204. številka.
Trst v petek dne 19. septembra 1902.
Tečaj XXVII
..EDINOST"
izhaia rak ni t na <1an. r:izun nedelj in praznikov. oii 4 uri [M»|K>l»lnf Naročnina znaša:
TM celo leto........24 kron
za. pol leta........12 „
za četrt leta........ 6
ra eD ni^c ........ 2 kroni
Jiarornino je plairvati naprej. Na naročil l>rP7 priložen* naročnine w uprava ne ozira.
Po tol>akamali t Tn»tu «e prodajajo po-
•amezne -le-vilkt- jm> 6 stntink >3 nvo\>; izven TrM:i j<a |•■> 8 -totink <4 nvr
Trle fon št v. S-o.
Glasilo političnega društva Edinost4* za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
<>e računajo po vrsta li v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domari ojrlasi itd . se rarunajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino ici oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia stv. TJ. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo .'>, 11. nadstr.

Izda atelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista ,,Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
0 samoizobrazbi.
i Na ustanovnem -hodu akademienega ferijalnt-g:i -Iru-*tva za Primor-k'» .Adrija" predaval J«»-ip FerMj«.)
{1 >alje.)
Kaj pa se socijalnim vpraša njem? Ali je tudi to z« nas aktualno? t isto goto* o, tako v teoriji kakor v praksi. V praksi sicer nimamo mi velikih proletar f>kih mas. kakor drugi veči narodi, ali pro-letarje imamo vendar le, ki bi že zaslužili ftaj veče pažnje se srrani naše inteligence, nego doslej. A kaj pa vprašanje malega kmeta po-estnika, delavca na kmetih, vpra šanje malega uradnika, uradnice, da, še celo vprašanje učiteljev in učiteljic : n<s<»-li to socijalna vprašanja?! Ni-li množica takih ljudi tudi proletarska ? In ali ne čutijo ti ljudje svoje bede hujše, desetkrat hujše, ne-go-li tovarniški delavec?!
Tudi v teoriji je za izobraženca neol>-nodno potrebno, da se seznanja z novodobnimi socijalnim; Mejami, odmevajoč:mi že po ^sem kulturnem svetu. Jn nam mladim še jk sel e kliče Kdmoodo de Amicie: Bavite se ■^edaj s tem vprašanjem, sedaj, dokler sta vam j um in sne vsprejtmljiva za velike ideje! Sedaj, dokler morete skušati na sebi vse re--niče izreka visokoučenfga Darodnega gospodarja : da umevanje socijalne vede izhaja > i iz srca, nego iz razuma ! Sedaj, dokler kruia borba n obstanek še ni skrhala vaše velikodušnosti in vašega sočutja ter ss še niste pomirili z ljudsko l>edo!
Na aocijolog'ji in konkretnih socijolo-gičnih vedah se zida potem, ali bolje rečeno : m e I a bi se zidati praktična s »cijologija — p o 1 i t i k a!
I)a. prijatelji, politika je dandanes že veda, a ne več š u š-m a r s t v o ! Tega nam, žalibog, ni treba ;-kati daltč na okrog : imamo ga ini Slovenci še veliko preveč!
Nam mladim se vriva tu jako važno vprašarve : kaj pa mi, kako stališče nam je zavzemati nasproti politiki ? Ali se smemo mi pečati s politiko? Na to si lahko odgovarjamo mirno vestjo: ne samo smemo, ampak tudi dolžni smo, baviti se s {»olitiko! Gre le za to, kako naj se pečamo z njo in kako ne ? ! Oglejmo si najprej drugo !
Da bi aktivno zategovali v politiko in posebno še se pr.devali kaki politični stranki,
to nam absolutno ne kaže. Glavni razlogi proti temu so: pravo politično defr zahteva že celega moža, dijak pa se mora v prvi vrsti učiti ! Mi smo še mladi, nezrel: : razvijamo se. S pristopom h kaki politični stranki pa bi svojemu razvoju le prejudi-kovali.
In kako se pa smemo pečati s politiko J. Nič drugače, nego stvarno. Za par let stopimo tudi mi v javno življenje. In kam se obrnemo taKrat, če bomo hoteli politično delovati, a ne bomo politično izobraženi ? ! Stvarno motriti d< msčo in tujo politiko, brez predsodkov presojati hibe in prednosti te ali one stranke — to nam pristoja. V to treba, da čitamo glasila vseh »trank, da smo brezobzirno kritični ! L e tako se izognemo pozneje, če vstopimo v to ali ono stranko, katera nam i>o ugajala najbolj, o nega grdega fanatizma, zagrizenosti, intolerantnosti! A to še ni dovolj. K ]»olitični izobrazbi treba še veliko več. Treba, da poznamo ne le svojo politično zgodovino, ampak tudi ono drugih narodov ! V prvi vrsti onih, s katerimi smo zvezani v politično celoto ! Da naj se brigamo tudi 7a njihovo tekočo politiko, to se u meje samo ob sebi. Potrebno je dalje, da poznamo velike politike vseh kulturnih narodov kakor praktike in teoretike.
(Pride še.)
PODLISTEK ;n;
MELITA.
Povest iz naše dobe.
Spisal Josip Etren Tomie; prevedel Radi.
D r ti g i del. VIL
Btanimir je cdobri 1 to njeno nakano tem bolj, ker je opazil, da jej v Zagrebu ne ugaja posebno. Rodbin, ki bi bile po rodu njej enake, je bilo jak > malo, a one slabe stvore, ki so se mešali v biljarske kroge, je prezirala in ni hotela niti občevati i njimi. V Zagorju je pa popolnoma drugače. Tu jo na vsak puškini strel pozdravlja kakov dober znanec, star plemiški dvor, pa, ako so mu gospodarji tudi na pol propali, v njih žilah teče vendar plemenita kri, ki jih veže v veliko, izbrano bratstvo, kateremu pripada tudi tama. Tu je ona v svojem elementu, v katerem oživlja in kateri jej ugaja.
Zastonj je čakal Branimir do zadnjega hipa. da bi Melita vtaj cmenila o sinu. Ko sta bi a v Orlovcu, sta govorila tudi o tem, da bi vzela malega s seboj v Deli-dvor, v obisk star:h rediteljev. Branimir je trdil celo, da sta to dolžna storiti z ozira na staro grofico, ki se ni premaknila nikamor s svojega dvora. Ali Melita ni cmenila o tem niti be-
Politični preg-led
V Trstu. 19. septembi a 1902. O položaju Kako hlinjen in leafektiran je bil ves tisti bagatelizujoči ton, ki so ga izvolili rabiti nemški listi nasprot' izjavam od češke strani, napovedujočim najstrožje postopanje, ako se ne ugodi postulatom naroda češkega v jezikovnem pogle lu — za to smo dobili danes eklantanten izgled. Ista »Ntue Fr. P.«, ki ie imela le zasmeh za opomine od Češke strani, in ki je uverjala ves svet, da se čeških groženj ni malo ni bati, prinaša dolg članek, v katerem se spominja »ideje-Ijubljenke« pok. ministra d r.a Kaizla : da bi se zasnovalo ministerstvo, »v katero naj bi poslali svoje najbolje može obe davčno naj-močneji plemeni, ki sta gospodarsko najbolj napredovali : Nemci in Cehi !»
I*ta >Neue Freie Presse«, ki je še včeraj kričala, tla postulatom Cehov v jezikov -
sedice. Ta postopek je Branimira jako ozlo-voljil, iu on ni mogel skrivati te svoje jeze. Bil je nasproti Meliti hladen in malomaren, česar pa ona vendar ni zapazila, ker ni čutila nikdar potrebe ljubeznivosti z- njegove strani. No, da-si ga je bolela ta Melitina brezbrižnost, a vendar jej ni hotel omeniti niti besede o malem. Bil je preveč ponosen, da bi poslal svoje dete ljudem, ki ga niti ne žele videti. Grof Orfeo je sicer v vsakem pismu omenjal svojega unuha in izražal želj >, da bi ga mogel videti čim prej. D;i bi mogel, bi ea bil že obiskal v Orlovcu, ali v Zagrebu, ali njegova bolezen ga je zadržavala. V tem pogledu je bil Orfeo mnogo boljši nego njegova soproga, ki je pri vsej svoji svetosti ohranila neko antipatijo, morda sam prezir nasproti osebam, katere so Lile nepiemenirega rodu.
Istega dne zjutraj, ko je Melita imela odpotovati v Deli dvor, je vprašala na zvr šetku zajutrka :	,
»Misliš-li iti z menoj »Ne !« je odgovoril Branimir kratko, »imaš 1? kaj naznaniti očetu ?«
»Nič!«
j Tem bolje ... -laz se skoro vrnem . . . Oim pridejo moje stvari z Dunaja, brzojavi mi !«
S isaila sti si rake ia se l>čila. Ona
nem pogledu Nemci ne morejo ugoditi radi sebe in radi države, ista »N. Fr. Pr.« pravi sedaj v omenjenem članku, da jezikovno vprašanje je le tanka stena iz papirja, ki loči Nemce in Čehe, in katero je lahko prodreti. Ideja Kaizlova da ni umrla ! Kar naenkrat čuje sedaj »N. Fr. Pr.« glasove, ki govore zato, da bi g. Koerber preustrojil svoje ministerstvo, pozvavši vanje toliko nemških in čeških parlamentarcev.
Včeraj so bili Cehi še interijorno pleme, ki ima prenašati nemško hegemonijo; danes je ideja Kaizlova postavljena v vse časti. Mi si mislimo, da je »Neue Freie« udarila po grmu, da vidi, kakov zajec skoči iz njega. Tudi mi Jugoslovani f-mo opravičeno jako radovedni, kakov bo odziv v češkem taboru na ta nemški poziv na braiBki objem obeh -najbolj napredovavših narodov« ? !
Deželno-zborske volitve na Štajerskem. Slovenci na Spodnjem Štajerskem volijo v sledečih krajih poslance za kmetsko skupino : v celjskem okraju poslanca) Celje, Vransko, Gornjigrad, Šmarje in Konjice : v slovenjegraškem (1 poslanca) Slovenjgra-dec, Šoštanj, Marenberg; v mariborskem (1? p< slanca) Maribor, Slovenska Bistrica in Sv. Lenart; v ljutomerskem (1 poslanca) Ljutomer, Ormož, Gornja Radgona; v ptujskem okra-ju (1 poslanca) Ptuj, Rogatec : v brežiškem okraju (1 poslanca) Brežice, Kozje, Sevnica. V ruesluih skupinah volijo S ovenei v sku-i pini Maribor, Ptuj, Cel je, Slovenjgradee.
Iz Srbije. Povodom velikih vojaških vaj v Srbiji priredilo je kruševaško meščanstvo predsinoči bakljado na čast kralju Aleksandiu. Po bakljadi je poslanec dr. Bota pozdravil kralja in kraljico, spomnivši se, da zgodovinsko mesto lvruševac — ki je bilo, nekdaj stolno mesto slavnega carja Lazarja, vladarja velikosrbske države — prvikrat po preteku oOO let vidi mej svojim zidovjem srbsko kraljico.
Kralj Aleksander se je poslancu Boti najprej zahvalil za presrčni vsprejera. V tej presrčnosti povdarjal je kralj, da vidi novo poroštvo, da čuti srbski narod zanj isto uda-nest, katera je njegovim prednikom omogočila UHtanoviti neodvisno Srbijo.
Kralj je nadalje povdarjal, da ga veseli, da mu je dana prilika ravno v tej trdnjavi nekdaDie mogočne srbske države, ki je bila uničena ce le po zunanjih sovražnikih, marše je odpeljala v Deli-dvor, on pa je sel gledat k svojemu otroku. ('im bolj je bila osamljena njegova ljubezen do tega deteta, tem močnejša in goreča je postajala. On se je kopal v tem čuvstvu, ki je kakor angelj varuh razbiralo krila nad njfgovim prvorojencem.
»Ne boj se, dete moje !« mu je govoril drže je v svojem naročju. »Tvoj oče je pri tebi . . . On ti je oče in — mati !«
Melito je slabo dirnilo vse, kar je našla ob svojem prihodu v domači hiši. Ker je bila naučena na največo eleganco v dvoru iu hiši svojega moža, je že sam prihod v dvor nepovoljno upljiva1 na-njo. Nikjer nikogar pred njo, zvona ne bijejo kakor v Orlovcu, niti jej nihče ne pomaga ob izstopu iz Kočije. Gro i je odslovil vse, katere je smatral brez-potrebnimi, ker ni mogel plačevati mnogoštevilne služinčadi. Ukazala je kočijažu svojega moža, naj nese njene stvari gori' za njo, in se začela vspenjati v prvo nadstropje po lesenih Btopnicah, ki so bile že jako strohnele, a k temu že dolgo neočiščene.
Na hodniku (a naznanila je natančno 6voj prihod) nikjer nobenega. To jo je razjezilo.
»Mari tu še vsi f=pijo, ali s d odšli vsi nekam ?« je zakričala jezno, da je odmevalo po vsem kodniku.
več tudi po prepirih v notranjosti, proglasiti, da je dolžnost vseh Srbov, biti od sedaj složni da to deželo, ki ima v sebi vse predpogoje moči in napredka, dovedejo do njenega pravega cilja.
Kralj je nadalje obsojal prepir iu priporočal slogo, ter povdarjal, da je nemogoče ustreči onim, ki zahtevajo, da bi ne v Srbiji kar črez noč izvedle vse oue retorme, za katere je rabil zapad stoletja in stoletja. — Kralj je zaključil z izjavo, da kolikor se je mogel sam poučiti pot >ni osebnega občevanja z narodom, ta ne odobruje one struje, čije voditelji ne poznajo ne svoje, ue drugih dežeL
Kraljev govor je baje žel burno odobravanje.
Vojeviti govori francozkega ministra Pelletan. Bolj tn bolj se nsiljuje ! misel, da so vojeviti govori posamičnih členov sedanjega francozkega ministerstva Com-bes le poskus, da bi z dotikaujem r.tue, ki se še ni zacelila (izguba Alzacije iu Lotaringije) in ki peče vse Franc3ze brez razlike, zaveli francozki narod, da bi ne videl zagate, v katero je zašlo ministerstvo po svoji nasilni politiki, iz-lasti pa po neprevidnosti, storjeni s tem, da je dajalo zapirati kongregacijske šile, ne da bi bilo popred poskrbelo na nadomestilo, zbok česar je blizo 200.000 otrok brez vsakega šolskega pouka. To je razburilo tudi take kroge, ki nimalo niso klerikalni. Kajti tudi v imenu liberalizma nikilo rad ne zanemarja vzgoje svojih otrok. Ta politika z nasiljem, a brez glave, utegne postati nevarna vladi. G g. Pelletan in Andrč sta hotela popraviti napako z apel;ranjem na francozki šovinizem, ali spekulacija se ni posrečila, kajti njiju nastope obsojajo vsi resni francozki krogi in obsojati jih morajo tudi oni krogi v Avstro-Ogrski in v Nemčiji, ki sicer ljubeznivo pe-stujejo, neguje in branijo isto ministerstvo Combes. V fdtalnem položaju se nahaja n. pr. »Neue Freie Presse«. Nobenega ministerstva francozkega ni morda tiko negovala od nemško francozke vojne sem. Vsak korak, tudi vsako nasilje francozke vlade nahaja v dunajskem listu svojega branitelja. A glej : nobeno franeozko miuisterstvo od 1870. leta sem ni tako očitno po'zivalo Francije na maščevalno vojno proti Nemčiji iu tako odurno govorilo proti Italiji, kakor sta storila člena ministerstva C jmbes: Pelletan in Aucirč, minister sa vojsko in minister za mornarico!
Na to se je pojavila m >.ia siva glava na polodprtdi vratih.
»Melv !« je zaklical starec razjarjenej
ženi.
»Ha, ti si, papa! ... A kje ste, za Boga? Tukaj je, kakor da bi vse izumrlo!« je kričala Melita s še vedno razdraženim glasom.
»Pridi k meni !« jej je rekel Orfeo in takoj zaprl vrata za <d>oj, da bi se ne pre-hladil.
Melita je vstopila v očetovo sobo. Orteo «e je ravno pripravljal, da bi se zdravil z Baumscheidtovim čudotvornim aparatom, kakor ga je imenoval on. Hčerin prihod ga je motil v tem.
»Prav praviš, tla Je tu vse izumrlo !« jej je rekel mtsto pozdrava. »Jaz se tu zdravim, a oni dve sta gotovo v kapelici pri molitvi.«
»Kdo dve ?« je vprašala Melita naglo, ki se ni mogla spomniti prvi hip novih razmer na dvoru.
»Maman vendar in njena tovarišica, bo-gomoljka.c
»Slišala sem o tem . . - Uboga maman... Zakaj ne napraviš konca temu, papa ?«
(Pride še.)
Z razburjenjem naroda na zunaj hoče minister^tvo Coml>e8 popraviti svoj položaj na znotraj. Vsakako nevaren eksperiment:, le škoda, da bo moral morda troske plačati iranoozki narod na svojem ugledu in na svoji zavezniški vrednosti.
Kriiger se povrne v južno Afriko ?
< ieni družine bivšega predsednika transvaal-»ke repo'-like Krtigetja in drugi njegovi prijatelji nagovarjajo istega, naj hi se povrnil v južno Afriko. Kriiger pa se še ni odločil, naj li odpotuje v družbi bivših generalov, ali naj še < stane v Kvrop'? ! » Frankfurter Ztg.« ima poročilo iz Haaga, v katerem se oporeka govorici, da sta Krfiger in dr. Levde v raz-poru z bivšimi burskimi generali. Nezmiselno da je tudi govoriti o Krfigerjevi nesprav-Iji vosti.
V Haagu s) prepričani, da vlada v Nemčiji krivo mnenje o namenih potovanja burokib generalov v Kvropo. Tudi potovanje teh generalov po Nemčiji nima druzega namena, nego nabirati |»odpore za južno Afriko.
Kar tiče spominov, katere je spisal in jih izda Kriiger, zatrjuje se, da ni v teh spominih nikakih senzacijonaln h razkritij, mar- [
kaj ukrene, da ne bomo trpeli na pomanjkanju pitne vode. Saj smo menda davkoplačevalci, saj smo Avstrijci...!
»Se eno besedo o požaru, o katerem je »Kiinost* govorila dne 20. m. m., ki je uničil poslopje Martina Tertjaka. Orožnik Sušnik je silil može. naj gredo na streho v gotovo nevarnost za življenje. Ljudje so se branili, navedši sleherni njih kakov razlog. Rečeni orožnik je radi tega ovadil 1">—2Unjih, ki so dobili po '24 ur zapora. To je silno ozlovo-ljilo ljudi, kajti vsakdo je pomagal na požaru po svoji moči. Ljudje so nosili razno opravo iz poslopja, da kolikor m^žno obvarujejo pogorelca od škode. Le v gotovo nevarnost za življenje so se branili iti!
Posledica kazni 24 ur pa se je pokazala na zadnjem požaru : ljudje niso prišli — kakor že rečeno — blizo, ker so se bali zopet priti v kazen.
To je — prene umno ! Iz delavskih krogov nam poročajo, da se laški socijalni demokratje bahajo, češ: Na protestnem shodu dne 24. t. iu. je bilo dve tretjini socijalistov in le ena tretjina narodnjakov — Slovencev !
Oneinu, ki je bil na shodu, ne treba
več so le t'»čno očrtani vzroki južnoal'ričan- menda še le dokazovati, da so take trditve ske vojne n pogajanja »ced ADglijo in Kuri ali hudobne ali — neumne ! Cvet našega na-pred pričet kom vojne.	rodnega delavstva, ki je bil na shodu, ve
najboljše, koiiko »sodrugov« je bilo v nedeljo navzočih '.
Tržaške vesti.	Mi smo pisali, da jih je bilo do iOO.
( stoliceilje vladike Nasla za koper-	raznih strani pa nam prigovarjajo, češ,
sko škofijo bo v Kopru dne 12. okt.	niti 80 ni bil° ! Btrani poznanih
Skrl» mestnih očetov za tržaško oko-	slovenskih socijalistov je bil eden edini (in
lieo. Z oštrom na notico, ki smo jo priob-	sic«r Jeruejčič « Kojana^ in pa kakih 40
čili pred včerajn jim pod tem naslovom, nam	l**kih sodrugov! — Drugi nam niso bili
pišejo iz sv. Križa :	znani.
V četrtek dne 11. t. m. popolurtne sm»	S katerim namenom so prišli?! Iz j
meli v naši vasi zopet požar, ki je navstal	delavskih krogov nam pišejo :
v poslopju Josipa Sulčiča, p. d. Lempo. Na	Med nami delavci je prepričanje obče,
glas zvona so prihiteli ljudje, da bi rešili iz	da so socijalisti prišli na naš shod minole
nevarn sti človeške duše. Večina prihitelih	nedelje z vae drugačnim namenom, nego da
pa :-<• bili — ženskega sf>ola. kajti možki so	nam pomorejo v stvari, ki je bila na dnev-
prišli potem, — ko je nehalo goreti. To je	nem redu in v kateri bi nam morali iti na
bil odgovor na f>ostopanje orožnikov povodom	roko še posebno kakor socijalisti, ker je to
nekega presnjega požara.	kulturna stvar.
On v. i.ki torej n.so imeli komu zapove-	Ker se jim splošni štrajk za udušenje
dovati; le otroke so gonili v stran, a eden	lista »Sole« ni {»osrečil, pa so iskali na vse
nj h je zapisoval dekleta, ki naj nosijo vodo,	možne načine, da bi popravili ta nevspeh.
za kar da bodo plačane.	Sklicali so shod v gledališče »Politeama«,
P«>tem pa -e je zgo lilo nekaj, kar iz-	agitarili so. vspodbujali somišljenike na ne-
borno ilu-trira naše mestno gospodarstvo po	varna dejanja. Ali vse to tudi ni imelo
okolici. V" naši vasi imamo tri občinske	vspeha.
vodnjake, ki so odprti, le, kadar je dež, ali	Ze na shodu v gledališču o poludne so
j.a. kadar se našemu občinskemu zvezdo-	bili sklenili, da se gotovo število njih podajo j
gledu z<i. da se bliža dež. V času suše so	na naš slovenski shod ter da na ta ali oni
j>a ve < i no zaprti, češ, da treba štediti z vodo.	način preprečijo istega, ali pa vsaj mirno in
Posledica temu je, da morajo naše ženske	stvarno razpravo o šolskem vprašanju. Ali
uro daieč po vo io. Kako naj zmagujejo to,	naj izzovejo prepir radi predsedništva, ali naj
zlasti če imajo -»krbeti doma za 4 —:> malih	poskušajo z žaljenjem, ali z nast )pom laškega j
otroeičev ? !	govornika — sploh: poskusili naj bi tako ali
No, povodom |x>žara je naš g. kapovila	tako, da bi shod preprečili !
lpri enega vodnjakov, da bodo dekleta nj-	Ni se jim posrečilo. Zanesljivi ljudje nam
sila vodo za gašenje. l>a ne bi pa katera	paročajo dalje:
morda nesia škat vode domov, nastavil je	Namerjana je bila tudi za isti večer de-
stražo s [»oljskim čuvajem na strani. Naj se	monstracija pred tiskarno lista »Sole« v ulici
nam oprosti pr mera : naša dekleta so bila	Chiozza, čim bi se jim bilo posrečilo razgnati
podobna oslu, ki je vodo nosil in od žeje	naš shod. I a proračunjeno je bilo, da vsa
poginil 1	odgovoroost pade na narodno
(i, kapovila ! Tudi mi vemo, da za	slov. stranko, oziroma na njene
«iueaj požara treba vode. Ali najprej treba	voditelje!
preskrbeti vode za življenje! Prvi so	Tembolj moramo biti veseli in si šteti v
ljudje, ki morajo imeti pitno vodo ! Zakaj	čast, da smo se trdno držali, da smo bili pre-
nam torej zapirate vodnjake?! Ce je že pri	vidni ter da nismo padli v nastavljeno past!
nas taka mizerija glede vode, da je ni zado-	Hvala vam — narodni delavfci, tovariši in
9ti za ljudi in za slučaje požara, potem pa	bratje naši ! !
naj si razne zavarovalnice poskibe za vodo!	Dvojna meta! (Dopis od Sv. Ivana.)
Pitne vode pa ni smeti odtegati ljudem !	Podpisanee imam hčerko Ljudmilo, katera
Saj tudi vsi trije vodnjaki ne zadoščajo še za	izpolni dne 7. oktobra 1.1.6 leto svoje mlade
1700 prebivalcev.	dobe. Kadi tega sem jo hotel vpisati letos v
Tudi glede pitne vede za živino smo v	prvj ra7red svetoivanske ljudske š >le. Vzel
žalostnem položaju. Imamo sicer neko lužo,	gera ^ji seb0j tudi hčerko svojega sorodnika,
z katere pa si živina brani piti, ker smrdi	Darinko Godina, katera je tudi za 14 dni
že 10 minut daleč, posebno pa zvečer. Celo	premlada, da bi jo mogli že letos vpisati v
okrajni zdravnik dr. Bechtinger je p sal na	prv; razred ljudske šole.
magistrat, naj preurede tisto luž t. \ se za-	Ko je g. voditelj slovenske ljudske šole
stonj ! Za nas okoličane ni ne občinskih, ne	j>ri Sv. Ivanu pogledal tozadevna krstna
deželnih, ne državnih komisij, ki bi pregle-	ij^ta, je takoj odklonil toliko mojo, kolikor
dale, kako se tu skrb* za javno zdravje!	hčerko mojega norodnika, Češ, da še nimajo
Da, za javno zdravje! Kajti to si lahko	oae staioeti, katero zakon zahteva za vspre-
mieli vsakdo, kako mora biti mleko od ži-	jem Otrok v ljudsko šolo.
vine, ki mora piti tako vodo !	Zastonj je bilo vse prigovarjanje, da se
Tako je naše mestno gospodarstvo! Za	par dni vendar lahso pregleda. Voditelj se
nevarnosti, ki izhajajo za javno zdravje iz	je trdovratno držal določil zakona in se ni
pomanjkanje pitne vode, se ne brigajo : če	dal omajati.
pa ima k lo par vil gnoja na svojem dvo-	Poslal me je k zdravniku, naj isti po-
rišču, hitro je tu g. capovila, ki grozi z	trdi, da ste deklic dovolj razviti za vspre-
globo in kriči o smradu.	jem v šolo in me odslovil s tem.
Vemo, da so vse naše tožbe zastonj, v	Jaz pa, mesto da bi šel, kamor me je kolikor prihaja v poštev naša občina. Zato	poslal šolski voditelj, odvel sem deklici nase obračamo vnovič do državne oblasti, naj	ravnost v italijansko štlo v ulici Kmdler,
kjer pa so obe deklici, brez vsacega ozira na to, da ste še premladi in brez najmanjšega prigovora vpisali, o čemer se prepriča lahko tudi slavna vlada, ako upogleda v letošnji vpisovalni katalog dotične šole pod št. 71 in 72. Seveda mi ne prihaja niti na kraj pameti, da bi svojo hčerko .v resnici pošiljal v italijansko šolo, kar velja tudi za hčerko mojega sorodnika, marveč sem se hotel le prepričati, da li so tudi v italijanski šoli tako tankovestni o vsprejemanju učencev, kakor so v slovenski šoli pri Sv. Ivanu ?!!
Ta slučaj pa je toliko meni, kolikor drugim Slovencem podal zopet nov, eklatan-ten dokaz, tla se tudi o vsprejemanju otrok v ljudske šole rabi slavnozn. na dvojna rnern.
Vsprejemanju slovenskih otrok v slovenske ljudske šole delajo se vse mogoče ovire ; vsprejemanju slovenskih otrok v italijanske ijkidske šole pa gredo na roko z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi.
Ali velja za slovenske šole drugi, strožji zakon, nego za italijansko?! Ali morajo biti samo voditelji slovenskih ljudskih šol tako tankovestni v izvrševanju zakonov, da morajo gledati tudi na par dni razlike, dočim se voditelji italijanskih šol niti ne brigajo za take stvari, kar ravno dokazuje moj slučaj. Znano pa mi je, da *o ravno v istej laški soli v ulici Kaodler vsprejeli še več drugih otrok v šolo, katerim je manjkalo po več mesecev za dosego zakonito zahtevane stare sti.
Tako love na vse možne načine naše otroke v laške šole, kjer jih vzgajajo v jani-čarje. Vsako sredstvo jim je dobrodošlo v dosego svojih namenov.
Slavna vlada pa mirno gleda in se niti ne meni za to, da se iz državi zvestega slovenskega življa pripravlja materijal za množitev laške irredenbe, katera čaka le primernega trenutka, ko sad popolnoma dozori za priklopljenje k Italiji !
Oerau so pa deželni iu okrajni na l«or -niki? Ali ti res nimajo> nobene moči, da bi laško gospodo prisilili v izvrševanje zakonov"? Će je tržaška karaora res že tako mogočna in neodvisna, da se jej ni treba ozirati na avstrijske zakone, potem naj se tudi oni nadzorniki, ki bi imeli čuvati nad Jizvrševanjem teh zakonov, odpravijo kakor nepotrebni, ker njih delovanje itak nima nobenega pomena. Sv. Ivan, dne 18. sept. 1902.
Jakob Stanko Godina, trgovec in posestnik. Svetoivanska podrimiiea družbe sv. Cirila in Hetodija je prejela 80 atotiuk, katere so jej doposlali nekateri tamošnji otroci se sledečim dopisom: »Za družbo sv. Cirila in Metodija smo nabrali mi otroci na naši otroški veselici osemdeset stotink«.
V poeešeenje spomina pok. Ivana Nabenroja daroval je svetoivanski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija g. dež. poslanec Iv. Mar. Vatovec tO K, v isti namen io isti podružnici darovalo jesvetoivan-sko konsumno društvo tudi 10 K.
Nadalje sta v isti namen darovala g. Ulaž in Ana Dobida, pesestnika v Trstu, 10 K tržaški možki podružnici dru£l>e sv. Cirila in Metodija.
Lekarna v Skednja. Minister za notranje stvari je potrdil definitivno podelitev koncesije lekarnarju goso. Frideriku Anto-niazzo. Lekarna se bržkone odpre še pred koncem tega leta.
Porotna raajnrava proti Ivanu Skrku. Dne 17. t. m. se je vršila — kakor smo že na kratko omenili včeraj — pred tukajšnjim c. kr. deželnim kakor porotnim sodiščem kazenska razprava proti Ivanu Skrku izSaleža, kateri je bil obtožen zločina umora, storjenega s tem, da je dne 14. aprila t. 1. svoji sinahi Mariji Skrk prizadejal s kuhinjskim nožem 28 ?an na raznih delih trupla, vsled kater h je ista po nekaterih trenotkih umrla na izkrv&venju.
Ta razprava ilustrira uprav drastično naše sodne razmere. Obtožencu, ki pozna le slovenski jezik, bil je postavljen od tukajšnje odvetniške zbornice trtcijoznim braniteljem odvetnik dr. Gustav Gregorin. Vsa preiskava in slcc-r toliko na c. kr. okrajnem sodišču sežanskem, kjer so bila prva glavna zaslišanja, kakor tudi pred e. kr. deželnem sodišču tržaškim, bila je vodjena v slovenskem jeziku ter so se vsi zapisniki zapisali v t e m j e z i k u. Vsa pravdna pcdlaga je bila k>rej popolnoma slovenska, sami državno pravdništvo je — po stari navadi — napravilo fitalijansko obtožnico.
Na razpravi sta bila izžrebana le dva porotnika, katera sta na tozadevno vprašanje izjavila, da poznata slovenski jezik, dočim vseh drugih 10 porotnikov ni poznalo teira jezika! Ozirom n\ to je branitelj dr. Gregorin sporazumno z obtožencem predlagal na razpravi, da se delegira drugo porotno sodišče, kjer bo mogoče sestaviti porotno klop iz porotnikov, ki bodo umeli obtoženca in kazenske spise, sestavljene na slovenskem jeziku. Sodni dvor je odklonil to zahtevo ter ni, kakor se sicer to vedno godi v drugih slučajih, prošnje za delegacijo niti predložil na više sodišče, sklenivši, da se ima razprava nadaljevati pred tukajšnjo poroto in s pomočjo tolmača. Sodni dvor se tudi ni oziral na protest branitelja proti razpravljanju s ! pomočjo tolmača vkljub trditvi branitelja, da zakon pozna tolmače le za jezike, ki niso sodni jeziki ! Sodnim tolmačem je bil imenovan »ad boc« avpkultant Sancin.
Zahtevi branitelja, da se obtožnica prečita tudi v slovenskem jeziku, je predsednik ugodil. Prevod obtožnice je bil namreč na izrecno njegovo zahtevo že prej uročen branitelju.
Po prečitanju obtožnice je obtoženec priznal storjeno dejanje ter isto opravičeval s tem, da je že več let, odkar je namreč premoženje izročil svojemu sinu, oziroma odkar je prišla v hišo od njega unorjena si-naha, trpel vsakovrstna psovanja in grlenja od njene strani. Večkrat da mu ni dala jesti ter da ga je podila na delo tudi, ako je bil bolan.
Na večer {»red storjenim zločinom prišel je domov (bila je nedelja) iz gostilne po i>. uri zvečer ter je vprašal po večerji. Namesto iste da sta ga začela sin in nevesta zmerjati, rekši, naj gre večerjat tja, kjer je bil dose-daj ter da sta celo od zgoraj metala nanj ueke dile. Sel da je spat brez večerje, a drugo jutro ga je klical sin že ob 51L uri na delo. Obtoženec je odgovoril, da ne more, ker ga boli glava, na kar mu je sin pobral boljšo obleko in rjuhe s postelje, tako, da je ostal nag. Proti 7. uri zjutraj je vstal, oblekel staro srajco in stare hlače ter šel v kuhinjo, kjer je našel nevesto. Prosil jo je, naj mu da njegovo boljšo obleko, na kar mu je ona z grdimi besedami odgovorila, da jej ni mari za njegovo obleko ter da ne ve za-njo, akoravno je ona videla, ko je sin obleko vzel. Nastal je prepir ter je sinaha, psovaje ga jk> stari navadi, šla proti obtožencu, go-vorč, da mu izpraska oči. Razburjen radi takega postopanja šel je obtoženec na dvorišče, sel na čok ter se kmalu potem vrnil, v razburjenosti in odprl miznico, kjer je našel nož. Vzel je nož v roke ter z istim mahnil v jezi proti sinahi, zadevši jo v hibet. Sinaha se je naglo obrnila ter je nastala mej njima borba, v kateri se je isti posrečilo iztrgati obtožencu nož iz rok. Pritiska la je istega proti grlu obtoženca, kateremu se je zopet posrtčilo iztrgati jej ga, na kar je on v jezi in nekaki »otamci < začel mahati proti si nt hi, przadeTŠi jej 'J8 ran. Takoj po činu ■je opral nož ter šel iz hiše 2 namenom, da skoči v jamo v bližini. Visel je že nad jamo, ki je bila ozka, a naenkrat se je premislil in izmolil očenaš, na kar seje Čutil olajhčanega ter sklenil iti k župnika, da mu izpove svoj čin. Na poti je srečal Ivana Grudna, Kateremu je povedal, kaj je storil in kateri mu je svetoval, naj gre rajse prijavit *e sod š5u. Ubogal ga je ter šel proti Sežani. Ustavil se je v gostilni Maksa Miliča, kjer se je malo pokrepčal in izročil nož gostilničarki. Kmalu potem je bil aretiran od orožnikov, ki so doznali o činu.
Priča Katarina Kocman, katera stanuje bi zo Skrkove hiše, je bila obveščena od otroka Josipa Škrk, da je obtoženec umoril sinaho, česar s prva ni verjela. Odprla je okno svoje hiše ter videla pokojnico ležati na dvorišču v krvi in zraven nje obtoženca. Na klic: »Janez, kaj si storil!« je odgovoril obtoženec: »Kar sem mislil, to sem storil.« Ta priča je potrdila, da 3e je Skrk mnogokrat pritoževal radi grdega ravnanja z njim.
Priči Pavlina Grilacc in Josip Skrk (prvi 8 let, drugi 13 let), sta videla čin s ceste in sta slišah, kako je pokojnica, katero je obtoženec suval z nožem, prosila : »Oče, pustite me, ne bom več tako naredila !«
Po zaslišanju teh prič je večinoma g. predsednik razprave, deloma pa tolmač pre-vel slovenske zapisnike naravnost na italijanski jezik. Prečitala se je tnej drugim prepo-dajna pogodba, iz katere izhaja, da je obtoženec izročil svoje premoienje proti wmu, da
si je pridržal dosmrtno spodobno hrano, obleko in zdravila v slučaju bolezni.
Prečitale so se tudi politične informacije zgoniškega župana, katere slikajo obtoženca kakor nasilnega človeka, kateri da uživa v občini najslađi glas.
Po prečitanju teh i&t ;rmacij je stavil branitelj predlog, da se zasliši sedem prič o okolnosti, da je pokojnica grdo ravnala z obtožencem, katere okolm»sti so bile podrobno konkreiirane. Nadalje je predlagal branitelj s posebnim ^z:rom na prečitane neugodne politične informacije enajst prič iz Saleža o okolnost , da mej poslednj m in županom zgoniškim, Josipom (irilancem, obstoji že večletno sovraštvo ter da ni nikakor res, daje obtoženec v občini na s!al»em glasu : ampak, nasprotno, da je jako dobrega, mirnega ;n pohlevnega značaja. Izdane |K»litične int »rma-oije niso torej verodostojne. Najbolji dokaz za to da je okolnost, da je predlaganih enajst prič prišlo danes na razpravo prostovoljno v Trst, ko so doznale o krivičnih političnih nformacijah ter da so se vte te priče mej razpravo prijavile branitelju.
Sodni dvor si je pridržal sklep o teh predlogih za pepoiudne, ker je pretrgal raz-
imenu justice same. Krivda, da je prišlo do tega položaja, ni na moji strani. Ravno ozi-rom na to, da porotniki na poznajo slovenskega jezika, sem predlagal, da se deligira drugo porotno sodišče, kjer se l>ode lahko razpravljalo v slovenskem jeziku in kjer lx*do porotniki poznali jezik obtoženca! Ali sodišče je odbilo ta moj opravičeni jpredlog. Ako bi bilo sodišče vsprejelo moj predlog, bi bilo ustreglo visokim načelom justice, bi bilo ustreglo obtožeuou in tudi gg. porotnikom samim, o katerih sem prepričan, da pripo-znavajo opravičenost take zahteve. Radi tega sem prepr čan, da gg. porotniki ne bodo izvajali nikakih posledic, neugodnih za obtoženca, iz tega, da se poslužujem slovenskega jezika. Ne gled»' na to, se ne morem izraziti v taki italijanščini, kakor ste jo slišali iz ust zastopnika državnega pravdništva. Da mi ni bilo za demonstracijo, izvira iz tega. da s^m iskal druge branitelje, kateri bi me na-domestovali, kar se mi pa ni posrečilo«.
Predsednik : »Na vsak način bi bilo bolje, da govorite italijanski kakor znate ker l*»de učinek vsejedno boljši nego če govorite v slov. jeziku«.
Ko je na to branitelj hotel replicirati,
prav » o»> 1 , uri pop., odredivši nadaljeva- je i,javil predsednik, da je ta zadeva zaklju nje na ."». uro popoludne.	čena ter da naj branitelj nadaljuje. Branitelj
Ko te je v |N»s!ednji uri razprava zoj»et je na ^ odgovoril, da ni njegova krivda, otvorila, je g. predsednik jednostavno prijavil ajj0 mora odgovarjati, ker je proviciran na -klep, s katerm sta se odbila oba stavljena to Predsednik — ves razjarjen — : »Jaz ne predloga. č.da bo okolnosti, navedene v provociram. Moje opazke so pravilne in gg. njih, neodločilne.	porotniki so lahko prepričani o tem!«
Branitelj je na to zahteval, da gosp.
Ko je hotel branitelj odgovarjati, ga je
predsednik pove gospodom porotnikom, kako	predsednik ustavil z besedami, da ne dopu-so se glasdi odbiti predlogi. Gospod pred-	šča, da mu branitelj pravi, da provocira ter sednik je najprej menil, tla je to že storil	(|a 8e posluži vse svoje oblasti in da upora-zjutrai. Na braniteljevo opazko, da se to ni	^iti najstrožje disciplinarne mere, ako ne neha zgodilo, kar so |»otrdili tudi zapisnikar in	branitelj. Branitelj je odgovoril na to, da je drugi člem sodnega dvora, je g. predsednik	on rat,ji |>e9edo »provokacija« v smislu iz-na kratko -.menil gg. porotnikom, tla je bra-	z,Vanja v navadnem pomenu ter je hotel s tem nitelj predlagal več prič o okolnosti, da je	ie rei-.jf rfa je bil izzvan na odgovor, ne da pokojnica grdo ravnala z obtožencem ter da bil hotel predsedniku očitati, da ga je on je obtoženec dober čk vek.	hotel namenoma izzvati. S to izjavo se Bran telj se je protivil tako sumaričnemu	je predsednik zadovoljil, na kar je branitelj > «topaniu ter zahteval, da se njegovi pred-	nadaljeval svoj obrambeni govor v slovenji doslovno priobčijo gg. j»orotnikom,	skem jeziku, kateri govor je po odstavkih na kar je g. predsednik nejevoljno izjavil :	prevajal sodni tolmač, kakor je znal in Ako hočete, ostanemo tukaj še do jutri,	mogel. . ie vse eno !« ter je poival tolmača, da Po kratkem posnetku dognauj kazenske pre.-ile predloge. Branitelj je na to opazko	pravde po predsedniku je poslednji izročil reatr rek-i : »Oprostite, g. predse Ini k. ali	porotnikom pravdne spise (slovenske) z ni-:aen /-U važno, da go«|>odje porotniki	vadnim opominom, da imajo pravico, ako ne znaj «, k ike predloge s« m stavil in kaki	bodo razumeli česa, zahtevati p »jasnila. Po-predlogi so ^e odbili. Lahko je. da sodni	rotniki niso zahtevali nikakih pojasnd ter so Ivor rak'h dokaz iv ne smatra važnimi, dočim	po daljšem posvetovanju z 8 proti 4 glagoli > r< mik uv:ižujejo tudi, ako se dotični	vom potrdili stavljeno jim vprašanje, glaseče dokaz; niso dopustili. Porotniki morajo imeti	se ca umor, vsled če^ar se je razglasila raz-- tCO v*eg-a. Jaz ne zahtevam tega, d* delam	sodba, s katero je bil obtoženec obsojen po obetrtikcijo, kar sem dokazal s tem. da sem	zakonu na smrt.
privolil v marsikatero skrajšanje zazprave.	Obtoženec je vaprejel obsodbo mirno in
Meni je e za stvar«.	nekako smehljaje. Ko mu je po razpravi
Ko je na to tolmač prevel doslovno	i,rante]j razl0iil obsodoo, mu povedal, da
< menjene . dbite predloge in so se prečitali	uloži ai5no8tno pritožbo ter da je nada, da
nekateri sp s . je predsednik zaključil doka-	^ ^ (ivor prip<)ročj „ajv šji milosti, se je
zno | lil j ter izjavil, da se sodni dvor	obtoženec zahvalil branitelju ter pristavil be-
umakn«-. da tmmudUm vprašanja na porot-	fl||B: ,Tako> Se ni kompleno?!« nike. V teai trenotku je predlagal branitelj, y ozirom na ^ d„ m tržaški itaHjan9ki
da se predloži ,urotnikom na vsak način tud;	ji9ti (,Picco!os Indipendente«,« Gaz»etioo«
eventueino vprašanje na ul»oj in dodatno	ia tudi — »Trieste«) porabili to razpravo, da so
vprašanje - smislu, da je obtoženec ravnal	na pn)Btaški in nečuven način napali branitelja
v zmernosti miri:, aii pa ]H) nepremagljivi	Hr a Gregorina, češ, da je bilo nečloveško od
sili. Sodn dvor je ,h> posvetovanju oba	njega da je braail obtoženca v slovenskem
predli ga odklonil ter stav 1 porotnikom edino	jezik|lj ako ravno porotniki nieo j)0znali tega
e vprašan e na umor.	-i	- . .	.	.
*	jezika, se povrnemo jutri na to zanimivo
Zastopnik državnega pravdništva je v	razpravo ter damo dostojen odgovor tem probojem obužacm govoru slikal obtoženca	povednikom — humanitete in njih somišlje-kakor prepotentnega človeka, lenuha, kateri	nikom.
je hotel dobro živet: in zapravljati na stro-	Drmibf) pPOI|li*nin. V so >ot^, dne 20.
s na n snahe, ter je dokazoval, da je	9epf ob }Q ^ pre,lpoiu,ine He Uodo
p< d vržen vsakemu slabemu, kakor to	mmwf±, tuk. kr> okrajnega modMm Ea ei_
je obširen in zelo zanimiv. Cisti prihodek veselice je namenjen za nabavo zastave.
Ker to za narodno probujo prepotrebno društvo ni imelo čez dve leti nobene veselice, sme pričakovati s tem večim opraviče-njem, da rodoljubi v velikem številu prihite na U) prireditev. V slučaju slabega vremena odloži se veselica na nedoločen čas.
Veselični odsek »Tržaškega podp. in bralnega društva« prične svoje redne plesne vaje v nedeljo dne 21. t. m. ob 4. uri popoludne v lastni dvorani ul. Stadion št. 19. Vaje za začetnike bodo trajale od 4.—o. ure. Vaje bo vodil g. U mek.
Čitalnica pri st. Jakobu priredi v nedeljo, dne 21. sept. t. 1. ob f». uri popoludne na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu obletnico svoje ustanovitve z nastopnim 1 vsporedom :
1. Godba. 2. H. Volarič : »Slovanska ■ pesem«, mešan zbor. 3. »Ozir v preteklo leto«, govori g. Dragotin Vrabec. 4. Godba. 5. Dr. B. Ipavec : »Kdo je mar? I.«, možki zbor. 6. Godba. 7. H. Volarič: »Ljubav«, mešan zbor. 8. Godba.	< «j. Eisenhuth :
i »Lahko noč«, možki zbor. 10. G>dba. 11.
i .
Šaljiva tombola. 12. Godba.
Svobodna zabava. Pevske točke izvaja čitalniski pevski zbor. godbene pa čitalniški orkester. Vstopnina 2H novč., otroci do 14. leta v spremstvu starišev so vstopnine prosti.
S tem opozarjamo in vabimo vsa bratska društva, da se udeleže po mogočnosti te naše obletnice, da nam s tem pokažejo svojo bratsko ljubav, podporo in naklonjenost. V tej prijetni nadi biva udan
o d b o r.
Vesti iz ostale Primorske.
X Pni j j<* že v Rusiji. Te dni je .dobil vodja tiskarne v Pulju, g. I. Krmpotič, iz Berolina omot z naslovom : Pola — R u s s 1 a n d. Pulj je torej že prestavljen v Rusijo, ali, bolje rečeno : ruska oblast je že raztegnena tudi nad Pulj. Kolika ironija — vsklika »Naša Slrgn« — za skribače okolo »Popola«, čegar stranka ukljub temu, da je v Piranu razvila italijansko trikoloro, še vedno »ječ' < v avstrijskem jarmu.
X Občinske volitve v Tinjanu se bodo vršile dne 24. in 2:>. septembra. Stranka odpadnikov in Karjjelov je razvila divjo agitacijo, da bi strmoglavila poštenjaka I>efara, ki je že mnogo let tizirno upravljal t:> občino. Na.^a stranka pr čakuje naskok protivnikov svojim značajem in svojim poštenjem. Nadejamo se tudi, da sijajno odbije ta naskok.
X Kubetl v Istri. Tukajšnje pevsko-bralno društvo »Skala« prire li svojo prvo j veselico dne 12. oktobra 1902. Veselica bo na planem v prostorih g. Josipa Udovica, Program objavimo o priliki.
O d b o r.
ttrjujejo politične informacije občine zgtni--ke, vs!e i česar ni dvoma, da je umoril pok. sinabo nsmenoma. Zahteval je, da se obtožene^ ol sodi radi zločina umora.
vilne stvari vršil® sledeče dražbe premičnin :
ulica Kandler, 7, hišna oprava: ulica Solita-rio 18, les; ulica Sette Fontane 650, hišna
oprava; ulica Giulia 11, hišna oprava; ulica
Na to ie začel branitelj svoj brambeni jo t	.. ...
J	J J	delle Legna b, hišna oprava; Piazza vecchia
sveder; ulica Capuanof>,hišna oprava, oprema
v skladišču in drugo.
Vremenakl restnlk Včerm : topUmrr
ob 7. uri zjutraj 18 4 ob 2. ar popo u ln»
govor v slovecskfm jeziku. Predsednik pa ga je takoj prekinil približno takole: »Vi imate sicer pravco govoriti v slovenskem jeziku, kakor imajo drusri pravico govoriti v
talijanskem ježku, ali moram Vas oi>ozoriti, nn« tm l.	l. t • • ^ • i
J	1	* —.01. — I la&omer ob 7. uri ejutraj <h2.1
la porotniki ne umejo slovenskega jezika!	n	,.	Ul	, . . Q or,
'	: — 1 anee plima oo 10.l.> predp. m ol 8 39
Vi pa j.oznaste italijanski jezik. Poživljam
pop.; oseka ob 4.17 predpoludns m ol 4 17
Ves torej v interesu obložene?, da govorite
italijansk . Gre se za težko dejanje, radi ka-	, terega mora Skrk odgovarjati. Interesi brambe
morajo iti nad ozire narodnega značaja. (Gla-	Društvene vesti.
sovi : »Bene, bravo«.) Branitelj je odgovoril	Pevsko društvo »Zvezda« pri sv.
na to v slovenskem jeziku približno : »Ni mi	Ivanu priredi v nedeljo — kakor že parkrat
na tem, da tukaj uganjam politiko, ali da	< menjeno — svojo veliko veselico, na kateri
lemon->tr ram. Če govorim slovenski, govorim	bosti sodelovali tudi pevski društvi »Slovan«
e ra li tetja. ter to smatram opraničeno v	iz Padrič in »Primorec« ;z Trebič. Program
Vesti iz Kranjske-
*	Odlikovanje. G. Fran Raktelj, vodja na drugi mastni deški šoli v Ljubljaai, je povodom svojega umirovljenja od cesarja dobil zlati križec za zasluge.
loo letnica smrti Jurija pl. Vege. Dne 26. t. m. bo minulo 100 let, kar so našli v I> mavi umorjenega hrabrega častnika in slavnega matematika Kranjca Jurija Vego (Veho). Rojen je bil 23. aprila 1754 v Zi-gorici pri Moravčah, roparsko umorjen pa 17. septembra l*i>2. Včeraj je bila torej 100 letnica njegove smrt'.
*	Na idrijski realki šteje letos prvi ' razred .r>4 in drugi 38 učencev.
*	Izkopnine. Na Javorju pri Besnici je izkopal go-p. Jernej P e Č n i k petnajst grobov na njivi. Grobovi so iz halstet^ke in iz rimske dobe prvega stoletja. Gomil ni bilo, vsi grobovi so bili v pesku. Našla so se okostja, pri predzgodovinskih bronaste zapestnice, uhani in fibule, pri rimskih pa čudne svetilke in nenavadne steklene posodice.
Koncert v korist pogoreleem v Martinjaku pri Cerknici prirede sam-i Rakovske okolice v ntdeljo dne 21. t. m. pri g. A. Bele tu na 1'ncu poleg Rakeka. — Koncertne točke bo izvajala godba si. c. in kr. pespolka št. 79 ban Jelačič.
Začetek ob 3. uri popoludne ob vsakem vremenu. — Vstopnina 1 K, za družino 2 K. — Preplačila z ozirom na blagi namen se hvaležno sprejmejo. — Zvečer ob 8. uri plesni venček.
Vesti iz Štajerske.
— Celjska kultura. Zadnja dva pravnika so imeli celjski gasilfi svojo veselico, ki se je vršila seveda v senci frankhirtaric in v duhu prusjašnem. No, to ni nič posebnega, ker je že v — navadi v tem taboru varvan-cev avstrijskega zisteira. Zato: transeat za danes! Zabeležiti pa moramo s te vesel'"ce nov čin celjske — kulture. Veselica se je vršila blizo prostora Slovencev za igro lavn-tenis. Ta prostor so s novi celjske kulture ves onesnažili. Tako se zabavajo — kul-turonosci iz Celja. Da bi se sedaj sramovali takih činov, kaj takega ne pričakujemo od njih.
Brzojavna poročila
l)o?odki na balkanu.
NEVVVORK 19. (B.) V noti, katero je državni tajnik Hav dopo-dal zastopnikom Zjedinjenih držav pri onih vlastih, ki so podpisale berolinski dogovor, se opozarja na to, da tudi po berolinskem dogovoru ni smeti delati nobene razlike mej prebivalci Romunske glede na njihovo venizpovedanje.
Kakor tudi Zjedinjene države povspe-šujejo izseljevanje « tem, .da priznavajo priseljencem iste pravice, kakor domačinom ter izključajo od priseljevanja le ljudi brez vsa-cih sredstev, zločince ali take ljudi, ki imujo na sebi kako kužno bolezen, vendar pa temu i velikodušnemu postopanju s ptujimi p riđe-j Ijenci ni namen, da bi kaki drugi državi 1 ustvarjali pribežal šČc za nje neljube elemente.
Nota izvuja, da Romunska se svojim i postopanjem 2 Zidi dela omenjena pravična ! določila berolinskega odgovora iluzorni mi ter pravi, da vlada Zjedinjenih držav ne mire molčati k taki interaacijonaloi krivici.
Ce tudi Amerika ne spada med pod pira telje berolinskfga drgovora, vendar se čuti poklicano, da zaresno opominja na določila te pogodbe o mednarodnem pravu ter večni pravičnosti, katere hoče vsikdar braniti ter nuditi moralno podporo podpisancem na p >-godbi za izvrševanje iste. Nota se nadeja, da, ako ta opominjanja zadobe pritrdilo, se ukrenejo primerne odredbe, da se romunska vlada prisili razmišljati o vprašavnih nepristojnostih.
Odsek kolonjskih mladeničev priredi v nedeljo dne 21. t. m.
javni ples
ki se l»r> vršil v Kol o nji (na l'»u-jardi) pod milim nebom, na podu, ki se v ta namen pripelje h Sežune.
Ples l>o pričel ob .">. uri pop. in trajal do 10. ure zvečer.
, KKXXXXKKXXXXKKKK
M X
X
X X X
X X
X
X X X X X X X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarske zadruge v Gorici (Solkan)
vpisana zadruga z omejenim poroštvom
prej ^inton Cernigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske dežele,
Solidarnost zajamčena, "cajti lea ae osu5i v to nalažč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
Album pohištev brezplačen.
X
X
X
x
X
X
X
»K
n
x
x
x
x
X X X X X
X*XXXX*XXXKKX*VX
S®©©SJaJaJoJS'iSJS' 5>
lAlBisaMer Levi ffinzi ®
PrT» ia «»J*eiJ» tovarn« poblftv* vteh vrst.
—•8 TRST
G ©
(O
©
5 ©
s
iS
6
& £ &
TOVARNA:
Via Teta, vogal Vta Llaltaaea
-—
ZALOGE:
Piazza Rosarf« it 2
(Šolsko poslopja j In Via Rlbarg« it. 21 Telefon ftt. 670. -MOM--
Velik Isboi Upecarlj, zrcal in tilk. Izvršuje aaročbe tndl po posebnih načrtih.
Gene brea konkureuo«.
ILOITKOTAI] CSVII Z1ST0IJ II FKAIKO Predmeti postavio se na pa* obroo a <i železnico ranno
£< Sf Sf Sf Sf e»J
m
tu ®)
3) 3) 3) 3)
xxxxxxxxxxxxxxxx
Ker mi ni bilo možno o svojem odhodu iz sežanskega okraja v tržaško okolico posloviti se osebno od vseh cč. gg. kolegov in koleginj ter drugih prijateljev in znancev, kličem tem potom prisrčni : Zbogom !
Emil Pakiž.
učitelj.
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga poliištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo bli temno pohtirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naručitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe se top'o priporoča svojim ro'tiknnri v mestu. okolici in na dežel: v :.mislu gesla : SToji k svojim !
• O
0 o o
o o o
M. Aite
trsorlna z man I fakturni m blagom
ui. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podruinico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st 5
si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in eenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi j»o\erala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj on«enjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnirah vdobiva »e razno blapo Dajbolse kakovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa f»novi za moške in ženske obleke. enjce. ovratnike, ovratnice . tu
zens*e ouieKe. sr-ijc*-. »\nuiif, ,,, j «... v... • —	^ 0 je velikanski izUr platnenega in bombažnega
Oblaga, prtov in pitukov ter vsake vrste perila.	A
1 1- _ J i___\__-K n 1 * n .. Plctaninp Svile-	"
C
o o
bodi od bomba/a. ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in k itn i čarke Velikanski izbor snovij za naro<lne zastave in trakov za drufttvene znake
Sprejema naroči* na mo>ke obleke po med, katere izvrši najtočneje in najnatau- Q neje po cenah. da ~e ni bati konkurence. T
Poskušaj, da se prepričaš !
Svileno plinove MREŽICE!!
-ROV AL"
dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti
po 35 in po 50 nvč.
Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd.
Naročbe.
l'Ol MET JE ZA >"E PREG0RL J1 VE H (T
F. ROZZO, ul. S. Antonio 5.
o-
O B U VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulieo Riborgo št. 25 po domače
k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, žensko in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra iPiazza Rosario pod Ijud -olo
Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
Poštne naročbe se izvrše takoj. Po^iljatve so poštnine proste.
Prevzema vsako delo na debelo iu drobno ter ^e izvršuje z največjo točpostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster. Zalajjatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr pi iv. avstr. Lloyda.
prodajalnlca Ugotovljenih oblek
00—00
o
000»
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapeearij vseh vrst. ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za od pošiljanje po železnici ali morju.
I /;xxxxxxxxxxxxx*xexxxxxxxxxxxxxx>CN
g	Nova trgovina na drobno	^
I Peter Klansich
fli
H Piazza Nuova (Cadola) št. 1, zraven bukvarne Chiopris. K X	-	^
K	Specijalitete:	6
~ platcnine in bembaževine za opravo nevestam, g
Edini zastop se 22lop za Trst. Goriško, Reko, Istro in Dalmacijo	K
TOVARN ZA PLATNO IN PRTE
X
Jakob
Kosmerlj
-B T R S T I-
uiica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
T K (i O V INA
Jestvin in kolonijalne*:* blaga. dclikate* in konserv. izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi tilijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju.
Priporočam s^e p. u. ol>čiristvu in wiitilaufjši
Jakob Kosmerlj.
^ I 1 fj• 11 M* tudi Miorhr /u ra/pošiljanje
CGGGCCCCCCCGCOOO
Važno za vsakega!
Razprodaja!
y 1 u¥«nn <_« ruM.nu	- COURTRAI. FlANDRiJA (BELGIJA). Q
kxxxxxxxxxxxxxxxoxxxxxxxxxxxxxxx9
tvrdke
b^S EDVARD KALASCH asi
Via Torrente št. 34 nasoroti gledališču ..Armonia"
s krojačnieo, kjer se izvršujejo ol>!t«ke po meri in najugodnejših cenah. \ pro-dajainici ima tudi z a l o g o p eri! a za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Ul IHlimiHlli IIH BHHIMfi1 nnriTVP*-J*«* SBSK3 25E ]
X
X
n x
X X X X X X X X X X X X X X X X X
paglianovo mazilo (sirup]
e o
00 00
o
o o
o o 00 00
o
o o
I*<i nečuveno nizki ceni se vi«»bi /.a samo
2 gfl. 95 nč. £
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
za osveženje in čiščenje krvi
prof. Erraesta Pagliano
nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1S94 in na liigije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami.
Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po
koji ima tvrdka Hieromma Pagliano izključno pravico postopati proti vsa k' mur, ki bi ra7pečava 1 ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki v-.e podne tnšl^e in odvetniške turške p rov z r« cene do leta 1897.
Naš sirup je ravno ipti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Pagliano ter luanimo njegove izvirne ifcepte. g kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so p strti z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišnu
Poživljamo v-aln gar. da prekliče; to zad< šoa v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vsakdo ogi^dhti. Ogibajte se vedi.o ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koii nosi o na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima drttž e. jgjr Na p olj 4, Calata S. Marco
n x
X SS X X X X
X
n
X X X X X X
TOUfiRNfi POHISTUfl
IGNACIJ KRON
Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
H m oc
H
<-i 71
m
in sieer :
1 ura od niklja. Anker remont, (na željo tudi po:-rebr.) z lepo razrezljanim jH»kr.>vom, točno 1 urejena s letnim jamstvom in Škatljieo. j 1 krasna goldin ali nikl :t~ta oklopna verižica V
s privesom. 1'arižki sistem. 1 goldin igla, za kravate z iruitir. briljauti 1 par gumbov za maušete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz p r i s t n e £ a srebra, uradno punci r.
1 goldin prstan S krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseli 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Kemont. vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej |M>slanein denarju, tvrdka
BRODER HURVIZ
k rakovo - Strarioin IT. - K rakovo
Neo«]gov*rjajo<> pprejniem v 8 dneb nazaj in j.o\rnem denar, vsled cesar nin a kupec nikakega rizika Bogato Uostrovani cenik raznovrstnili drflgo-ocensti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec v d ob i v tiar brezplačno krasen zepm album s 15 razglednicami mesta K rakovo.
OGGOGOGOOOOGOOOO
XXKX*XX***XXX*XXXXXX*XX*X*XXXXXX
' spoštovane slovenske pspofliije
Zahtevajte pri svojih trgovcih novo
Ciril-jl^etoBijevo
w cikorijo.
lim it Fran"
krčma
ulici Geppa štv. 7oči vina prve vrste:
14.
ulica £assa da išisparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zabtevanje
i — — — — — — brezplačno. — — — — — — -—-----
JAKOB BAMBIO
trgovec z jedilnim blauoin
Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij., vsakovrstnegra olj a, navadnega in mtjfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih <»enahr ter moke, žita, ovsa, (»trobi. — Razpošilja na-, ročeno blago tudi na deželo na debelo in I drobno. — Cenike razpošilja fvan ko.
Bela vipavska Črna istrska
Kr.
liter po 4-0
. . ., „ 36 „
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah
Družinam se pošilja na »lom Od 10 liirOV raprej: Ipavtko belo liter po 32 kr. Črno istersko liter po 28 kr.
Pri}>oro^a se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceDi.
Josip Furlan, lastnik.
V najem se odda
s prostim uhodom
ulica Belvedere št. .">."> A. I. n.. vratu
Glavni zastop /a Trst, Kras, Goriško, Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
1. F ran z-J ose f*-0 u a i >t. ta (v lastni liišl).
Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K. ustanovljena od «lunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovretndi kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že nitve ali prehoda v vojake zavarovani zne sek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu. Corso št 7. Telefon 469.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe. svetlo ali j megleno politirane.
gogat izbor -gH
divanov, okvirjev, ogledal, stolie, j stenskih ur se r3haja v dobroznani
zalogi pohištva -^m
Rafael Italia |
Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst. j