bili kratki in ne posebno hudi Tako je upati, da svet) kraji niso pretrpeli škode, vsaj ne zr.atnc.
—o_
UMIRJENO SOVJETSKO STALIŠČE
Proti pričakovanju je pokazala Sovjetska zveza oba prva dneva spopadov na Bližnjem vzhodu veliko treznost in umerjenost, kljub svojim simpatijam za arabsko stran To je razveselilo vse tiste, ki so se bali kake nepremišljene sovjetske intervencije v prid Arabcev.
Tako trezno zadržanje je pokazala Sovjetska zveza tudi v Varnostnem svetu, kjer je po dvodnevnem pogajanju prišlo v torek zvečer do sporazumnega sklepa Varnostnega sveta, da morajo vojskujoče države v sredo ob 22. uri ustaviti boje. Zaradi sovjetskega pristanka na to resolucijo Varnostnega sveta so arabski veleposlaniki v Moskvi v bloku zahtevali avdijenco pri sovjetskem zunanjem ministru.
Pač pa se Sovjetska zveza trudi, da bi začel sklep o premirju čimprej veljati, da bi tako rešila čimveč arabskega ozemlja.
kmalu izcimila v tretjo svetovno vojno. Zato so se tudi oboji zadržali spričo izbruha te vojne zelo modro in zmerno ter kmalu dosegli sporazum v Varnostnem svetu glede nujnosti za ustavitev sovražnosti.
Nasserjeve obdolžitve, da so Američani in Angleži posegli v boj s svojimi letali, niso drugega kot laž iz zadrege, da bi se tako opral za nepričakovano hitri poraz svoje vojske. Te laži gotovo niso verjeli niti Rusi, tem manj, ker ni bilo težko prepoznati v njej tudi nevestni poskus, pripraviti Ruse do intervencije in tako razširiti vojno ter povzročiti svetovno katastrofo — vse v zadostitev samoljubnosti egiptovskega diktatorja. Resolucija Varnostnega sveta s pozivom k ustavitvi sovražnosti pomeni spričo tega razveseljiv dokument zdrave pameti in treznosti.
UDAREC ZA UGLED ZDRUŽENIH NARODOV
Naj hujši udarec pa pomeni vojna med Izraelom in arabskimi državami za ugled Združenih narodov. Ta največja mednarodna organizacija v zadnjih letih hitro propada in izgublja svoj ugled in svojo avtoriteto in to iz raznih razlogov. Med te sta
NASSER JE ZAPRL SUEŠKI PREKOP
Iz jeze zaradi poraza in maščevalnosti, ki je pravzaprav naperjena proti vsemu svetu, je Nasser odločil, da se zapre Sueški prekop, po katerem je dobivala Evropa večji del nafte, arabske države pa so sklenile, da ne bodo prodajale nafte ZDA in Angliji. Ta ukrepa pa po izjavah gospodarstvenikov in vlad ne bosta imela hudih psledic za preskrbo z bencinom v Evropi, kajti nafte je dovolj na svetu in Evropa si jo lahko hitro preskrbi iz drugih virov Na daljši rok lahko bodo zaradi zapore nad nafto za Evropo prizadete bolj arabske države, ki proizvajajo nafto. Z ogromnimi petrolejskimi ladjami je mogoče obilno preskrbovati trg z nafto in začasno varčevanje z bencinom bo potrebno ponekod morda le za toliko časa. kolikor ga bodo potrebovale prve petrolejske ladje za vožnjo okrog Rta Dobre nade namesto skozi Sueški prekop.
Novice po svetu
Italijanska vlada je izročila protest avstrijskemu zunanjemu ministru Tončiču, ker je bil znani južnolirolski terorist Burger oproščen pred sodiščem v Linzu.
Italijanski minister za trgovinsko mornarico Natali je ukazal italijanskim ladjam, naj ne pristanejo v pristanih vojskujočih se držav, Ladje Tržaškega Lloyda so dobile povelje, naj se ustavijo 80 milj od vojnega področja in počakajo na nadaljnja navodila Nobena ni utrpela škode.
I
Tudi slovenske ladje Splošne plovbe in druge jugoslovanske ladje niso ulipeie škode zaradi bojev na Bližnjem vzhodu. Prav tako baje tudi ne jugoslovanski državljani, ki žive v arabskih deželah.
glavna gotovo la, da si dajejo Sovjetska zveza in Združene države v njej večni šah in da jo je množica nepomembnih afriških držav izpremenila v klepetavo tribuno za premlevanje praznih retoričnih fraz in v tovarno, ki zasipuje svet s hiperprodukci-jo nerealističnih resolucij, namesto da bi reševali prave probleme.
Tako so Združeni narodi popolnoma odpovedali ludi ob tej krizi na Bližnjem vzhodu in njihove »modre čelade«, ki bi bile morale skrbeti za ohranitev premirja med Arabci in Judi, so odletele kakor jate prestrašenih vrabcev, ko je Nasser zaropotal s sabljo.
Izbruh le nove vojne je v žarki luči osvetlil tak položaj Združenih narodov in poglobil spoznanje, da jih bo treba nujno re-mormirati, da bodo postali učinkovitejši. Predvsem bi morali razpolagati z lastno zadostno vojaško silo, da bi preprečili take regionalne vojne, in imeti tudi dovoljno avtoriteto, da rešujejo mednarodne spore in da po skrbni preučitvi in kolikor le mogoče pravični in kompromisni rešitvi svoje odločitve tudi vsilijo, tudi brez ozira na to ali ono veliko silo, če ne gre drugače.
Tako bi bili morali storiti Združeni narodi tudi v pogledu meja med Izraelom in arabskimi državami.
Vojna med Izraelom in arabskimi državami
'Nadaljevanje s L strani)
Dosedanji potek
Ves prvi dan ni bilo mogoče dobiti niti z izraelske niti z arabske strani nobene obširnejše in jasne informacije o dogajanju na bojiščih. Jasno je bilo le to, da so pravi boji samo na fronti v Negevu in pri Gazi, medtem ko Jordanci in Sirci niso sprožili kopenske ofenzive, ampak so se zadovoljili samo s praskami na meji, v katerih niso dosegli nobenega uspeha, in s topovskim obstreljevanjem izraelskega ozemlja, zlasti v Jeruzalemu.
Arabske radijske postaje so sicer oddajale številna poročila, ki pa so bila zmedena. Enkrat so govorila, da so Izraelci vdrli na egiptosko ozemlje in da prodirajo, drugič da so egiptovske sile v napadu. Govorila so tudi o bombardiranju izraelskih mest s strani arabskih letal. Toda vsa ta poročila so zahodni dopisniki iz Izraela sproti zanikali. Zvečer se je vedelo samo to, da so Izraelci prodrli več desetin globoko čez egiptovsko mejo na Sinajskem polotoku in obkolili Gazo. Naslednje jutro se je zvede-
lo,	da so popolnoma obkolili egiptovske sile v Gazi, tako da so bile te praktično že vržene iz boja, in da so prodrli na severu kakih 70 km globoko na Sinajski polotok ter zavzeli mesto El Arish, kjer pa bi moralo biti po prejšnjih poročilih jedro egiptovskih sil.
To je pomenilo, da je izraelska vojska v 15 urah v bistvu že razbila egiptovske sile. S tem je presenetila celo tiste, ki so bili prepričani v naglo izraelsko zmago. Leta 1956 so potrebovali Izraelci za razbitje e-giptovske vojske 100 ur.
IZRAELSKA PREMOČ V ZRAKU
Prva skrb Izraelcev takoj po izbruhu sovražnosti je bila, da so zadali kar najhujši udarec sovražnemu letalstvu. Zato je izraelsko letalstvo naglo in učinkovito udarilo po sovražnih letalskih oporiščih v obliki pahljače. Napadli so že v prvem hipu kar največje število arabskih vojaških letališč, četudi je sodelovalo v napadih le po par letal, in uničili na tleh toliko število letal, da so si zagotovili popolno letalsko premoč. Ta udarec je bil seveda v popolnem skladu z moderno vojno taktiko, ki zahteva zagotovitev premoči v zraku in to od vsega začetka.
Moč izraelske vojske je neglede na moralne kvalitete v dobri tehnični izvežbano-sti, disciplini in hitrosti. Izraelci so izobraženi ljudje in znajo upravljati s stroj1 To pa ni važno samo v tovarni, ampak tudi v vojni, medtem ko so Arabci v tem pogledu še na primitivni stopnji. V stroj ali sploh nimajo zaupanja, ali pa se preveč zanašajo na njegovo »čudodelno« moč.
BOJI NA SINAJSKEM POLOTOKU
Izraelci uporabljajo hitre, a manjše vojaške oddelke največ v moči brigad, ki so zelo okretni in lahko vsak hip spremenijo smer in taktiko boja. Seveda so popolno* rna motorizirani. To je bilo tisto, kar je dalo Izraelcem odločilno prednost že prvi dan bojev. Posebno radi se Izraelci bojujejo ponoči, kar jim daje tudi psihološko prednost pred nasprotniki, ki se čutijo v temi negotovi. Tudi ta izraelska taktika je gotovo natančno preračunana glede na psihologijo arabskih nasprotnikov.
Že prvi dan so udarili Izraelci tudi na ju-
vojnih operacij
gu Sinajskega polotoka in zavzeli mesto El Kuntilla. Očitno jim je šlo za tem, da čim-prej očistijo ves Sinajski polotok egiptovskih sil, da bi imeli tako proste roke proti nasprotnikom na jordanski in sirski fronti.
V	prvih dveh dneh so uničile izraelske sile na sinajski (južni) fronti okrog 200 egiptovskih tankov, po večini sovjetske izdelave, nekaj pa je' bilo tudi britanskih »Centurionov«. Prvi dan so jih razbile 50, drugi dan pa okrog 150. Po računih vojaških strokovnjakov so imeli Egipčani na Sinajskem polotoku vsega okrog 800 tankov in okrog 100 000 vojakov.
HITRI IZRAELSKI PRODORI
Že v torek ,ob 12.45 so Izraelci zavzeli Gazo, glavno egiptovsko oporišče na tej strani Sueškega prekopa. S tem je bila vržena iz boja tudi skoro celotna »palestinska vojska«, ki jo je organiziral Nasser iz palestinskih beguncev. Največ teh je bilo osredotočenih v begunskih taboriščih v Gazi. Ni še znano, kaj je s temi begunci. Verjetno so vsi ostali, kjer so bili, saj so Egipčani računali samo na to. da bodo oni zavzeli Izrael in »eliminirali« Jude enkrat za vselej. Medtem ko se lahko z gotovostjo reče, da so Izraelci uničili v prvih dveh dneh okrog 200 arabskih letal, pa je negotovo, koliko so uničili Arabci izraelskih; verjetno nekaj desetin in to zlasti protiletalska obramba.
Izraelski napadi in prodori so potekali tako hitro, da jim je bilo komaj mogoče slediti. Do torka ponoči so prodrli približno do polovice razdalje od meje do Sueškega prekopa in v sredo dopoldne je bilo javljeno, da je neka kolona zavzela vas, ki leži le še 30 km od Port Saida. Izraelska ofenziva je usmerjena očitno naravnost proti Pori Saidu, da bi tako odrezala egiptovske sile v južnem delu polotoka. Tem je bilo do sedaj sorazmerno prizaneseno, ker Izraelci pač računajo, da bodo imeli z njimi le malo dela, ko bodo enkrat odrezane. Po izraelskih in nevtralnih poročilih kažejo egiptovski vpjaki le malo volje do bojevanja.
HUDI BOJI V JERUZALEMU
Najhujši boji so bili doslej za staro mesto v Jeruzalemu, ki je bilo doslej jordansko. Jordanci so se v ponedeljek omejili v glavnem na topovsko obstreljevanje novega, izraelskega dela mesta, na kopnem pa so zasedli le »ničijo zemljo« na meji, kjer je hiša komisije Združenih narodov, vendar so jih izraelski vojaki že po šestih urah pregnali. V torek popoldne pa so Izraelci napadli staro mesto in ga zavzeli v uličnih bojih; istočasno so nagle izraelske kolone od severa in od juga zavozile v jordansko ozemlje, ki sega v obliki ploske gobe v Izrael, ter takoj zavzele na severu mesto Janin, na jugu pa več strateško važnih vasi in mestec. Že v torek ponoči so poročali tuji dopisniki, da so izraelske kolone v glavnem dosegle svoj namen, da odrežejo to »gobo« od Jordanije in prodrejo do reke Jordan. Ni dvoma, da je Izraelcem veliko do tega, da bi ostala ta goba odrezana in priključena Izraelu. To bi zelo skrajšalo meje Izraela z Jordanijo in olajšalo izraelski strateški položaj, poleg tega pa bi dobili Izraelci v svoje roke še mnoge znamenite kraje svoje zgodovine, ki so zna-
ni iz zgodb svetega pisma stare in nove zaveze. Gotovo je, da bodo Izraelci hiteli, da popolnoma zasedejo vse to ozemlje pred premirjem, in ga v nobenem primeru ne bodo radi vrnili, če ga sploh bodo.
VES SINAJSKI POLOTOK ZAVZET
Vse operacije Izraelcev so naravnost imenitno zasnovane, kar zadeva smotrnost, učinek in čimmanjšo uporabo sil. Tako na primer sploh niso napadli na sirski fronti, dokler se Sirci omejujejo na bombardiranje z one strani meje. Izraelci le odgovarjajo. Tako si prihranijo sile za uporabo drugje, pa tudi izgube. Tudi na meji proti Libanonu ni bilo posebnih akcij, ker tudi Libanon ni pokazal vojaških pobud.
Vse te operacije so dokazale, da v moderni vojni ne odloča tehnika sama po sebi, ampak znanje in izobrazba, navdihnjena od moralne moči in ljubezni do domovine. Oba nasprotnika sta razpolagala pred začetkom sovražnosti s približno enakimi tehničnimi sredstvi, morda celo s premočjo na arabski strani. Toda vsa ta premoč ni zalegla proti znanju in navdušenju, s katerim se Izraelci bojujejo za svojo neodvisnost.
Do konca tretjega dne vojne so Izraelci zavzeli skoro ves Sinajski polotok in bi bili lahko prodrli tudi čez Sueški prekop, če bi bili hoteli. Onemogočili so tudi blokado Akabskega zaliva, ker so zavzeli egiptovsko trdnjavo El Sheik na južnem koncu polotoka.
Na jordanski fronti so zavzeli do srede zvečer in ponoči, kot kaže, vso »gobo« z Jeriho in Betlehemom, vse do reke Jordan. Verjetno pa so ostale še kake jordanske »vreče«.
Po izraelskih poročilih so Izraelci uničili v treh dneh Arabcem 441 letal, na 25 oporiščih, pa tudi glavnino sovražnih sil.
—0—
Nekaj spoznanj
(Nadaljevanje s 1. strani) rajo Egipčani sami začeti z novo politiko. Odstraniti bi morali demagoge in fanatike ter pogumno prožiti roko miru in sprave sosednemu Izraelu. Od nove politike miru in mirnega sožitja bi imele največjo korist prav arabske dežele, saj bi jim Izraelci glede na visoko stopnjo svoje civilizacije in kulture mogli vsestransko pomagati.
S tem seveda ne trdimo, da so tudi Judje sami in zahodne države popolnoma brez krivde za sedanje stanje na Bližnjem vzhodu. Dobro namreč vemo, kakšnih intrig, podtalnega rovarjenja in nesramnega izkoriščanja so sposobne zlasti velike kapitalistične petrolejske družbe v svoji strastni težnji po mastnih profitih Ne izključujemo tudi, da k temu spletkarjenju ni pristavil svojega lončka kak Izraelec.
Toda po drugi strani tudi drži, da prehajajo kapitalistične družbe v zahodnih državah — zlasti v Veliki Britaniji — čedalje bolj pod neposredno nadzorstvo vlad in parlamentov ter posredno pod nadzorstvo širokih ljudskih množic, ki nikakor niso kolonialistične in imperialistične.
Zadnji in važni zaključek, ki ga danes lahko naredimo, je tudi ta, da se ZDA in Sovjetska zveza — kot vse kaže — zavedajo, kako se je treba truditi, da se področje spora ne razširi. Zavedajo se nadalje, da imajo v rokah sredstva, ki lahko požar na Bližnjem vzhodu pogasijo.	D.	L.
Velik uspeli slovenskih malčkov v Forte del Marni
Na mednarodni razstavi otroških risb in via, saj sta edina iz vseh šol, slovenskih in slik, ki se pod pokroviteljstvom prosvetne- italijanskih, na Tržaškem in Goriškem žaga ministrstva prireja že enajsto leto v stopala našo deželo na tem pomembnem znanem letoviščarskem mestecu Forte dei f mednarodnem tekmovanju.
Marmi, sta letos dosegla velik uspeh učenca slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu Mirjam Kandut in Fulvio Dovgan.
Ob razpisu letošnjega natečaja so tudi otroci omenjenega vrtca poslali nekaj risb v Forte dei Marmi Posebna komisija je po pregledu poslanih risb, ki jih je bilo nad 11 tisoč, povabila na tekmovanje tudi naša mala umetnika, kar je že samo na sebi veliko priznanje.
Šestletna Mirjam je na tem »ex tempore« izdelala risbo »Pinocchio« z voščenkami in vodnimi barvicami, 6-letni Fulvio Dovgan pa je narisal dve mačkici. Pri ocenjevanju oddanih risb je nastalo za naša malčka veliko presenečenje. Mala Mirjam je prejela prvo absolutno nagrado, kar pomeni, da je bila njena risba med vsemi deli najboljša Tudi njen sošolec Fulvio se je odlično izkazal, ker je prejel prvo nagrado za risbe, ki so jih izdelali tekmovavci njegove starosti.
Ko našima malčkoma iskreno čestitamo k velikemu uspehu, moramo izreči svoje priznanje tudi vrtnarici Valeriji Magajna, ki zna tako lepo in uspešno vzgajati svoje učence in učenke. Vsa slovenska šola je končno lahko ponosna na Mirjam in Ful-
OBISK PRI PREDSEDNIKU BERZANTIJU
Predsednik deželne vlade Berzanti je v ponedeljek sprejel odposlanstvo Slovenske skupnosti in Slov demokratske zveze iz Gorice. V odposlanstvu so med drugimi 1 1-li deželni svetovalec škerk, pokrajinski odbornik v Trstu Rudolf, repentaborski župan Guštin, občinski svetovalec v Gorici Sfiligoj in števerjanski župan Klanjšček.
Slovenski predstavniki so obrazložili predsedniku deželne vlade potrebo, da se izda zaščitni zakon za Slovence v Italiji, Naj ob tej priložnosti omenimo, da je' dalie so govorili o zaposlitvi Slovencev pri letošnja prva absolutna nagrada že druga ! deželni upravi ter o deželnih finančnih ki jo v Forte dei Marmi prejme učenka Podporah slovenskim kulturnim, dobrodel-slovenskih šol na Tržaškem. Pred nekaj le- nim in športnim organizacijam ter ustano-ti je enako nagrado dobila učenka tretje-1 vam'
ga razreda osnovne šole v Nabrežini Mariza ! Zupana iz števerjana in Repentabra pa Škrk Naslednja leta so se na tem tekmo-1 sla predsedniku obrazložila nekaj perečih vanju tudi odlično izkazale učenke osnov- j vprašanj v svojih občinah ne šole iz Nabrežine in Briščikov, letos pa je najvišje priznanje prejela mala Mirjam.
To je vsekakor dokaz kvalitete naših šol, ki zaradi odsotnosti svojih italijanskih šolskih tovarišev častno in dostojno predstavljajo vso našo deželo.
FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH
V Finžgarjevem	domu	bo v nedeljo,	-.	junija,
ponovno slovenski	film	«Vesna», da	se	oddolžijo tistim, ki ga	niso zadnjič videli	do	konca
in da si ga ogledajo lahko tisti, ki ga še niso videli. Začetek oib	18,30.
Opčine:
NAŠA ŠOLA JE BILA IMENOVANA PO SREČKU KOSOVELU
V nedeljo so slovesno krstili našo nižjo srednjo šolo z imenom Srečka Kosovela. Zbralo se je veliko število otrok, staršev in gostov, med katerimi so bili tudi dve sestri in brat pesnika Kosovela ter kipar Zdenko Kalin, ki je izdelal pesnikov kip za šolo. Navzoči so bili tudi zastopniki oblasti in političnih ter kulturnih organizacij.
Pozdravni govor je imel šolski ravnatelj dr. Viktor Sosič Postavil je mladini pesni-fca Kosovela za vzor, kako naj si prizadeva, ko bo dorasla, za boljši svet, svet miru in pravičnosti.
Za njim je spregovoril tudi škofijski vikar za slovenske vernike dr. Lojze Škerl, ki je tudi izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da je dobila naša srednja šola na Opčinah ime po kraškem pesniku Srečku Kosovelu. On je tudi blagoslovil kip.
O pesniku samem pa je spregovoril prof. Kodrič, dijakinje in prof. Nora Jankovič pa so recitirale nekaj pesnikovih pesmi, eno tudi v italijanskem prevodu prof. Sal-vinija.
Med gosti so bili jugosl. pedagoški sve-tovavec prof. Stane Mihelič, jugosl. konzul Jože Gačnik, zastopnik prefekture dr. Ver-nier, občinska odbornica za šolstvo gospa prof. Faraguna, občinski odbornik Dušan Hreščak, pokrajinski odbornik Saša Rudolf, ravnatelj Ljudske knjižnice v Trstu dr. Crise in precej šolskih ravnateljev in profesorjev.
Vinska razstava v Zgoniku je lepo uspela
POBUDA NOVEGA ODBORA SGZ
V nedeljo se je v Zgoniku zaključila 3. razstava domačih vin, ki jo je tudi letos!
priredila zgoniška občina s sodelovanjem1 ,	,	*	.	,	.	.	,
kmetijskih organizacij in ustanov. Priredi-1 s c^a ru/enJa’ Je ^ P1C(-l kiatkim v
Na občnem zboru Slovenskega gospodar-
ici ji in obiskovalci razstave so zelo zadovoljni z izidom letošnje prireditve, saj je ponovno pokazala, da so na področju zgo-niške občine zares odlična vina.
V nedeljo predpoldne je bila v občinski sejni dvorani slovesnost, na kateri so podelili nagrade razstavljalcem. Slovesnosti so se poleg domačega župana Guština in mnogih občinskih upraviteljev udeležili podprefekt dr. Pino, kmetijski nadzornik dr. Perco, nabrežinski župan Legiša ter zastopniki kmetijskih strokovnih organizacij.
Trstu, je bil izvoljen nov odbor. Sestavljajo ga Stanislav Bole, predsednik, Ivo Prinčič in Dušan Košuta, podpredsednika, Jurij Š ta var, tajnik ter drugi odborniki Eden prvih ukrepov novega odbora je bila akcija za razširitev oglaševanja v po sebni številki Turističnega informatorja, ki bo izšla ob bližnjem tržaškem velesejmu. Za to priložnost pričakujejo namreč obisk kakih 100 tisoč Jugoslovanov, ki bodo prišli v naše mesto s posebnimi izleti. Od oglaševanja v omenjenem listu bodo seveda imeli korist tudi slovenski trgovci, goslilni-
Župan Guštin je v svojem govoru po-! čarji in drugi, saj je pričakovati mnogih
udaril, da je bila ocenjevalna komisija ne koliko v zadregi pri določevanju nagrad, ker so bila vsa razstavljena vina zares do bra. To je dokaz — je še naglasil župan — da so naši vinogradniki odločno izboljšali svoj pridelek, k čemur so prav gotovo pripomogle tudi vinske razstave. Vsem razstavljavcem, zlasti nagrajencem pa je čestital k uspehu. Zgoniške vinogradnike je pohvalil tudi kmetijski nadzornik, ki je med drugim poudaril, da je treba vinogradništvo še bolj okrepiti, ker je dokazano, da ima lepo bodočnost.
Ocenjevalna komisija je določila naslednje nagrade: za belo vino je prejel prvo nagrado Miroslav Žigon iz Zgonika, za črno vino pa Stanislav Milič, prav tako iz Zgonika; druga nagrada za črno vino je bila podeljena Miroslavu Žigonu, za belo vino pa Ivanu Kocmanu, ki sta oba iz Zgonika. Tretjo nagrado pa sta prejela Marija Dol jak (za črno vino) iz Zgonika ter Karel Štrukelj (za belo vino) iz Saleža.
Nagrajencem in razstavljencem tudi mi čestitamo k lepemu uspehu. Naj še omenimo, da je bilo med tridnevno razstavo več športnih in zabavnih prireditev, kar je pritegnilo še več obiskovalcev, kot bi jih mogla sama vinska razstava.
nakupov s strani jugoslovanskih izletnikov
/|('i u*blift J h* v vili {Vi
Špeter:
POLETNA »ŠAGRA«
V teku so že priprave zi vsakoletno poletno šagro ob prazniku farnega zavetnika svetega Petra dne 29. junija. Poseben odbor pod vodstvom župana Corrediga sestavlja spored slovesnosti, ki bodo gotovo privabile dosti gostov.
Slavnost so postavili prireditelji pod znamenje domače »gubance«. To je sladka jed, podobna naši potici in še s slastnejšim nadevom, ki je znana po vseh nadiških dolinah kot praznični priboljšek. Gubane bodo ta dan napekli toliko, da jih bo dovolj za vse želodce.
Poleg gubane so na sporedu tudi športni nastopi in tekme med domačimi moštvi in z moštvi iz Avstrije ter Koroške. Niso pa še povabljene na srečanje slovenske skupine. kar bi bilo za »Špeter Slovenov« vsekakor umestno.
Na sporedu so pa še godbene in zabavne prireditve ter tri gospodarske razstave: ena poljedelska, druga obrtnih izdelkov, tretja pa bo prikazala s črteži in slikami
OBČINSKA ZAGOTOVILA
Odbornik za javna dela in še nekateri občinski odborniki nadaljujejo obiske v mestnih četrtih, kjer prihajajo v stike s prebi-vavci in jemljejo na znanje njih želje
Prejšnji teden so se oglasili v Stražicah. S prebivavci so razpravljalhi o nekaterih nujnih javnih delih. Med te spada poštni urad, ki bo v dveh mesecih že morda -kon-čan. Prav tako tudi otroški vrtec, ki bo odprt že prihodnjo jesen. Mestni možje so obljubili, da se bo popolnoma uredila cesta, ki pelje na bregu tik nad Sočo do li-varen SAFOG.
Zadnja obljuba je pa bila o tisti slavni »pašareli« iz Stražic čez Sočo v Podgoro. Zagotovili so, da bo prav kmalu popravljena. Ljudje se pa muzajo, ker vedo, da se obljube o tem mostiču že dolgo ponavljajo, zlasti ko se bližajo kake volitve
SPOMINSKA OBLETNICA
V	nedeljo je bila v Katoliškem domu proslava v spomin pete obletnice smrti profesorja Mirka Fileja. Komemoracija se je izvršila po skrbno sestavljenem sporedu, ki je prikazal pokojnikovo delovanje, v prvi vrsti kot glasbenika, v jasni luči.
Dopoldne je bil odkrit v veži Doma njegov doprsn' kip, de’o akademskega kiparja Goršeta. Poleg drugih gostov je bil navzoč tudi umetnik Mihelič, ki je napravil Filejev portret Po sodbi mnogih je v portretu bolj, življenjsko zadel bistvene poteze kot pa k'^ar, ki je pač moral klesati umetniški model le po predlogah.
Popoldanski spored se je razvijal ob polni dvorani, po tiskanem sporedu. Uvodni besedi je sledila zborna recitacija dijakov našega učiteljišča na besedilo Ljubke Šorh-Bratuž »Odšel sejavec je ...« V prvem delu, posvečenem cerkveni Filejevi glasbi, je nastopilo pet zborov, ki so skoro brez izjeme dobro interpretirali njegove skladbe.
Drugi del se je začel s skioptičnim opisovanjem pokojnikovega dela. Izčrpno pa ga je orisala beseda dr Hareja. Za glasbeno nepoglobljene poslušavce je bil preda vatelj morda preveč strokoven, a podal je
- Kniui/^lta dolina
razvoj turizma v dolinah Nadiže in njenih pritokov.
Rajbelj:
ŠE NI NIC
Po raznih delavskih stavbah in da dodamo, tudi po raznih nesrečah, so vse oblasti hitele zagotavljati, da se bo v rudniku kmalu vse uredilo. Minilo je že eno leto, odkar je obljubilo ministrstvo za državne soudeležbe, da se bo začel izvajati petletni načrt za razvoj rudnika. Začele naj bi se geološke preiskave za njegovo razširitev, za vzpostavitev predelovalnih industrij svinčene rude v deželi sami in tudi za pravilno ureditev ekonomskega položaja rudarjev. Ostalo je pa še vse pri starem, ker zakladno ministrstvo še ni dalo svojega privoljenja.
V	zvezi s tem zavlačevanjem je vložil poslanec Fortuna interpelacijo na ministrskega predsednika. V njej poudarja tudi, da je furlansko ljudstvo zgubilo vse zaupanje, da se bo gospodarski položaj v pokrajini zboljšal Posledica je, da se moški iz naše( dežele vedno bolj izseljujejo, ker ne dobijo doma zaposlitve. To je žalostna resnica! I
točno sliko Filejevega glasbenega ustvarjanja, kakršne doslej še nismo poznali.
V drugem delu je nastopilo pet zborov, med temi tudi srednja šola in učiteljišče pod vodstvom svojih glasbenih profesorjev Bolčine in Devetaka. Učiteljiški zbor je pokazal že zelo ubrane in prečiščene glasove. Poslušavcem so pa bili najbolj všeč »Fantje izpod Grmade«, ki se znajdejo zlasti v višjih legah.
Prirediteljem gre vsa čast, da so pripra vili tak, skoraj »komorni*:, prosvetno-glas-beni popoldan.
TELOVADNA AKADEMIJA
V nedeljo 11. junija ob 19 30 bo v dvo-tani Katoliškega doma I. telovadna-folklor-na akademija Prirejata jo športno združenje Olimpija in Mladinski center. Spored točk je sledeči: Telovadne igre - izvajajo skavti »volčiči«; gimnastične predakrobat-ske točke - izvajajo člani športnega zdru-. ženja Olimpija; sledijo simbolične vaje de- j klet s petjem po napevih »Tam, kjer teča j bistra Zila« in »Oj, le šumi, gozd zeleni«; i otroci iz števerjana bodo podali simbolične raja'ne vaje; fantje in dekleta se pa bodo pokazali v folk'ornem »Gorenjskem plesu« Vmes se bo og'asil tudi pevski zbor »Planika« in domači harmonikar. Svojevrstna akademija obeta, da bo zelo zanimiva.
štever jan:
V	ČEŠNJAH OB CESTI ČEŠENJ
Prstnega briškega pomladanskega sadu, sočnih češenj, je letos kar obilo na drevju. Tudi okus imajo dober in vse druge dobrote. nimajo pa kot običajno prave prodajne cene. Prekupčevavci ponujajo zanje največ po 80 lir. na drobno se pa prodajajo še enkrat dražje
Zdaj je čas, da bi prišli izletniki po »cesti češenj« med nas. ža', da je že ta preveč znana turistična cesta še vedno nedokončana. Govorili so, da bo do 15. avgusta že popolnoma v redu Od Bukovja navzgor pa ne vidiš še delavca na njej.
Pri tej zadevi občine ne prizadene več krivda. Za druge občinske zadeve se pa županstvo marljivo briga. Zupan Klanjšček je v zadnjih dneh razložil občinsko stanje goriškim oblastem, v začetku tedna pa tudi deželni upravi v Trstu.
Razveseljivo je tudi delovanje našega o-troškega vrtca pod vodstvom dveh šolskih sester. V vrtec je vpisanih 35 otrok, obiskuje ga stalno 30. Občina je s prispevki dežele in pokrajine poskrbela za stalen prevoz otrok v vrtec Ko še ni bilo za otroški vrtec tako lepo urejeno, ga je še lani obiskovalo le majhno število mladeži. Iz tega
se vidi, da kjer je vložene malo več skrbi za naše šole kot zgolj tehnično-upravne, se število učenčkov takoj pomnoži.
Krmin:
BONIFIKACIJE
Konzorcij za izboljšavo in namakanje kr-minsko-gradiškega polja je podal obračun
o	delu in stroških do konca leta 1966. Za ta dela je bilo porabljenih ena milijarda in 600.000 lir Nove namakalne naprave za 200 ha zemljišč bodo odprli v mesecu juniju.
Konzorcij ima v načrtu še nova namakalna dela za 650 ha zemlje v okrajih Gradiške, Mariana, Villanuove ter med rekama Vršo in Idrijo. Za te izboljšave in namakalne priprave bo treba izdati še 295 milijonov lir.
S tem letom bo konzorcij tudi prešel iz uprave vladnega komisarja v roke članov zadružnikov.
DRUŽINSKI IZLET
Slovensko planinsko društvo v Gorici bo prredilo v nedeljo dne 25. junija enodnevni družinski izlet. Avtobus bo peljal izletnike po Soški dolini do Tolmina; odtod ob Idrijci v Cerkno in na obisk bolnišnice »Franje«. Iz Cerknega bodo šli v Idrijo na »žlikrofe«. Popoldne pa prek Črnega vrha in Cola v Ajdovščino.
Za mejni prehod je potrebna prepustnica ali potni list. Vpisnina za vožnjo do 20. junija pri odborniku Košuti znaša 1000 lir. Za hrano poskrbi vsak zase.
GLASBENI NASTOP
V	sredo zvečer je priredila šola glasbene matice v Gorici sklepni nastop svojih gojencev. Dijaki in dijakinje so pokazali pridobljeno glasbeno znanje v klubskih prostorih na Verdijevem korzu Učiteljem in gojencem gre res pohvala za njihov trud in prizadevanje.
ODBOJKARSKI TURNIR
Prejšnji četrtek se je odigral mednarodni odbojkarski turnir v dvorani industrialnega tehničnega zavoda v Gorici. Nastop je organiziralo Športno društvo »Olimpija«. Tekmovala so moštva iz Kanala ob Soči, »Bora« iz Trsta, člani italijanske športne organizacije »Centro sportivo italiano«, združenja S ALT iz Povoletta in moštvo »Olimpije«. Prvo mesto si je priboril »Bor« iz Trsta; prejel je plaketo in kolajno CONI. Na drugo mesto so prišli Kanalci, ki so dobili veliko kolajno Turistične zveze. Na tretjem mestu je CST, na četrtem pa »Olimpija«.
Slovenski športniki so se torej prav častno postavili.
OBVESTILO
Ravnateljstvo gimnazij e-licej a in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoča, da se šolsko leto 1966/1967 zaikljtiči v torek 13. junija ? šolsko mašo ob 10. uri v stolnica, kamor so vabljeni tudi starši dijakov.
KMEČKA IJANKA
GORICA, Ul. Morelli 14 — Tel. 22-06
Vam nudi	ugodne	pogoje	za	trgovske posle in bančne storitve (vezane in
proste	hranilne	vloge,	tekoče	račune, posojila, vnovčenje in eskomptiranje
trgovskih menic, posle z inozemstvom,menjava tujih valut, plačevanje davkov, telefona, luči itd.)
«2201 ■- 'asfaKr'
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Gostovanje ljubljanske drame
Po daljšem času je gostovala v soboto in ne-	preveč, le	tisto	je, ki se	trga iz prizadetih oseb,
deljo v našem mestu spet ljubljanska Drama. To	ki jih je	tako	plastično	pisatelj izoblikoval. Nji-
slovensko gledališče je bilo vedno merilo in naj- hov govor je malce slovesen, a dialog logičen in višji izraz slovenske drame, oziroma, gledališke i jasen. V celotni drami je odsev usede Mrakovega kulture, velja pa tudi sicer med jugoslovanskimi naroda in zdaj razumemo, /.alka!j pravi, da je gledališči za najbolj umetniško dognano. Zato je mogel napisati delo šele po zadnji vojni. Drama razumljivo, da so si tržaški Slovenci vedno želeli je namreč nastala v letih 1948-1549. imeti v gosteh osrednjo	slovensko Dramo	prej	| Tej enoviti drami je dalo ljubljansko gleda
kot pa drugorazredna in manj pomembna sloven-	lišče prav	tako	jasno in	izkristalizirano, stilna iz-
ska ali jugoslovanska gledališča ali skupine. Ljub- j	redno jasr.o 'in	dognano	gledališko podobo. Reži-
ljansko Dramsko gledališče je pač vrhunsko gle- 1 ser Viktor Molka je z veliko vživeiostjo in inte-dališče in če imajo tukajšnji Slovenci že mož- llgentnim razglabljanjem razporedil in miselno nost prisostvovati gostovanju b Slovenije, je dognal odrske podobe in jim nakazal nekak slo naravno, da žele videti najboljše. Razen tega pa vesen premik, kot je slovesno besedilo. Molka žele pokazati gledališka dognanja in slovensko ni prezrl nobenega utrinka in je skrbno nakazal dramsko kulturo svojim someščanom italijanske tudi doživljanja brez besed, posebej pa je seveda narodnosti in spet je razumljivo, da ibi jim reševala režiserjevo zamisel igravka Marije Tudor želeli pokazati tisto, kar	je najboljše.	| Verjetno bi lahko v ljubljanski Drami zasedli
Tako so tudi sobotni in nedeljski predstavi	bolje nekatere vloge, razen seveda kraljičine,
prisostvovali nekateri vidni italijanski gledališki Ju pa ie imela Duša Počkajeva vse možnosti, da umetniki iz našega mesta. Težko pa je razumeti Je vnpsla svojo izredno igravsko nadarjenost v dejstvo, da gostovanje ni privabilo toliko gledav- Podobi Marije. Silovitost njene zagrizenosti v cev, da bi do zadnjega kotička napolnili dvorano prepričanje, njen fanatizem pa kraljevsko dostc-Kulturnega doma. Ni tu mesto, da bi razmišljali janstvo, dvom in trenutna strtost in ponižanost — o vzrokih, dobro se še spominjamo, da je bila vse to )e 'Počkajeva izrazila v veličastni podobi, pred leti dvorana ob gostovanju Drame popol-1 Janez Albreht je tako v nastopu kot v izredno
noma zasedena. Kljub temu pa moramo ugoto- smiselnem govoru in lepo izoblikovani dikc ii _	.
viti da je bilo občinstva mnogo več kot	sicer	ustvaril lepo, inteligentno postavo kardinala De	svojem	delu,	ki	so	se	ga	udeležili	nekateri	trža-
zadnji čas ob premierah.	| Pola. Tudi Cranmer Rudija Kosmača je do kraja j	ški	izobraženci	in	dijaki	višjih	srednjih	šol.	Sre-
starejšo postavo in s starostjo ubrano govorico Zdi se, da bi poudarek starosti in vsestranski* trdosti bil še učinkovitejše nasprotje kraljici i1’ bil opazen še ostrejši in veličastnejši fanatični spopad. Slavka Glavinova je v majhni vlogi izobli kovala jasno in dostojanstveno podobo mlade kraljice Elizabete. Marij in osebni sluga Thomson, ki ga igra Branko Miklavec, je v podobi in nami i^ri prepričljivejši kot v besedi, ki se zdi v rahlem nesoglasju s staro postavo. Lorda ceremc-niarja igra Janez Jerman, dvorni dami Mihaela Novakova in Vida Levstikova, paža Vinko Hra stelj, prvega duhovnika in prvega lorda pa Dare Valič.
Vse. igravce odlikuje velika kultura govora, glasovna ubranost, izrazito skupinska in osebna igra, slogovna enotnost in izredna resnost ob likovanja. K ubranosti prinaša svoj del skromna, stilna, funkcionalna scena Uroša Vagaje, ki igro samo podpira in gledavca v ničemer ne raztresa. Kostime je zamislila Alenka Bartlova, glas bo pa je napisal Marijan Vodopivec. Zelo opazna je nova tendenca odrske govorice, ki jo uvaja v tej predstavi lektor Mirko Mahnič. Prej bi pričakovali tak izgovor v ljudski igri kot pa v tako slovesni drami.
V celoti lahko rečemo, da je bilo gostovanje ljubljanske Drame velik kulturni dogodek za naše mesto. Osrednje gledališče v Ljubljani pa je znova potrdilo svoj sloves. Igravce in pisatelja je občinstvo nagradilo s toplim ploskanjem.
Obeh predstav v Trstu se je udeležil pisatelj Ivan Mrak. Nekaj ur pred predstavo je imel pisatelj na vabilo Radijskega odra razgovor o
Mrakova himnična igra Marija Tudor je iz- ?ognan prepričljivejši v zadnji odločitvi kot Čanje je bilo zelo prisrčno in lepo
v razmišljanju, čeprav bi morda pričakovali še I
klesana in do konca dognana drama, naslonjena sicer na zgodovinsko ozadje, toda pogojena na človeka današnjega in polpreteklega časa na njegovo miselnost in na neizprosno oklepanje načel in principov, ki nujno vodijo do strahotnih spo padov.
Spopad protestantskega canterburyskega nadškofa s kraljico Tudor — se razvije:
Jože Peterlin
An«fii - —	nemški koncem Simens in je grafična lepo oprem- nazorov in značajev, a' do vseh je bil odfaito
...	‘j	■	,lt	.■	*	l’eina, je posvetila v oni novejših številk vso zad-1pristranski in pošten. Zlasti je uspel v tretj'
. '	V.	c	.	.	,	n’	n.i° strain ovutika slovenskemu ornamentu. Večino delu, kjer je na prepričljiv umetniški način
Nemška revija o slovenskih ornamentih
RovJja »Siemens M.ttei unge «, ki jo izdaja j je prikazal tuje in domače zastopnike različnih
ne-tretjean
medsebojno zazrtost na življenje in smrt. Drug strani zavzemajo reprodukcije nekaterih motivov kijučil usode svojih ljudi/ drugemu sta v pogubo in odrešitev. Drug dru- s,ovenskih ljudskih ornamentov v tribarvnem ti-
gega, bodisi vede ali nevede, hotč ah nehote sku v spremnem članku pa je rečeno:	1	umel	in	življenjsko polno podal	tako	d-i	snadaio
Pr Ko v ^kra^irnsnf"nasprofovaniu razžgeta drug '»Izred?n	B“r	1sode'	med najbol jše \s^ens£sSvu! tri^ja
drugemu slednjo možnost izmika, se osvestita v ske%ueUke‘arnanMte/kakor s^riajdejo1 na°sta- Saim pa je tehtna ozmtev P°lpretekle dobe.
kreaturni nagoti.	1	rih kmečkih skrinjah, zibelkah, nošah in slikah CT aurmcvi	kta&tu	nDirsTucKnu
Sovražnika kakršnihkoli približnih varščin, ki na steklo. Iz barvnega blestečega papirja izrezu-	FILMI V NAŠIH DRUŠTVENIH
nam jiih nudita življenje in svet, sta si enalko- je cvetice, liste in vejice in jih s trudapolnim po- j	DVORAiNAH
vredna nasprotnika. In ko se Cranmer povzpne drobnim delom, zleplja v motive polne fantazije!	Kot	^	,naši	braiVci že	vrty0	zdaj	v
Pisatelj je vse osebe psihološko globoko do-
utvare, na katere je navešala svoj grozljivo iz- se v 40 osnovnih oblikah, kii se ponavljajo v mno- društva pa slovenske filme iz Jugoslavije V mno-pričani prav.	**	stt>	gih krajih so že lahko videli film »Vesna«, po
Isti nravstveni imperativ odloča o usodi kralji-	.	obrnjene	druga proti drugi, nekod »Dolina miru« in »Ne joči, Peter« Ker je
«	.	■ nriljlnsltll slncrn in flllšmmn ra7MTnwanip	or-	. ..	  J	’	'	■’
ce kot Cranmerja.
družinsko slogo in duševno razumevanje. Ta or- ‘r	* T u ur ’
namont	k™«i	s.	t,.	bil trak filma .-Dolina miru« že zelo obrabljen,
Kraljica preko vseh pomislekov, ne oziraje se na™ent P°^to	otroško	zibelko	in	5e	P>
^	BOSte;e	nevestino	bailo	Prav	tn,Vr>	n-Kin.	c,,	kom-	'e bila izražena prošnja, da bi dobili novo ko
na državo in Cerkev, s shizoidno zanesenostjo	nevestino	t>aio	rrav	tako	pestre	so	icom-	_:i_	.	, • -	.	-	-
'	°	ninanip	c	.c	rrrvm	nlH	ia	inHati	nao	ll
nost, s katero Cranmerju prepreči odločujoči iz-	rdeče^cT^3	ki”"SjS da^razpolaga^za svoja včlanjena društva in za
m i Lr b-i mn nrn nnrli in \r	era	a	n	culi	r^np	.	..	v	wvv’	*	■'-‘-'J
|VJ binariie srrim ki iiHi ip virinti •>*.	Hiimm	P‘j°’	Tako	sta	zdaJ	na	razpolago	»Ne	joči.
sur. rsr1:^	v	—— Pe,er- -
, .	|.	>	.	.	I1U V1I1UI1U11 1 U1I1UI1V 1111 1 UCLC CVvLIVC. M L7I IK^a IW ,	.	"
mik ki mu ga nudi in v katerega ga sil, rene	Q ri.jaznam vzdušj	v ,lastaom domu	^rečl{0	druge prosivce z enim filmom Slovenska prosveta
sančni humanist kardinal De 'Pole, omogoči Cran-	življenjsk[)	t- obeta otroku	zitoeUci	>>mi>ra-	v ulici Donizetti. z drugim pa Slovenska pro-
merju njegovo brezpogojno vztrajanje. Tista brez- (Drudotlfuss)i prastaro	znamenjc	sreč2.	^etna zveza v ulici Geppa.
pogojnost, ki ga privede na rob, ga obenem do- Za >)Iliaj,plemenitejSi les-. sIovenske pokrajine ve^j	Ta mesec ima film «Vesna« na razpolago Slo-
končno opraviči in življenjsko osmisli.	|jja	]cs vinske trte, katerega ne opevajo le ljud- venska prosveta v ulici Donizetti. Društva, šole
Zato se kraljici na smrt obsojen, zahvaljuje	ske pesmi,	ampalk se	uporablja tudi v	številnih	in tiste prosvetne skupine, ki ga žele, si ga lahko
za njen neizprosen bes. Kajti šele njena zastra-	figurah kot	okras.«	rezervirajo tudi telefonično vsak dan razen so-
šujoča zahtevnost ga moralno dokončno utrdi, da | G. Pistivsok je zbral obširno zbirko prekrasnih bote in nedelje od 8. do 12. (Tel. 23-779).
7 gnusom zavrne od Cerkve mu ponujeni kom- 1 slovenskih crnamentov in jo miisli izdati tudi v promis in se končnoveljavno odloči za svojo pre- knjigi, če bo našel založnika zanjo, pričanost in s tem tudi za smrt.
Skratka, kraljica kot njen življenjski nasprotnik sta do konca, ki si ga drug drugemu doso dita, gnana po logiki istega nravstvenega imperativa.
Ce smo \ začetku rekli, da je iMrak pisal to svojo himnično tragedijo ob doživljanju naše polpretekle dobe. nam je morda po vsem tem bolj jasno, da pisatelj po Thomsonu, zvestemu kraljičinemu molčečemu služabniku, sprašuje: »Kje prav za prav je resnica? Ta je odločen za katoliški prav, onile spet za anglikanski res bridko smrt storiti.«
Tako Mrak dožene svojo dramo in privede gledavca do jasnega odgovora, a tega si mora povedati vsak sam.
NAGRADA »VSTAJENJE«
JE BILA PODELJENA KARLU MAUSERJU
NASTOP GOJIBNCEV SOLE GLASBENE MATICE
Prosvetno društvo »Igo Gruden« iz Nabrežine
bo priredilo v soboto, 10. junija, ob 20.30 nastop
gojencev šole Glasbene Matice.
Glasbena Matica v Trstu bo priredila v sre-
r, ...»	.	„ . .	.	.	..i	do,	14. junija, ob 21. uri v dvorani 'Prosvetnega
Razsodisce nagrade »Vstajenje« se je sestao 3.	,	6
:	:•	inn-t J .	■	j-,	j	doma	na Opčinah nastop gojencev šole G asbene
junija 1967 v Tnstu in prisodilo nagrado »Vsta- (	,
PRODUKCIJA GOJENCEV BALETNE SOLE Prosvetno društvo Barkovlje vabi starše Sol-
jenje« za najboljšo leposlovno knjigo, ki je lizšla v letu 1966 v zamejstvu, pisatelju Karlu Mauserju iz ZDA za tretjo knjigo njegove trilogije LJUDJE POD BIČEM.	...	,	.
Podelitev je razsodiSče, ki ga sesitaivljajo Mar- f otrok in »vse ljubitelje mladine da se ^ ude-tin Jevmiikai, Franc Jeza, Anton Kacin in Rafko	1°, !laislc'Pa. gojencev bailetne	šole, ki	bo
Vodeb, utemeljilo s tem,, da je pisatelj v trilogiji v n_ J°' JuniJa. o*5 17.30 v Kulturnem domu zajel slovensko življenje cd začetka druge sve-	v	Trstu.
lovne vojne do prvih -povojnih let, torej dobo, ki	Sodeluje 23 gojencev. Priprava,	koreografija	in
Drama je domiselna celota, nikjer ni govora je bila najnujša za ves slovenski narod. V delu scena so delo Adrijana Vilesa.
GOSPODARSTVO
Manje	dobre
Agronomski zavod v Padovi je štiri leta preizkušal 16 kultivarjev lucerne, v letih 1962-1965. Poskus bi bil moral pokazati, kateri kultivar je najbolj trajen in kateri da najboljšo košnjo, pa tudi odkriti morebitne druge njegove dobre lastnosti, zlasti za križanje z drugimi kultivarji. Poročilo o teh poskusih je izšlo v listu »Agricoltura delle Venezie«.
Kot najboljša kultivarja sta se izkazala Cremonska orjaška (Gigante Cremonese) in Furlanska iz Premariacco (južno od Čedada). Tam pridelujejo že nekaj let lucer-nino seme, ki je za okolico najboljše in tudi najdražje v Italiji.
Imenovana dva kultivarja lucerne sta dala v enem letu 410 stotov lucerninega sena. Oba kultivarja sta pokazala spomladi tudi močno poganjalno silo in obilno rast.
Od ostalih kultivarjev sta se izkazala zlasti št. 58 in 59 Agronomskega zavoda v Padovi, roda 21 in 151 Trvaniške postaje v Lodiju in kultivarji Florida, Labor in La Rocca. Kultivar 59 je dal najvišji pridelek, kultivar Florida in Stirpe sta pa življenjsko najbolj trpežna.
Poskus je nadalje pokazal, da je prva košnja najbolj obilna in da naslednje upadajo s starostjo poseva. Umirajo pač posamezne rastline, ruša se redči.
KURJAKI KOT GNOJILO
Perutninarstvo se je že močno razvilo in se razvija še nadalje. Zato je umljivo, da pridobiva na važnosti vprašanje: kako je s kurjakom, ali je to dobro gnojilo?
Tu moramo ločiti kurjake kot gnojilo zase in pa kurjake pomešane s steljo, z gnojem. četudi se čudno sliši, je s kurjaki prepojena stelja kot gnojilo mnogo več vredna kot kurjaki sami. Ce gnojimo samo s kurjaki, uhaja iz zemlje mnogo amoniaka, kakor tudi mnogo klora. Če bi bila v bližini — seveda v zemlji — semena, bi se mlade in nežne rastlinice opekle in setev
GLEDE PRIDELKA OREHOV JE ITALIJA TRETJA NA SVETU
Pridelek orehov ni stanoviten. Navadno sledi bogati letini revnejša, obilju pičel pridelek. Vedno pa presega letina 500.000 stotov, doseže pa tudi 750.000 stotov. Dve tretjini vsega pridelka sta navadno v pokra-j večkrat pognojenih s kurjaki, namnoži fo- i'n' Campania, ostala tretjina pa je porazdeljena po vseh ostalih provincah in nekoliko je odpade tudi na našo deželo. Furla-nija-Julijska krajina pridela 1.800 stotov orehov.
bi slabo izšla. Poleg tega se v zemljiščih.
Tor in nastane nesoglasje med fosforjem in kalijem, zato gnojenje ne zaleže. Zato pa je vedno najbolje, če kurjake vržemo na gnojišče in tam premešamo z drugim gnojem. V tem primeru kurjake popolnoma izrabimo, če pa hočemo gnojiti s kurjaki, potem jih spravimo v zemljo in vsaj za štiri tedne odložimo vsako setev na tistem mestu.
ZAŠČITENI POLŽI
V švicarskem kantonu Neufchatel bo moral imeti odslej lovsko dovoljenje, kdor bo hotel nabirati polže (za prodajo). Poleg tega bo moral pri nabiranju polžev vedno nositi s seboj poseben kovinski obroček.
Brez lovskega dovoljenja in obročka bo strogo prepovedano nabirati polže. S tem hočejo oblasti zavarovati polže pred brezobzirnim iztrebljanjem, glede na to, da se dobro prodajajo.
Lovsko dovoljenje bo stalo za prebivav-ce omenjenega kantona 30 švicarskih frankov (skoraj 4500 lir), za vse druge pa 60 frankov (blizu 9000 lir). Z lovskim dovoljenjem vred bo dobil vsak polžar obroček (stal bo dva švic. franka). Z njim bo moral meriti polže. Tiste, ki bodo šli s hišico vred skozi obroček (katerega notranji premer je 35 milimetrov), bo moral pustiti pri miru.
V Italiji in v Jugoslaviji pa niso zaščitene niti ptice pevke in jih lahko strelja vsak paglavec z zračno puško.
NAJBOLJ UPOŠTEVANE HRUŠKE
V	ITALIJI
Če presodimo letino hrušk iz leta 1964, ugotovimo, da je najbolj priljubljen kultivar B. C. William ali naša vrtolanjka, ki je dala listo leto 22°/o pridelka. Na drugem mestu je kultivar Passacrassana z 18°/«, na tretjem Coscia z 9°/«, na četrtem pa Cesar Aleksander z 8°/». Vsi ostali kultivarji sledijo s 5 ali manj odstotki pridelka.
Več orehov kot v Italiji pridelajo v ZDA in v Mandžuriji; v Evropi pa je za Italijo na prvem mestu Francija, s približno polovičnim pridelkom Italije.
Glavni in najbolj upoštevan kultivar je oreh »Sorrento«, ki je precej mchkolupi-nast.
HRANA V VESOLJSTVU
Zadnji ponesrečeni sovjetski poskus vesoljskega poleta je postavil znanstvenike pred številna vprašanja o dosegljivosti sosednih planetov.
Med drugim gre tudi za vprašanje, kako in s čim se bo mogel človek hraniti na dolgih poletih v vesolju. Zavod za splošno genetiko sovjetske akademije znanosti proučuje s sodelovanjem ameriških znanstvenikov, kako bi se mogli vesoljci ustrezno prehranjevati med poleti. Količina natovorjene hrane, tudi če je sestavljena iz še tako lahkih hranilnih preparatov, je omejena. Zlasti za številne posadke in v dosedanjih vesoljskih ladjah, katerih obsega ni mogoče dosti povečati.
Zato so učenjaki prišli na misel, da bi kar. v vesoljski ladji uredili vrt za gojitev potrebnih hranilnih rastlin. V poštev bi prišla enocelična alga, clorellis, ki meri v premeru komaj eno desetino človeškega lasu. Te vrste alg, posušene in v prah zmle-
te, nudijo popolno hrano, ker vsebujejo 50 odstotkov proteinov, 35 odstotkov ogljikovih vodikov, 5 odstotkov maščob in 10 odstotkov vitaminov, kar je potrebno telesu na dolgih vesljskih poletih.
Te alge imajo pa še drugo nepogrešljivo vrednost. Kot je znano, potrebuje človek vsak dan 500 litrov kisika za dihanje in krvni obtok. Kisika pa v zaprtih prostorih primanjkuje in ga je treba na umeten način presnavljati. Omenjene alge pridejo tudi v tem primeru človeku na pomoč. One imajo možnost, da vsrkujejo ogljikov dvo-kis in ga pretvarjajo v kisik. Če se namreč v zaprtem prostoru poraja z izdihavanjem preveč te prvine, zmanjka kisika in človek se zaduši.
Te alge bodo postale torej predpogoj za vesoljske polete in vesoljske ladje bodo postale — leteči zelenjadni vrtovi, ki bodo omogočali človeku prehrano pri vožnji na druge planete.
S TRŽAŠKEGA
MLADINSKA PRIREDITEV - ZA TUJ TISK
V petek, soboto in nedeljo zvečer je bila v Prosvetnem domu na Opčinah prireditev pod imenom »praznik mladinskega (komunističnega) tiska«. V italijanščini je bilo to točneje izraženo kot praznik lista »Nuova generazione«.
Gotovo, da nimamo nič proti temu, da se mladina poveseli, tembolj če je to zvezano s pobudo, da bi več brala. Toda bojimo se, da je bilo na tem prazniku le malo go-vorenja o slovenskem mladinskem tisku, tem več pa o tujem in rezultat seveda ta, da se navaja slovensko mladino k branju tujega mladinskega tiska. Zato takih praznikov ne moremo biti veseli. Tem manj, ker smo v večernih urah videli, kako je prišel (ob podpori drugih) iz veseliščnega prostora moški ne ravno najmlajše generacije s popolnoma okrvavljenim obrazom in se nato negotovih nog še dvakrat vrnil
v dvorano, da so ga morali vsakokrat spet odpeljati ven. Ga je morda kdo s kakim mladinskim listom tresnil po glavi?
ŠOLSKE RAZSTAVE
V nedeljo, 11. junija, bodo naslednje osnovne šole nabrežinskega ravnateljstva razstavljale ročna dela in risbe: Silvan, Devin, Sesljan, Mavhi-tije, Slivno iin Zgonik. Razstave bodo odprte od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Cerovlje bo pa imelo v soboto. 10. junija, od 12. ure dalje proslavo materinskega dne in razstavo.
Vljudno vabljeni starši in prijatelji mladine!
NASTOP BALETNIH ŠOL
DNL 11. JUNIJA T. L., OB 17.30 BO V KULTURNEM DOMU V TRSTU
II.	NASTOP BALETNIH ŠOL
gojencev Slovenskega dijaškega doma in Prosvetnega društva Barkovlje. Mladi plesalci se bodo predstavili s 13 točkami sporeda klasičnih in folklornih plesov.
Tečaja je pripravil za nastop koreograf Adri-ian Viles.
Cenjeno občinstvo opozarjamo na nastop.
IZLET SPD NA NANOS
Slovensko planinsko društvo v Trstu bo priredilo 18. t. m izlet na Nanos in Vremšico.
Vpisovanje v Tržaški knjigarni vsak dan od
18.30	- 19.30 do 16. t. m.
OBČNI ZBOR DIJAŠKE MATICE
Podporno društvo Dijaške Matice bo imelo svoj redni občni zbor v potek 16. juni ja 1967 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu ul. Geppa 9. Vabljeni.
pomil/ih	plve
V	RUSKEM UJETNIŠTVU i
Inž. J. K. ■ ■ ■
Takrat sem komaj, komaj odklonil vabilo na čaj. Odklonil sem z izgovorom, da imam neko nujno opravilo.
»In ob petih?«
»Dobro, če bom prost, bom prišel okoli 5. ure. Zdravstvujte!« In sem odšel.
Ko sem prišel domov, sem se lotil »nujnega« opravila: vlegel sem se na posteljo, saj sem bil truden. Ali naj grem k feldše-rjevim? Ali bi bilo bolje, da bi me ravnatelj poklical? Nisem si preveč mučil mož-' ganov s tem in sem zaspal. Ne, nisem dol- j go spal, a ura je kazala že skoraj štiri, ko sem šel v rastlinjak uredit še ona dva Ion- j ca soje, ki sta sedaj hitro zorela. Ko sem j delo v rastlinjaku skoraj že končal, je pri- j šel ravnatelj in rekel, da bo potrebno v ; rastlinjaku narediti nove poskuse, a v manj-. šem obsegu kot dosedaj. Samo kaj? Imam1 morda jaz kakšno idejo? Odgovor11 sem, da bom malo razmislil.
Takrat se je ravnatelj vsedel poleg mene . in začel:
»Predvčerajšnjim je prišel s komisijo za ' preizkuševališča tudi gubernator z enim svetnikom. On seveda ni član komisije, j marveč je prišel zato, da izpolni obljubo, I ki mi jo je dal, ko sem ga povabil. Izrabil j je to priliko in prišel. Udeleževal pa se je zelo živo vseh debat Govorili smo tudi o j vaši osebi in jaz sem povedal, da ste zelo ( poraben. Zlasti pa so se čudili, da seštevate
brez pripomočka skoraj bolj hitro kot jaz s ščotmi. Gubernator, ki je zelo praktičen j človek, je rekel, zakaj vas ne bi navezali j na preizkuševališče na ta način, da si u-I slvarite tu družino. Zato pa je potem go-| voril o naturalizaciji, ki je skoraj isto kot podelitev državljanstva. Glede vašega odklonilnega odgovora je rekel, da to ni vaša zadnja beseda in da se boste še premislili. Če bi se namreč premislil, bi seveda uredili plačo in službene pogoje. Čez par dni, najbrž pojutrišnjem, bodo prinesli odločbo glede preizkuševališča in takrat me bodo gotovo vprašali, če sem z vami govoril in kakšen odgovor ste dali.«
»Veste kaj gospod ravnatelj! če bodo vprašali, jim recite, da bom dal končni odgovor čez leto dni. Do takrat se bom mogoče spoznal s kakšnim dekletom.«
Pri feldšerjevih so najbrž čakali, da pridem na čaj, a gotovo so pogledali tudi proti rastlinjaku in ugotovili, da sem tam z ravnateljem. Od njih se je namreč prav dobro videlo v rastlinjak. Ko so to ugotovila hišna dekleta, so se dvignila in šla na sprehod črez dvorišče.
Ravnatelj jih je opazil in rekel: »Vidite dekleta? Tu so kar tri! Ena je sicer premlada, dve pa sta godni.«
Odgovoril sem, da se mi dopade ravno ona mlada, katero sem že videl, a ne vem niti, koliko let ima, niti kako ji je ime.
ji je ime — komaj 15 let in da ne bo nič iz tega, ker mora od hiše najprej starejša, ki bo kmalu prezrela, saj ima že 20 let. V teh krajih pa se morajo dekleta poročiti pred 21. letom, ker drugače jih smatrajo za stare tete in se nihče ne zanima več zanje.
»A ne bojte se, tu je deklet na pretek. Ne daleč od tod je neka nemška vas in tam poznam družino, kjer imajo 3 godna dekleta, zelo pridna, muzikalična, zelo lepa in pa z zlatimi „dengi”*l Tudi upravitelj posestva Stuart, (last nekega angleškega lorda) dol za gozdom ima polno hišo deklet in se bo že dobilo kakšno primerno. Sicer pa! Katero dekle je primerno? Naš ruski pregovor pravi: Vsa dekleta od petnajstega do osemnajstega	leta so	lepa,	dobra in	zlata,
a odkod pride toliko	grdih	in sitnih	bab?«
Tako je modroval Nikolaj Stepanovič, »feldšerjeva« trojka pa se je vrnila domov.
Ravnatelj je rekel, da bi se poskusila v partiji šaha. Prinesli so samovar, midva pa sva zaigrala.	Nikolaj	Stepanovič je	igral
zelo dobro, a	Osip Pavlovič	še bolje	in ta-
ko se je gospod ravnatelj vdal. Povedal sem mu, da sem že hotel zaigrati slabše in partijo izgubiti, a sem se bal, da bi vzel on to za žalitev, ker bi sam opazil in spoznal, da sem to nalašč storil, samo iz obzira! Odgovoril je, da sem prav ravnal. Bil je prepričan, da bom dobil, če bom tako igral z onima iz Kišineva, kajti on se ne smatra za tako slabega igralca.
Popil sem čaj in šel k večerji. (Daljo)
„Dengi" denar, beseda mongolskega izvora.
44
Pokristjanjenje Slovencev
N. H.
Vsekakor je gotovo, da so obstojale še več stoletij dobre zveze med Skandinavci in Sol-vendi. Vo dokazujeta izliv reke Swine — Svvinemunde — in zaliv Svvinesund visoko na zahodni švedski obali, že v zalivu Osla. Obe besedi se nanašata nedvomno na narodno ime Solvendar in značilno spominjata na izraz Suioni. Med tema pristanoma so verjet-1 no vozile solvendske ladje, ki so dovažale krepitve Solvendom južno od Baltika 'n prevažale tudi trgovsko blago. Da je vladal vj obeh smereh živahen ladijski promet, dokazuje tudi slovenska beseda sever, ki pride gotovo iz staronordijske besede saefoerd (morska vožnja). Ker pa je potekal ta promet skoro točno v severni smeri, je počasi postala ta beseda sinonim za besedo nord ali norr — sever.
Da so še dolgo obstajali stiki med Solven-di na obeh straneh Baltika, pa dokazujejo tudi že omenjene številne skandinavske fraze v slovenščini, ki jih je najti tudi v moderni švedščini.
Preostane le še, da si poskusimo razložiti tudi ime četrtega dozdevnega vandalskega plemena Varini. Tu pa gre najbrž za znano staronordijsko besedo vaeringi ali vaerin-gjar, ki je pomenila dobesedno »tisti, ki ostanejo tam« ali »ki so tam«. Dejansko je pomenila toliko kot izseljenec ali najemnik, ki se je obvezal, da ostane nekje v službi. Tako so se imenovali pozneje tudi nordijski najemniki v bizantinski vojski. V slovenščini spominjajo na to besedo verjetno nekateri čudni priimki kot npr. Veronek ali Bernik.
Slavi, Švabi in žerjavi
Zgodovinarji, jezikoslovci in etnograii že dolgo ugibljejo, odkod ime Slovani ali bolje
rečeno koren tega imena Slov ali Slav, kajti izraz Slovani v sedanji obliki je nastal šele v moderni dobi. Dozdaj tudi niso niti podvomili, da sta izraza Slovan (ali Sloven) in Slovenec istega izvora. Menili so, da so Slovenci pač le ohranili ime, s katerim so se nekdaj označevali vsi slovanski rodovi; to pa jim je pomenilo hkrati tudi že dokaz, da so bili Slovani v pradomovini enotno ljudstvo in da so govorili enoten jezik.
Po dolgem ugibanju in mnogih, bolj ali manj posrečenih in včasih tudi prav fantastičnih razlagah (npr. da pride beseda Slovan iz besede slava, kar je potem rodilo znano frazeologijo: Slovani — otroci Slave) je nazadnje prevladalo mnenje, da izhaja izraz Slovan iz indoevropske osnove kleu — teči. Iz tega naj bi bilo nastalo slov in slav. Glede na to so sklepali, da so morali živeti Slcn vani prvotno ob kaki reki ali v močvirnatih krajih, ka‘erih ime se je začenjalo s Slov. Težave pa je povzročala oblika Sloven in posebno še Slovenec, zato so skušali to težavo premostiti s precej vratolomno in ovinkarsko etimologijo, preko oblike Slovenka. Slovenci in Slovaki naj bi bili tako edini, ki so si po teh razlagah ohranili prvotno narodno ime, kljub temu da sta to razen Lužiških Srbov najmanjša slovansko govoreča naroda in da so Slovenci prodrli najdalje na zahod, medtem ko bi logika zahtevala, da bi se bilo ohranilo prvotno ime pač najbolj tam, kjer domnevajo prvotno domovino slovanskih ljudstev.
Taka razlaga izrazov Slovan in Slovenec je morda nekatere čisto zadovoljila, vendar pa ni pravilna Da ne more držati za narodno ime Slovenci, smo že dokazali, ker pride to ime iz staronerdijskega izraza Sol-vende ali
Solvendske — tisti, ki so obrnjeni ali ki so na pohodu k soncu. Ne drži pa niti za izraz Slovan. Vsi, ki so doslej poskušali razložiti to ime, so delali to bistveno napako, da so se držali oblik, ki so nastale že v moderni dobi, in se niso niti vprašali, če so stari Slo-j vani zares tudi sami kdaj uporabljali ta izraz zase. Vsaj za najstarejšo dobo je to gotovo izključeno. Vsi slovansko govoreči narodi nosijo drugačna narodna imena in kot kaže, so jih nosili tudi že pri naselitvi. Nobeden teh narodov se ni sam označeval za »Slovane«, vsem so drugi prilepili ta naziv, da so označili njihovo etnično pripadnost, ali še bolj verjetno, njihov jezik.
Ce vzamemo, da je osnova in prvotna oblika izraza Slovan ali Slaven pač Slav, pa ni tako težko pojasniti nastanka tega izraza. V Evropi ga najdemo pri vseh, razen pri slovanskih narodih in to v popolnoma isti obliki (razen končnice, seveda), medtem ko je raba tega etničnega izraza pri slovansko govorečih narodih zelo neenotna in niha med mnogimi, bistveno različnimi oblikami, začenši od osnove (slav- ali slov-). Zato lahko sklepamo, da je ta izraz nastal drugje in so ga drugi dali Slovanom. Nastal pa je gotovo v Skandinaviji, kjer beseda slav še danes pomeni Slovana in sužnja. Le s skandinavskimi koreni se ga da smiselno in preprosto razložiti.
Ravno ta izraz je dokaz, da so že v davni dobi obstajale zveze med Skandinavijo in pokrajinami južno od Baltskega morja nasproti Švedske, ki sega najdalje proti jugu; verjetno pa take zveze sploh nikoli niso prenehale, odkar je bila Skandinavija poseljena. Ker skandinavska zemlja ni ravno bogata in tudi podnebje ni posebno ugodno za poljedelstvo, prebivavci pa so bili bojeviti, močni in tudi dobri morjeplovci,	(Dalje)
Nevtralnost zahodniH držav |ze*"^e«'
Zahodne države so se proglasile za nevtralne, zlasti Združene države, Velika Britanija, Nemčija in Francija, ki je celo ustavila dobavo orožja in nadomestnih delov vojskujočim se državam, kar je najbolj prizadelo Izrael, ki ima skoraj sama francoska letala, medtem ko so Arabci oboroženi največ s sovjetskim orožjem.
—0—
V	mnogih arabskih državah so demonstranti, besni zaradi arabskega poraza, razbili ameriške in angleške konzulate in poslaništva, ko je Nasser obdolžil Združene države in Anglijo, da so njuna letala pomagala Izraelcem uničiti arabsko letalstvo. To pa so v Washingtonu in Londonu kar najostreje označili za laž in izgovor, s katerim se skuša Nasser oprati sramote bliskovitega poraza, po tolikem hršenju, da bo uničil Izrael.
V	vojno proti Izraelu so dejansko zapletene sile štirih arabskih držav: Egipta, ki je bil pobudnik vse akcije, Sirije, Jordanije in Iraka, medtem ko so obljubile svojo pomoč, ali pa je ta že na poti, Libija, Alžirija, Maroko, Sudan in Tunizija. Prevladuje mnenje, da je ta pomoč bolj simbolna kot dejanska in v nobenem primeru ne bi mogla spremeniti poteka vojne. Vse arabske države so tudi napovedale vojno Izraelu.
Zadnje dni ni bilo hujših bojev v Vietnamu, pač pa so ameriške leteče trdnjave bombardirale nekatera gverilska področja, gverilci pa so zažgali neko ameriško skladišče goriva.
—o—
SLOVENSKO DEKLE - NADVOJVODINJA
Znani zgodovinar in naravoslovec Ivo Pirkovič, nekdanji sodelavec Kocbekovega »Dejanja«« (Kocbek ga omenja tudi v »Listini«), objavlja v slovenski reviji za izseljence »Naša gruda« zgodovino dolenjskih gradov. V njej je objavil že marsikaj zanimivega zlasti iz zadnjih stoletij. Tako je med drugim opozoril na Slovencem doslej malo dejstvo, da je bil avstrijski nadvojvoda Johann, sin cesarja Leopolda II., poročen sSlovenko Anico Plohlovo, ki je bila preprosto dekle, hči poštarja, a zelo lepa. Njen oče je bil doma iz Ivanjkovcev pri Ptuju in je imel pozneje v zakupu pošlo v avstrijskem letoviškem kraju Aussee, kamor je hodil Johann na lov. Ker nekoč niso mogli najti postiljona, ki se je bil nekje zamudil, se je zavihtela na kozla kar poštarjeva hčerka Anica. Bila je tako lepa, da se je nadvojvoda pri priči zaljubil vanjo, in tako je postala avstrijska nadvojvo-dinja.
V	ptujski okolici živi veliko družin, kij se pišejo Plohl.	tj
S sosedne strani:
ZLATOMAŠNIK
V	nedeljo 11. junija bo praznoval zlato-mašniški jubilej kanalski dekan Ivan Semič.
Jubilanta pozna vsa soška dolina in Goriška kot vzglednega dušnega pastirja. Njegovo dobro srce in nasmejano mili nastop si je brž pridobil zaupanje vseh vernikov, koder ga je vodila njegova duhovska služba in to v najtežjih časih, ko je marsikdo omagal. Zlatomašnik je več časa služboval tudi v Tolminu kot katehet, po Beletovi smrti pa je nastopil župnijsko in dekansko službo v Kanalu. Tu deluje že več let spoštovan in priljubljen pri vseh faranih.
Omenimo naj tudi, da je zlatomašnik Semič doprinesel med obema vojnama bogat svoj delež tudi prosvetnemu delovanju na Goriškem.
Gospodu jubilantu želijo, poleg župlja-nov, tudi njegovi šetvilni prijatelji in znanci tostran meje, da bi se ohranil krepkega še mnogo let v vinogradu Gospodovem in v korist svojega ljudstva.
SLIKARSKA RAZSTAVA
Danes teden je bila odprta v Novi Gorici razstava slikarja Franceta Zupana iz Ljubljane. Njegova dela, po večini akvareli in olja, so razstavljena v veži občinske skupščine.
Pri otvoritvi jc nastopil tudi goriški oktet z izbranim sporedom. Hvale vredno je, da so razstavo finančno podprla tudi nekatera zasebna podjetja. Razstava je odprta vsak dan do 11. junija.
Mohamed se je zasmejal: spominjal me je na kruto masko pošastnega Frankensteina, aktovka mu je na verižici pod roko zabing-Ijala kot težka utež in pozvonila po tleh.
Kot da bi razbral moje misli, se je zarežal in rekel :
»Tukaj delajo sami zamorci. Lastnik botaničnega vrta je portugalski zdravnik Fraga-da, ki se je zelo dolgo zadrževal v Ekvatorialni Afriki. Od tam so ti ljudje... Gospod Fragada je prijatelj doktorja Kvadratnika; skupaj sta izdelala načrt za ta botanični vrt «
»Pa nimate v mestu še enega botaničnega vrta, državnega? V tistega sem hotel iti . . .«
Temne misli, nevihtni oblaki, so se mi podile skozi možgane.
»Nisem vedel, gospod,« se je zarežal Mohamed in poskočil sredi s peskom posute poti.
»Takoj me pelji v državni botanični vrt,« sem ukazal.
»Ni več časa,« je rekel Mohamed in izvlekel iz žepa težko železno žepno uro, »Sedaj je deset ponoči. Ob tem času ne moreva zapustiti botaničnega vrta doktorja Fragade.«
»Kaj si neumen,« sem zakričal. »Sedaj je komaj pol dvanajstih dopoldne.«
»Tukaj smo v botaničnem vrtu doktorja Fragade,« je rekel Mohamed nejevoljno. »Tukaj velja drugačen čas : čas Ekvatorialne A-frike. Vratar je žel spat; še deset ur morava počakati, da nama bodo odprli. Potem 'ah-ko obiščete državni botanični vrt.«
LEV DETELA!
»Potem bo noč.« Zdelo se mi je, da imam
1	opraviti z blazneži. Tudi doktor Kvadratnik je moral biti blazen.
»So vhodna vrata zaklenjena?« sem vpra^ šal.
»Seveda, gospod pisatelj,« je nerazločno zamomljal zamorec.
»Potem bom preplezal ograjo,« sem rekel odsekano.
»Nemogoče, gospod pisatelj,« se je zasmejal Mohamed. »Po ograji teče električna žica s smrtonosnim tokom. Nemogoče jo 'oo preplezati.«
»Kje je telefon?« sem zakričal.
»Telefona ni v Ekvatorialni Afriki !;< je zagrmel Mohamed.
Neznana sila mi je preplavila notranjost. Zdrvel sem preko botaničnega vrta. Pod temnim neznanim drevesom sem se ustavil. Videl sem, kako se mi približuje robot Mohamed. Skril sem se za deblo. Vendar me je Mohamed opazil.
Krvoločni »Uhuhuhu« se mu je izvil iz grla. Cel roj zamorcev z loki in puščicami je planil izza dreves in me v trenutku obkrožil. Bil sem izgubljen.
Zamorci so me zagrabili z mesnatimi rokami in mi z debelimi mornariškimi vrvmi zvezali roke in noge.
Pristopila je zlovešča senca blaznega Mohameda.
»Preiščite mu žepe!« je zakričal Mohamed.
Videl sem, kako so pograbili moje pisa-
teljske zapiske in jih med divjim smehom in neslanimi šalami raztrgali na koščke.
Mohamed je odprl aktovko.
Mohamedova umetna roka je iz aktovke privlekla droban, a težak bat. Zaslutil sem najhujše.
Mohamedove drugače mrtve oči so rdeče zažarele. Kvadratnikov zamorec je pristopil, dvignil bat, ki se je zabliskal v opoldanskem soncu, vedel sem, da je nastopila polnoč Ekvatorialne Afrike.
Mohamed se je zasmejal, moje ustnice so nemo zakričale, zamolkel udarec me je pobil na tla. Izgubil sem zavest.
Peto poglavje: BEG
Ob sivi, mračni uri sem se zbudil. Majhna petrolejka je utripala na orjaškem oboku kamnite ječe.
Premaknil sem razbolele ude in .. . od groze zakričal I
Po stropu so lezli veliki afriški pajki. Čeprav se nisem nikoli ukvarjal z živaliznan-stvom sem nehote zaslutil, da je ta ostudna in neprijetna golazen strupena.
Začel sem begati po majhnem, vlažnem prostoru in moja edina skrb je veljala pajkom na stenah. Naj so možnosti človeškega razuma izredno velike, ta proti armadam nezdrave golazni nič ne pomeni. Čeprav sem križaril zdaj po tej in zdaj po oni strani ječe, sem vseeno spoznal, da me bo neznatna, a1 zato nič manj usodna neprevidnost ta ali oni trenutek porinila na območje smrtonosnega pika I
Tako sem moral križariti uro ali dve, kar so se odprla vrata. Oči afriškega Mohameda so zagorele na pragu : tigrove oči, risove oči, dva sovražna žarometa zlobe in krvoločnosti!	(Dalje)
a
Riše ANDREJ NOVAK
Piše TONE FORNEZZI
na podstrešju
•a ts o
M {/) >C/J -
a§I
bO C <D rt JJ
> (D Td
RS
o«
c o E
g
o !“ S /4 - S U-S a
•—) CQ
£ t/5 •~3
rt dJ
a o
'S	s
d	e
. >H ^
5 rt 'd
J o •§
>% J. M
> E >
g d>
£ G o
>U -H aj ra rt
- N N
D D O >u c/j •*->;
«-••8. ra ©
c ~
rs'
-o
■a ra c c
lH
M
ra ra ' u. ~ c
S-
! <3 Siž
ra m X) . t. o o
^ 0) ra
§ oi
U.H*
A ft
O
^ S ’£? 5
o ra ^ ««oS
jid . £
£ S
c/) O
C o
S
3 Š
d) o
»-. a Z -N
- — w
<l>
O M
■Š .£'
rt > ra
£.£8
ra O v;
<0
ii
e”
i*
0 £ Ph ^
ra".
<6 O TJ £
• M .J3
O rt '
1 V-.
i-8
<D o TJ ^
<U . » g D
^(U c/)
:c-
O f'-
i« / 3 ’5*
*-» č
o ^
*u
0)
X) 'r“>
o o
# M
IT) ra
•>~) r* in
3T3£
>c/3 'r1
2 "S
•£?iS
s >8
7) 3 O "oo rt O rt 0.0, ^
O /-»“ M
5)
> rt ~ M $ 6
13 »o ž
■«.a-8
•2Se
O .1
> o
,’C hU
;<2iy»
t&f5
ra
a
i o,d «
| -S .2,'g •'S , ,_ a 611
; ”2 r< u 2
j in S xi o.
~> 'r-* D. ^
J *.£"-£
N
h O X (D O
> •-. O g !»
a
c ^ > S >g w 55 a P /-, ^ rt>
N V)
■S ^ c
rt rt to
O
<si n.
aT^d
rt
^5 CX
OJ O fi T3 01) rt
l/) >u
a
5
v£vS^
m
lN§
S S pcj
O & Lil
■ 2.S o
o n 41
ra -o 0
.y u
(/) C
_ o
•S 6 o a--
O. U rt J 4^
^2