-'••rtAJ lij A * vi PHIMOHSKI DNEVNIK l^-ST-Tt Ot-ASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE - - otev. 212 (2522) poštnina nlačano „ —_ r——-7-—- Poštnina plačana v gotovini Speaizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 6. septembra 1953 UDELEŽENCI PARTIZANSKEGA TABORA NA OKROGLICI! POKAŽIMO, DA POSKUSI AGENTOV RIMSKEGA PROSJASKEGA IMPERIALIZMA, DA BI PREPREČILI NASO UDELEŽBO NA OKROGLICI, NE MOREJO OVIRATI NASE PRISOTNOSTI NA PROSLAVI PRIMORSKIH BRIGAD! OD BLOKA PRI FERNETIČIH DO OKROGLICE IN NAZAJ JE ZA PREVOZ PRESKRBLJENO. Cena 25 lir današnji tabor na okroglici - odgovor rimskim imperialistom naj živijo primorske brigade OSVOBODITELJICE NAŠEGA TRSTA! D Bini V Praznujemo de-eto obletnico velike v zgodo- ni v zgodo- SePtevihTSieaa Vudstva-J9« l ™brsklh dneh leta -ase ljudstvo z T°Mem 'wie_ Vudstvo z o-miio rhJu*1 sa vselef zlomi zemiji° 90spostvo na živel n*ki imperiali- na]bnu „ n<34! zemlH sv°i Se Sdaj ihmoterl udarec, ki ske misti& Pece daVjan-ztiine bi ln imperiali- dokazuje Proslavo , zapaniunje v Uiifuruem obletnice v Itfo ivri t,sku, to dokazu-taliiansLVSe, Provokacije i-dneh v ^ade v zadnjih ki 8' aQlhnjeni zločinci, nusm-i man9anelom. rici-V°n info0^ei,}: morišči, za-®rnaci?awti in kon-batalT1 ln Posebnimi - al,on' vladali našemu £0 pred desetimi s te |iHstZ! Vladal' p" kot' zerr •n mtei°)nvns,ke9a oloveka Mve rn se je vračala to'znik -CaPana Uipa. Kot neurej s° stali ob njenem Vfnaki Jn begu bazoviški }• tošmm-Pruožič in tovari-bhisnP s° bile naše črno 'OževniJdGtere in očetje, očetov i,- S0 sirote padlih [e0a, 'j ! s° hm krivi samo lemijo in S° tj Ubili SVOJO osvobodo svojega 1°. Ostajali . okupatorjem niših .'Gornela pogcri-P ' tfa i no«;, , °ornel Ponos I nas cirln zviskj je gle-o bezer.„Vek na bedno sli-i 0 ne h< ,.rin'ske vojske. , mik ,, n°š hovek ta-■n Velikan, ?>0?! človečnosti 5*0*dstjn°sti- bi to be-v Pustu ? Pklenil in jo ne »f °bnovii0rnov- dekle- ne in 3$ požganih do-V so ia .^zda vso škodo, , °di povli ffl “slavni* po-h u >n -n t * našemu člo-m; zemlji. Toda L°Vrmti fzrija ne bi mogla Lnasemv ^0a- kar ie bi' in c}oveku najsve-Jjk Umordračje: njego-očetov bratov, si-Bera% l°P. mater 'zena in uaurne \ddstvo je pustilo r, banske 9nke kraljevsko zlej Poberp°jske' naj čim~ kJPtfe jn t° Pete z naše h je venl?9l° po orožju, s? boritif0- da se je tre-><*. MLs~v,?bod0 in ob-fMle stimTkn° so naši niSZaIv Prste velike st ^ ki je obrg- Pedne7nlfo h,0^-9 Primor-tZn° čuva,n kl bo za Grabe?}?. Pred pohle-)h r)r- tujcev. ljule že odl°J?k.° Vudstvo, s kit e vstaj? 4ka sPlošne ne\narodov ri ju90sl0van-skih°ree v i dVal° 'številki *et, oh/St° Partizan-m^„esi3e jetniZ7*1 pa dolge bja? 2(2 ziden °}>’ ki so ro-ii??*kih j£e. temnih ita-rtš£ pncentrlhf? bodečo Zdnn'>e °koii *l k,ih tab°- brmv_ Ustnn.J arih Parti- brioZ dstvarim varti' K?de, aivll - Primorske s- svoj ^ska sta m S S* 0; Uren, *ska str, tor^u in nl a se uprlg Sr in slTmu °kupa-čig^nost • za ena' bil?eskega J9 Pravico do CVl°ben2Vtya mu ni ‘SLS velik; k Preveli- s borbi smo dali sto in sto let ječe in internacije, dali smo bazoviške in Tomažičeve fante, dali smo tisoče žrtev v nemških taboriščih. Spomeniki, našim padlim partizpnom, raztreseni po vsej naši zemlji, so neizbrisna priča te krvave bilance. Toda naša bilanca z bivšimi okupatorji ima še druge postavke: uničene šale, oropane in likvidirane gospodarske ustanove, deset tisoči, ki. so mogli zaradi fašističnega preganjanja prepustiti svojo rodno grudo. To so naši neporavnani računi. Tej terjatvi naše krvave bilance se ne bomo nikoli odrekli. Toda medtem, ko je za veliko večino Primorske pri-šel^ dgn svobode, se na Tržaškem nadaljuje vrsta krivic. Ze takoj po zmagovitem koncu borbe proti fašizmu, smo mi tukaj doživeli grenko razočaranje. Izdali so nas naši lastni zavezniki, ki so nas spremenili drobiž za urejevanje svojih medsebojnih imperialističnih kupčij. V tem so bili vsi enaki; tudi oni, do katere smo imeli takrat največje zaupanje so izdali nas in naše žrtve. Se kasneje so_ velesile zagrešile še eno izdajstvo med našim ljudstvom: s tristransko noto so n/zs hotele ponovno spraviti pod jarem nenasitnega italijanskega imperializma. Bilanca krivic v kratkem osemletnem razdobju --“zavezniškega* upravljanjft našega ozemlja ni nič manj kruta kot ona iz fašističnih časov. Pri nas še vedno veljajo fašistični zakoni, kar gotovo ni v čast onim., ki se rgdi hvalijo kot zmagovalci nad fašizmom, ki pa so pri nas postali zavezniki povampirjenega i-talijanskega imperializma. Pred ves demokratični svet stopamo s to novo obtožbe, da je ngš človek, ki ie dal vse v borbi proti fašizmu, danes državljan druge vrste, da mu ne priznavajo niti onih človečanskih pravic, ki si jih ne upajo odrekati niti kolonialnim narodom. Upravičeno zahtevamo od onih, ki jim je OZN poverila nalogo, da upravljajo naše ozemlje, da spoštujejo svoj mandat v prvi vrsti na, da uveljavijo tu pri nas vse one človečanske pravice. ki jih je fašizem uničil in za katere je padlo toliko žrtev — tudi njihovih da so jih Združeni narodi lahko svečano proglasili za neodtujivo pravico vsakega človeka in naroda. Zahtevamo, da se tudi pri nas uveljavi enakopravnost slovenskega jezika z i-talijanskim, kot je v skladu z načeli OZN uzakonjena v jugoslovanski coni STO, naj se preneha sploh vsakršna diskriminacija proti Slovencem . Ko pa stopamo pred demokratični svet s to obtožbo in ko zahtevamo naše pravice, se dobro zavedamo, da bo naš klic močnejši in mnogo bolj učinkovit, če bomo strnjeni kot antifašisti, kot ljudje, kl se borijo za demokratične prgvice delovnega človeka. Zaradi tega velja naša borba tudi onim, ki so že obstoječo borbeno enotnost demokratičnega ljudstva na Tržaškem razbili in ki hočejo ubiti v naših ljudeh svetli spomin na njihovo borbeno preteklost, iz katere so vedno v največji meri črpale moč za nadaljnje borbe in preizkušnje. Vendar smo prepričani, da bo naše prizadevanje doseglo uspeh, da se bo ustvarila močna fronta demokratičnih delovnih množic, ki bo slonela ng. slovensko-ita-lijanskem bratstvu in ki bo znala zmagovito dobojevati boj za demokratične in človečanske pravice in boljšo bodočnost delovnega človeka, boj za resnično narodno enakopravnost, V tem znamenju praznujemo danes desetletnico vstaje primorskega ljudstva. FRANC STOKA ro) iJ*fbH^lACySKl VEoTNIK OSVOBODILNE. FRONTE Si*# It** liHt to n*rt>i > M »MA -194? VRHOVNI PLENUM OJ¥0*mi*£ MCHTm. UA&UlA || |>|||)| Rimskim nakanam nakljnb: Vsi na Okroglico! Ves zadnji teden se je rimska vlada preko svojih iredentističnih, šovinističnih in odkrito fašističnih agentov v Trstu trudila, da hi z raznimi provoka-cijskimi vestmi preprečila množično udeležbo Tržačanov na velike partizanskem taboru na Okroglici. Danes pa se je vrnil iz Rima zloglasni CLN-ovec Diego De Castro, rimski politični svetovalec pri ZVU, in iredentistični tržaški cen- ki so po navadi bliže kot Okroglica, nikoli ne morejo zbobnati, kljub brezplačnim vožnjam in vsem mogočim ugodnostim, več kot nekaj sto plačancev. Tako so na primer za De Ga-sperijev govor v Vittorio Venelo pred nekaj meseci nabrali komaj za kakšnih deset avtobusov ljudi, zadnja «aduna-ta» v Redipulji, ki ni daleč od Trsta pa je bila s strani Tržačanov skoraj i gnorirana, kaj PROČ/ LAS h»|W»^«vob4»41lM fronto slovele«** n«ro« Urr.cljno. ij naravni.; in agodrvir.ckih pra» vic istrs.ia.iouA z&htevo mr©** Sloveniji v svobodni * 8u*w©ni 2« It Ali FredscdnDt .Isvrineta oators Osvobodilno frouto; JOJli VITLiAri 1. j*. :*krciar Isvršnega 6Jbor« Osvobodilno fronte? fOdU KlLfvIČ 1, r. člani planutss: General &&ob Avllč Or. Marijan Brecelj lor.a Fajfar •Tože -Terna «dvard Kardelj . Edvard Kocbok Franc lesfko.šek Franjo Lutej Zorcr, Tali F 'To.:c Riu *:#*. fu&en Sc: Franca sveto': Gr. Ink- inutl&rl *r, lado Favpotid »a položaju;- lb.»ept«irbra 6. september 1930 - 6. september 1953 Slava bazoviškim iunakom! m m Danes obhajamo tudi 23. obletnico bazoviških mučencev Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Kot smo že poročali, bodo posebne delegacije položile vence k spomeniku pri Bazovici in nato na grobovih na pokopališču pri Sv. Ani. Ob 6. uri zjutraj bo položil k spomeniku pri Bazovici venec tudi šef delegacije FLRJ v Trstu o- polnomočeni minister prof. Jože Zemljak pred svojim odhodom na partizanski tabor na Okroglico. * * * Ko bomo danes na Okroglici proslavljali deseto obletnico formiranja slavnega IX. korpusa in priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji, se bomo spomnili tudi štirih bazoviških juna- kov, ki so pred 23 leti padli v neizprosni borbi proti zatiralcu ter s svojim delom in žrtvovanjem prispevali k osvoboditvi naše Primorske zemlje, katere velik del se je končno pridružil k svobodni domovini, Sbcialistični Jugoslaviji, ki se danes tako odločno zavzema za pravice še neosvobojenih Slovencev, Po bazoviških junakih je dobila ime ena od tolikih primorskih brigad — Bazoviška brigada, ki je skupno z ostalimi brigadami nadaljevala in dokončala delo, ki so ga začeli bazoviški junaki in pred njimi še drugi, ki jim ni bilo dano, da bi uživali plod svojega požrtvovalnega nesebičnega dela. Večna slava bazoviškim junakom! Za prevoz Tržačanov je preskrbljeno od bloka pri Fernetičih do Okroglice in nazaj trali prinesel strog ukaz, da mora za vsako ceno preprečiti odhod Tržačanov na Okroglico. Ukaz so sporočili vodstvom vseh treh železniških »sindikatov# v Trstu, ki so sestavljena iz demokristjanov, kominformi-stov in predstavnikov «Partito Socialista della Venezia Giulia#. Ta iredentistična vodstva so takoj ubogala in brez vsakršnega posvetovania s svojimi člani preko rimske poluradne agenecije ANSA in tržaškega italijansko-angloameriškega radia objavili, da je proglašena splošna stavka železniškega osebja v nedeljo od polnoč; do opoldneva, z navedbo, da se naj s tem prepreči odhod vseh treh posebnih vlakov iz Trsta na Okroglico. Zvedeli smo, da je predstavnik delegacije FLRJ v Trstu sinoči obiskal tajnika civilnega kabineta conskega poveljnika, polk. Millerja, in ga zaprosil za dovoljenje, da bi jugoslovanski železničarji, ki čakajo vse tri vlake na postaji na Opčinah. prevzeli vlake že v Trstu. Na veliko začudenje jugoslovanskega predstavnika, je predstavnik ZVU odgovoril negativno, izgovarjajoč se, da bi «stavkajoči» storili vse, da se odhod vlakov prepreči.... Odgovor predstavnika ZVU, je tem bolj nezaslišan, če pomislimo, da je ista ZVU med upravičeno, pravo stavko železničarjev, še pred kratkim dovolila prihod ne italijanskih železničarjev, temveč italijan skih vojakov v Trst, da so vsaj delno vzdrževali promet! Se večje ogorčenje pa vzbuja njegov odgovor, ko vemo, da gre na Okroglici za proslavo tiste narodnoosvobodilne borbe, ki smo jo vodili skupno z angleškim in ameriškim ljudstvom, proti tistim, ki danes preprečujejo Tržačanom odhod na proslavo tistih brigad, ki so iz našega mesta izgnale fašiste in naciste. Ce bolj čudno pa je to vedenje ZVU glede na obstoječe dobre odnose med Jugoslavijo z ene ter Anglijo in ZDA z druge strani, zlasti ko je prav v današnjem položaju Italija tista, ki z oboroženimi provokacijami ogroža mir v tem delu sveta. Na drugi strani pa je popolnoma razumljivo, da skušajo udeležbo Tržačanov na Okroglici preprečiti rimski beraški imperialisti, fci jim kaj takega pod zaščito ZVU vedno uspeva, čeprav njihovi prvaki pri tem v zahvalo za to zaščito na Anglijo in Ameriko pljujejo kot je njihova tradicionalna navada. Rimske imperialiste najbolj peče in boli, da se na Okroglici proslavlja prav tisti čas, ko so bili neusmiljeno tepeni in ko so za vedno izgubili tiste, kraje, ki so jih s kravjimi kupčijami (kot je rekel Llogd George) in šakalskimi metodami nagrabili; dalje jih peče in boli dejstvo, da se je ravno v trenutku, ko Pella prosjači za solidarnost Tržačanov za svojo oboroženo provokacijo z divizijami na jugoslovanski meji, prav ti Tržačani množično odhajajo na tisti partizanski tabor, kjer bo ta provokacija dobila zasluženi odgovor. Najbolj pa jih jezi dejstvo, da iredentisti za razne De Ga-sperijeve govore in eadunaten, šele, da bi za takšne obiske bili potrebni posebi vlaki. Ze posebni vlaki Tržačanov za Dolenjske Toplice so jih spravili iz tira. sedaj pa so naravnost pobesneli, ko so videli, da se je za Okroglico prijavilo in vožnjo plačalo kar 4500 ljudi, Za kar je bilo potrebno pripraviti, poleg avtobusov itd., kar tri posebne vlake. Končno moramo povedati tuji. kakšnih -sredstev so se v Rimu poslužili za izvedbo preprečitve udeležbe Tržačanov na Okroglici. Rekli smo že, da so vodstva vseh .treh železniških organizacij v rokah demokristjanov, «socialistov» od PSVG in kominformistov, ki so tudi z veseljem ubogali Pel-lov in De Castrov ukaz. Ta iredentistična enotnost pa računa predvsem s tistimi koloniziranimi železničarji iz Italije, predvsem iz Sicilije, Sardinije in Kalabrije, ki jih je v Trst in okolico naselil fašizem, potem ko je pregnal naše domače železničarje, ki se morajo I še vedno potikati po Italiji in ■ zaman prosijo za premestitev v svoje domače kraje. Takšnih železničarskih kolonizatorjev je v Trstu približno 2000, čeprav bi jih za tistih nekaj kilometrov proge zadostovala komaj tretjina. Fašizem jih je naselil, rimska vlada s pomočjo ZVU pa jih drži v Trstu, predvsem zato, da ji služijo, kot nekoč fašizmu, kot volilna masa in kot kruhoborski element za zagotavljanje tako važnega in občutljivega gospodarskega sektorja, kot je promet, predvsem pa v raznarodovalne namene, saj jim je ie fašizem sezidal cele palače za stanovanja, in sicer v prvi vrsti v slovenskih predmestjih Bojan in Greta ter v tržaški okolici, predvsem na Opčinah in v Nabrežini. V bistvu pa so ti kolonizatorji tisti nesrečni del bednega italijanskega proletariata, ki je za kos kruha, ki mu ga rimska vlada prav pičlo reže, prisiljen služiti kot orodje rimskega imperializma, ki je prav tako sovražnik tujih kot svojega lastnega ljudstvii. Toda vse oborožene provokacije, vse hujskanje in vsi nizkotni, iz onemogle zavisti porojeni manevri ne bodo preprečili množične udeležbe Tržačanov na taboru na Okroglici. Zveza partizanov za STO je pravočasno preskrbela za prevoz udeležencev iz Trsta od bloka pri Fernetičih do Okroglice. Iz mesta do bloka pa bo tudi vozilo, sicer omejeno število avtobusov. Ostali pa bomo šli z openskim tramvajem in nato do bloka peš. Na Okroglico pa bomo prišli! Kljub vsem manevrom rimskega raztrganega imperializma! Včeraj zvečer na Okroglici zbranih 2e 100.000 ljudi (Od našega posebnega dopisnika) OKROGLICA, 5. — V času, ko pišemo poročilo, je Okroglica polna ljudstva, ki nenehno prihaja in se zgrinja po obširnih travnikih, tako da je nemogoče presoditi, koliko ljudi je doslej prišlo z vlaki in avtobusi Brez dvoma pa je število oseb do 19. ure naraslo že na okoli 80.000, medtem ko se iz obeh dohodov na Okroglico neprenehoma valijo nove reke ljudi. Sodijo, da bo število v večernih urah daleč preseglo 100.000. Organizacija partizanskega tabora je brezhibna. Na o-gromnem prostoru je postavljenih na stotine kioskov, več desetin poštnih uradov, informacijskih pisarn, rešilnih postaj itd., tako da lahko rečemo, da je v razmeroma kratkem času zraslo na Okroglici novo mesto. Vsi prostori /so razporejeni tako, da ni nikjer navala in si vsak lahko preskrbi karkoli v nekaj minutah. Poskrbljeno je tudi za razvedrilo, saj bodo vso noč vrteli razne filme, ljubljanska Opera bo gostovala v posebnem gledališču, medtem ko bo za ples skrbelo več deset godb itd. Primorskim brigadam so na. menjeni posebni prostori oz. zbirališča, ki so označena z velikimi tablami. Na teh prostorih je še posebno živahno, saj se tu srečujejo borci, oblečeni v stare partizanske uniforme, ki se morda niso videli že leta in leta, Zato so svidenja toliko prisrčnejša, razgovori živahno prijateljski; tu pa tam improvizirajo pevski zbor, tako da se razlega partizanska pesem vsepovsod. Po tem mravljišču vlada tak red, da si je kaj podobnega le težko predstavljati. Prvi zelo dober vtis dobi človek že takrat, ko se vozi po eni izmed cest, ki vodijo na Okroglico. Na vseh nevarnih mestih, ovinkih in podobno, stojijo miličniki, ki opozarjajo vozače na previdnost ter urejujejo promet tako, da se kljub ogromnemu številu vsakovrstnih težkih vozil promet niti za trenutek ne ustavi. Na Okroglici sami pa je vse urejeno tako, da je povsod dosti ljudi, a nikjer gneče, ki bi v takem primeru lahko povzročila marsikakšno nevšečnost in neprijetnost. Po tem. kar smo videli do sedaj, lahko trdimo, da bo par. tizanski tabor na Okroglici presegel onega v Dolenjskih Toplicah. Ce bo jutri lepo vreme, tedaj bo dopoldanska slavnost nekaj nepopisnega ter bo morda laže s fotografijami prikazati vse tisto, za kar bodo vse besede preslabotne, Prva žrtev GORICA. 5. — V petek zvečer je prišlo pri Doberdobu do nesreče, ki bi prav lahko terjala življenje nekega italijanskega vojaka. Ob cesti med Doberdobom in Poljanami imajo Italijani skrit tank, h kateremu so se okoli 21. ure vračali nekoliko vinjeni vojaki. Eden izmed njih je hotel preskočiti obcestni jarek, da bi prišel do tanka, ko je nenadoma padel in se zapletel v robido, pri čemer se mu je sprožila puška. Ob padcu je vojak pričel vpiti na pomoč, kar je slišal nedaleč od njega stoječi stražar, ki je stražil tank. Misleč, da gre za kakšen napad, je stražar snel brzostrelko ter spustil rafal proti kraju, od koder so prihajali klicj na pomoč. Nekaj izstrelkov je zadelo vojaka v robidi, ki je bil ranjen v roko. Kasneje so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnico. Deset minut po nesreči so pridrveli karabinjerji v gostilno na Palkišču. ki je na cesti Jami je - Gorica. Z jeepa so skočili z naperjenimi brzostrelkami ter ukazali vsem gostom, ki so sedeli pred gostilno, da dvignejo roke v vis. Potem pa so jih osebno pregledali in šele iko so se prepričali, da nima nihče ničesar pri sebi, so se zopet odpeljali. Podobno preiskavo so izvršili tudi pred gostilno na Poljanah, kjer so prav tako z naperjenimi brzostrelkami in revolverji prisilili ljudi, da so dvignili roke v zrak, kot da bi bili sredi vojnega časa. Zdi se, da so karabinjerji hoteli na ta način uveljaviti prepričanje, da se je zgodilo nekaj resnega, kar bi opravičilo streljanje, ki ga je bilo slišati daleč na okoli, KPOlllkskl IIVKVI Na današnji dan leta 1936 so bili ustreljeni v Bazovici Bidovec, Marušič, Valenčič in Miloš. 1 K ifl! i -J i Ul it™ p |jpii L ČL l Danes, nedelja 6. septembra Caharija, Radonica Sonce vzide nb 5.31 in ®, 18.35 Dolžina dneva 13.04. Litru vzide ob 3.31 in zaide ob ih«-Jutri, ponedeljek 7. septembra Bronislava, Regina Danes volitve v Zahodni Nemčiji BONN, 5. — Volilna kampanja v Zahodni Nemčiji se je zaključila včeraj. Naj bo izid volitev kakršen koli, gotovo je, da bosta dve glavni stranki ostali še vedno demokrist-janska in socialno demokratska. Leta 1949 je prva dobila 31 odstotkov glasov, druga pa 29. Položaj ostalih dveh strank vladne koalicije, t. j. liberalne in nemške (prva Je pri zadnjih volitvah dobila 12 odstotkov glasov, druga pa 4) bo verjetno ostal v glavnem nespremenjen. Leta 1949 se je udeležilo 78 odstotkov volivcev. Glede jutrišnje udeležbe so napovedi nemogoče. Letos bodo volili tudi tisti, ki leta 1949 niso bili še polnoletni in ki so v času nemškega poraza imeli od 13 do 17 let. Težko je predvidevati, kako se bo ta mladina usmerila. Razen tega je udeležen na volitvah tudi »blok beguncev#. Ti predstavljajo petino prebivalstva. Do sedaj so imeli v parlamentu samo tri poslance, predvideva pa se, da bi utegni li letos dobiti od 5 do 8 odstotkov glasov. Dan pred volitvami je britanski tisk soglasen, da so bile Dullesove izjave vsaj neumestne in da bi utegnile imeti prav nasproten učinek, kakor si ga Dulles želi. Predsednik ameriške sindikalne organizacije CIO, Reu-ther je poslal vodstvu nemške socialno demokratske stranke brzojavko, v kateri pravi: {(Popolnoma odobravam vaš protest proti neupravičenemu vmešavanju Dullesa v nemško volilno kampanjo. CIO je mnenja, da ima nemško ljudstvo pravico demokratično izbrati svojo vlado, ne da bi dobivalo nasvete, s katerimi ne ve, kaj bi počelo«. SPOR TRGOVCEV Z OBČINO ZARADI DAVKA NA POSLOVNE PROSTORE »Kdor več ima naj tudi več da“ bi moralo biti pravilo obdavčevanja Trgovci zahtevajo od občinske uprave povračilo denarja, ki so ga letos plačali za povišek davka na poslovne prostore Letos je občina povišala omenjeni davek za 300 odstotkov Danes zaključek zamenjave ujetnikov PANMUNJOM, 5. — Pristojna poveljstva obeh strani so danes sporočila, da bo jutri zaključena zamenjava vojnih ujetnikov. Zamenjava se bo tako končala 19 dni prej, kakor je bilo dogovorjeno. Rok za zaključek zamenjave je bil 60 dni, Izredna pomoč Iranu DENVER, 5. — Danes so uradno javili, da je predsednik Eisenhower dovolil iranski vladi izredno gospodarsko pomoči 45 milijonov dolarjev. Ta znesek se dodaja znesku, ki je predviden v programu za tehnično in vojaško pomoč Iranu. V zvezi s tem je britanska vlada podala izjavo, v kateri pravi, da je naklonjena tej izredni pomoči in da se je ameriška vlada prej posvetovala z britansko vlado. V zvezi s tem britanskim stališčem sodijo diplomatski krogi v Londonu, da ga je pripisati Zahedijevi naklonjenosti za obnovitev diplomatskih odnosov z Anglijo. ATENE, 5. — Danes zjutraj so v Patrasu čutili močan potresni sunek, ki je trajal 28 se. kund. Sunek so čutili tudi v Argostolisu na otoku Kefalo-niji. popoldne pa so čutili močan sunek v Atenah. Središče potresa je bilo na področju Korinta na Peloponezu. Pri potresu se je porušilo 27 starih stavb, tri osebe pa so bile ranjene. Prebivalstvo v Korintu In Lutraki je zbežalo na prosto. Z uvedbo družinskega davka bo odpravljen davek na stanovanja in poslovne prostore (imposta locativa). To je rečeno tudi v sklepu tržaškega občinskega sveta in je povsem jasno, da družine, ki do sedaj še vedno plačujejo daVek na stanovanje, od prvega januar, ja dalje tega davka ne bodo več plačevale. Pri tem pa nastaja vprašanje davka na poslovne prostore. Sklep občinskega sveta govori samo o davku kot takšnemu, ne omenja pa razlike med stanovanjem in poslovnimi prostori. Znano pa je, da je bil davek na poslovne prostore uveden na podlagi uradnega ukaza Zavezniške vojaške uprave, ki ima zakonito veljavnost. Zato omemba o ukinitvi tega davka, ki jo vsebuje sklep občinskega sveta, ne more biti zakonsko veljavna. Za ukinitev davka na poslovne prostore mora Zavezniška vojaška uprava izdati nov ukaz, s katerim preklicuje ukaz o uvedbi dav. ka in zakonito ukinja omenjeni davek. Tržaški trgovci, in to predvsem mali trgovci, zahtevajo, da Zavezniška vojaška uprava uradno ukine davek na poslovne prostore, da ne bodo morali tudi prihodnje leto plače-vati ta davek. Sicer je bil in je omenjeni davek še vedno predmet spora med trgovci in občinsko upravo Trgovci so bili vedno mnenja, da je ta davek krivičen. Posebno pa so bili proti davku na poslovne prostore trgovci in podjetja, ki imajo poslovne prostore v mejah tržaškega pristanišča, kjer tržaška občinska uprava nima nobenih režijskih stroškov za vzdrževanje cest, električne razsvetljave itd, Ti poslovni ljudje so že pred meseci odločno nastopili proti temu davku in so bili do sedaj tudi sklicani posebni sestanki med predstavniki občinske uprave in predstavniki trgovcev. Poleg tega pa nastaja sedaj vprašanje povišanja davka na poslovne prostore. Občinska uprava je s 1. januarjem 1953 sklenila povišati obdavčevalno vsoto za 300 odst., ne da bi o tem obvestila trgovske organizacije. Zaradi tega je med trgovci nastalo veliko razburjenje in zahtevajo, da jim občinska uprava vrne ves tisti denar, ki so ga v tem letu plačali več kot prejšnja leta. Trgovci trdijo, da je občinska uprava zagotovila, da ne bo nikoli povišala tega davka. Vprašanje občinskih davkov v Trstu je vse leto na dnevnem redu. To pa zato, ker je sistem tržaške občinske uprave pri uvedbi novih davkov takšen, da mora razburjati vsakogar. Človek nikoli ne ve točno, koliko davkov bo plačeval v teku leta. To ne velja samo za najširši krog delovne, ga ljudstva, ampak velja tudi za trgovce in ostale poslovne ljudi. Ne mislimo s tem reči, da občinska uprava ne sme pobirati davkov Tudi ne mislimo na noben način ščititi vse tiste ljudi, ki imajo s trgovino letno milijonske dohodke; nasprotno, tako državna kot občinska uprava bi morali še bolj obdavčevati bogatejše sloje in prenehati s posrednimi davki, ki prizadenejo predvsem široko potrošnjo. Prav I tako bi morala oblast skrbeti, da ne obdavčuje preveč ma-lega trgovca ali obrtnika, ki mu mala trgovina ali obrt služita za skromno preživljanje družine. In prav na široke potrošnike in na male poslovne ljudi občinska uprava najbolj pritiska. Podjetja z visokimi letnimi dohodki in pripadniki raznih svobodnih poklicev pa na podlagi obstoječih zakonov lahko zatajijo velik del svojih dohodkov, tako da je njihovo obdavčenje sorazmerno z malimi poslovnimi ljudmi zelo nizko. Zato bi moraTe oblasti zaostriti davčno politiko v smeri neposrednih davkov na takšen progresiven način, da tisti, ki več ima, tudi več da. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice Vpisovanje v šolo Glasbene Matice je od 1. do 12. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29. Poučuje se solopetje. klavir, vsi orkestralni inštrumenti ter teoretični predmeti. Opozarjamo na ponovno uvedbo solopetja. Pričetek pouka bo 15. septembra. V letošnjem šolskem letu bo prof. Boštjančič Karl vodil mladinski zbor šole, ki bo imel vaje vsak četrtek zvečer. Poleg rednih gojencev šole se lahko za mladinski zbor javijo tudi otroci, ki sicer ne hodijo k pouku na glasbeni šoli. MOTOKLUB »SKEDENJ« Motoklub «Skedenj» organizira 20. septembra izlet na Reko, v Opatijo in Crikvenico. Vpišejo se lahko člani in simpatizerji na sedežu društva in sicer 7., 8., 9. in 10. t. m. med 19.30 in 20.30 uro Cena izletu 450 lir. Darovi in prispevki Za Venturinijev spomenik darujejo M. M. 500 lir in Marija Vidmar 200 lir. REZULTATI ANKETE ZVU 0 BREZPOSELNOSTI IN ZAPOSLENOSTI Velika brezposelnost med mladino ki nikakor oe more dobiti zaposlitve Nad polnvinn prebivalstva v Trstu ni zaposlenega, zlasti pa je mnn go nezaposlenih žensh. Zvišal se je odstotek brezposelne mladine, poraslo pa je todi število starejših ljudi, ki prvič iščejo zaposlitev Včeraj smo že objavili del podatkov iz ankete urada za popis prebivalstva ZVU o stanju delovne sile v Trstu. O-glejmo si še, koliko Tržačanov je bilo na dan ankete, t. j. 8. oktobra 1952 zaposlenih, koliko brezposelnih in koliko jih je čakalo na prvo zaposlitev. Po podatkih ankete, ki se nanašajo na proučitev stanja 3.814 družin cone, je 8. oktobra 1952 v coni 132.595 oseb (ali 45.5 odst.) pripadalo k delovni sili, medtem ko je 159.058 oseb bilo nezaposlenih. Ta razdelitev pomeni, da v Trstu ni bilo niti polovice prebivalstva, ki bi bilo ali zaposleno ali brezposelno in da večina prebivalstva spada v kategorije gospodinj, študentov. oseb, ki živijo od rent, potepuhov itd.. Vsi ti namreč skupno z onimi, ki niso dosegli 14 let starosti, ne sestavljajo delovne sile. Razumljivo je, da imajo moški mnogo večji delež pri sestavi delovne sile kot žensike, saj jih 94,4 odst. pripada k delovni sili, medtem ko znaša ta dostotak pri ženskah komaj 25,4. Odnos med zaposlenimi in onimi, ki žive bodisi od rente bodisi v družinah in ki ne predstavljajo delovne sile. je IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA Arabska liga o Maroku KAIRO, 5. — Politični odbor Arabske lige je sklenil, naj vse vlade, članice Arabske lige, pozovejo svoje predstavnike v.OZN, da obrazložijo maroško vprašanje na prihodnjem zasedanju Glavne skupščine OZN. Politični odbor je dalje sklenil, da bo napravil korake pri prijateljskih državah, da jih pripravi, da bi podprle arabsko stališče o Maroku pri prihodnjem zasedanju OZN. Glede raznih predlogov sankcij, ki naj bi jih arabske države izvajale proti Franciji, je odbor pooblastil poseben pododbor, da to zadevo prouči. V pododboru so predstavniki Libanona, Sirije in Iraka. Med drugimi predlogi bo pododbor razpravljal o tem, da se francoskim ladjam in letalom, ki potujejo v In-dokino, prepove pristajanje v pristaniščih in na letališčih arabskih držav, ter o bojkotiranju francoskega blaga in o ukinitvi francoskih šol. PARIZ. 5. — Do sedaj je edsedstvo narodne skupščine ibilo 200 zahtev za izredno jo skupščine. Manjika še 9 htev, zato da se seja lahko liče. Samo 9 socialistov ni še islalo zahteve. Ni izključeno, i bo vlada pristala na sklica-e skupščine za 29. septembra. DELNO ZNIŽANA KAZEN dvema mladima pustolovcema Ukradla sta ameriški avto in šla na lov za ..veščami" v staro mesto 24-letni Luigi Sartore, brez stalnega bivališča, in 21-letni Ottaviano Secco, stanujoč na Opčinah, sta zadnje čase postala nerazdružljiva prijatelja, Kar enemu pade v glavo, to drugi sprejme in potrdi ter složno stopita v akcijo. Zal sta zašla z dobre poti in njune akcije so res, posebno zaradi njune mladosti, obžalovanja in grajanja vredne. 5. marca letos sta se fanta potikala iz gostilne v gostilno in se končno domenila, da bi poiskala vinjene ameriške vojake, ki bi bili pripravljeni seči v žep, ko bi jim onadva ponudila uro ali zabavo s kako žensko. Toda noben Arne-rikanec, četudi vinjen, jima ni šel na limanice. Žalostna nad neuspehom, sta se fanta domenila, da bi iz ameriških avtomobilov, ki jih stoji polno na cestah, ukradla, kar bi se ukrasti dalo. Prvič sta poskusila v nekem avtu, ki je stal blizu begunskega taborišča na Opčinah, toda fanta nista nič našla, čeprav sta vse prebrskala. Odpravila sta se dalje in tokrat jima je bila sreča mila. Ko sta prišla v grmadsko ulico, je Secco opazil ob cesti lep avto, ki je bil, kakor se je pozneje izvedelo, last ameriškega kapetana Charlesa Hillsdale. ter je Sartorija povabil v notranjost, češ da je to avto njegovega ameriškega prijatelja. Secco, ki je našel tudi ključ, je pognal motor in oba sta vesela sklenila, da se odpeljeta /ER, 5. — Predsednik wer bo jutri sprejel zu. i ministra Dullesa, s ka-e bo razgovarja! o glav-rašanjih zunanje politi-a katerimi tudi o Indo-Daljnem vzhodu KAIRO, 5. — Nocoj so javili, a bo bivši mlnistnski predsed. ilt in predsednik razpuščene afdistlčne stranke Nahas paša ostavljen pred sodišče pod ob-jžbo. da je bil udeležen pri pekulacijah z bombažem. v mesto, kjer bi si poiskala • Ž, vsak svojo žensko. Na trgu Cavana sta fanta res našla neko žensko, toda želela sta si tudi drugo, kajti vsak je hotel svojo. Zenska se jim je radevolje ponudila in jima obljubila svojo prijateljico pod pogojem seveda, da jo odpelja-ta v Ul. Ponchielli. Vesela sta fanta pognala dalje in se ustavila v naročeni ulici. Secco in ženska sta izstopila in se oddaljila, medtem ko je Sartore ostal v vozilu m se veselil ženske družbe, ko je k vozilu pristopil policijski agent ter ga vprašal po dokumentih. Avto je namreč Secco ustavil na nedovoljenem mestu in tako je policija takoj intervenirala ter obenem ujela tatiča avta. Sartore je na policiji povedal, kaj sta s Seccom naredi la in tako je tudi drugi sledil prvemu v zapor. Fanta sta seveda vse priznala ter se izgovarjala, da sta hotela avto, potem ko bi se z njim nekoliko zabavala, zopet odpeljati na mesto, kjer sta ga našla. Dokazov torej ni manjkalo in tako je policija oba prijavila sodnim oblastem. Junija letos sta se Sartore in Secco zagovarjala pred okrajnim sodiščem, kjer sta bila tudi obsojena, in sicer prvi na 7 mesecev in 15 dni zapora ter na 7.500 lir globe, drugi pa na 5 mesecev zapora in na 5.000 lir globe. Sartoreju so preklicali pogojnost kazni, ki jo je proti njemu izreklo sodišče marca 1952. leta. medtem ko je Secca obsodilo le pogojno. Kljub pogojnosti kazni, pa Secca niso izpustili na svobodo, ker so proti njemu med tem že uvedli nov kazenski postopek. Fanta, ki se jima je zdela kazen preostra, sta se seveda pritožila in tako so morali še enkrat obravnavati njun primer. Govor obeh zagovornikov, ki sta hotela prikazati, da fanta nista imela namena ukrasti avto, temveč se z njim samo malo zabavati, ni zadostoval sodišču, ki jim je sicer znižalo kazen, vendar pa ju ni hotelo oprostiti. Končni sklep sodišča je bil; Sartoriju se zniža kazen na 4 mesece zapora in na 4.800 lir globe, Secci pa na 3 mesece zapora in na 3.600 lir globe. Preds. - Ostoich, tož. - Arno-deo, zapis. - petrocelli, obramba - odv. Padovani in V. Bologna. v Trstu, kot vidimo, slab in nižji kot znaša podobni odnos drugod po svetu. Izredno je nizko število žensk in to tudi deklet mlajših let. ki bi bile zaposlene, ali bi iskale dela. Tako lahko ugotovimo, da komaj 43 odst. deklet med 14 in 17 letom pripada kategoriji delovne sile. med 18 in 20 letom 30.7 odst. in med 20 in 29 letom 45 odst.. Medtem ko znašajo v istih letih odstotki pri fantih 60, 62, odnosno 90 odst.. Pri moških ta odstotek po 29 letu nadalje raste in pričenja padati šele pri 60 letu in se močno zniža žele pri starosti 64 let. Pri ženskah Pa pričenja odstotek padati že pri 30 letu in se pri 50 zniža na 23. Malo število zaposlenih žensk je značilno za stanje in splošno psihozo, ki vlada v Trstu. saj moramo upoštevati, da je v naprednejših deželah število nezaposlenih žensk le malo nižje kot števil0 moških. Po statistični anketi je torej v Tr9tu 251.653 oseb, kar se močno približuje dejanskemu stanju, ugotovljenemu s pomočjo rednih prijav stalnega prebivalstva in ob zadnjem popisu prebivalstva. 132.595 o-seb spada v kategorijo delovne sile. Od tega jih je zaposlenih 118.971. brezposelnih pa 13.624. Oglejmo si, kakšna je razporeditev zaposlenih po raznih kategorijah. Neodvisno zaposlenih (trgovci, industrijci. odvetniki, zdravniki itd.) je bilo 15.518, oseb v službenem razmerju pa 98.675. Ze smo dejali, da je bilo brezposelnih skupno 13.624 ali 4.7 odst.. Med brezposelnimi razlikujemo dve kategoriji; o-ne, ki so že imeli kako zaposlitev in so jo iz raznih razlogov izgubili ter iščejo novo zaposlitev in so jo sposobni sprejeti, ter one, ki še niso bili nikoli zaposleni in iščejo ter so sposobni sprejeti zaposlitev. Čeprav podatki o brezposelnih ne ustrezajo točno dejanskemu stanju, saj je znano, da je bilo na uradu za delo tudi oktobra 1952 okrog 18.000 prijavljenih brezposelnih oseb, je vendar zanimiv odnos med 0-sebami, ki so prvikrat iskale zaposlitev, in osebami, ki še niso bile zaposlene Ta odnos je po anketi naslednji: 5,283 oseb je prvič iskalo zaposlitev in 8.341 je bilo brezposelnih, ker so zaposlitev izgubile. Proučitev razdelitve brezposelnih v raznih letih starosti je ugotovila, da je okrog 30 odst. brezposelnih oseb mlajših od 25 let, približno ena tretjina ima 20 do 29 let in ostalih 36 odst. je stara od 30 do 64 let. Ta podatek je izredno značilen, saj nam s statistično jasnostjo govori o zelo težkem položaju mladine, ki ne more dobiti zaposlitve. Opravka imam namreč v glavnem z mladimi ljudmi, ki prvip iščejo zaposlitev in je ne morejo dobiti, saj je med osebami, ki so zaposlitev izgubile, komaj 8,5 odst. starih od 14 do 17 let, 5.5 odst. od 18 do 19 let, 31.8 odst. starih od 20 do 29 let in 40 odst. od 30 do 49 let. Med osebami pa. ki iščejo prvo zaposlitev, so odstotki obrnjeno razporejeni; med 14 do 17 letom 41,2 odst. med 18-19 letom 12.9, od 20 do 29 let 36.8 in od 30 do 49 let 7.7 odst. Od marca do oktobra 1952 se je zvišal odstotek brezposelne mladine in se je obenem tudi povečal odstotek starejših ljudi, ki prvič iščejo delo. Do popolnoma istega rezultata pridemo tudi. če pogledamo odstotek brezposelnih (skupno obe kategoriji) v primerjavi s celotnim številom prebivalstva. Tako vidimo, da je 18.3 odst. prebivalstva med 14 in 17 letom brez dela, 16.2 med 18. in 19 letom, 11,4 med 20. in 29. letom, in 3.8 med 30. in 49. letom. Tudi ti statistični podatki so tako potrdili že približno znana dejstva, da je brezposelnost izredno velika med mladimi ljudmi in da so vse spremembe med osebami, ki so brez dela, nastale izključno zaradi zmanjšanja števila oseb. ki so zaradi tega ali onega vzroka zgubile delo, medtem ko se je število oseb, ki prvič iščejo zaposlitev, ni spremenilo. Obe statistični ugotovitvi predstavljata istočasno izredno ostro kritiko dejanskega gospodarskega stanja in kritiko vseh ukrepov, ki naj bi to stanje omilili. Milijarde lir iz proračuna za poživitev gospodarstva, milijarde lir, katere je prispevala Amerika v obliki pomoči itd. so, kot ugotavlja statistika, pripomogle le ublažiti brezposelnost, niso pa tega pojava niti pričel? reševati. Dejstvo, da sp je število 0-seb. ki iščejo prvo zaposlitev, ni znižalo, govori, da možnost za delo raste v Trstu počasneje, kot se viša število delo-zmožnega prebivalstva. Verjetno ne bo napačna niti trditev, da možnosti za delo sploh ne rastejo, temveč da imamo že v oktobru 1952 opravka s stagnacijo celotnega gospodarskega organizma. Do istega in morda še težjega zaključka nas privedejo podatki o brezposelni mladini. Saj je celo po teh podatkih, ki so osnovani na proučitvi stanja zelo redkega števila družin in ki so brez dvoma zaradi slabe izbire družin mnogo milejši, kot je položaj v resnici, nad 3000 mladih ljudi, ki iščejo brez vsakega uspeha prvo zaposlitev Motoklub »SKEDENJ« sporoča, da je izlet na Okroglico prenesen na prihodnjo nedeljo 13. t. m Zaradi tega naj pridejo vsi pri-javljenci na sedež kluba v Ske-denjsko Ul. 122, in sicer 10. in 11. t. m. med 19. in 20.30. MOTOKLUB »MLADOST« NABREŽINA obvešča izletnike .na Okroglico, da je zaradi tehničnih razlogov odpadel izlet, obenem pa obvešča, da organizira v nedeljo 13. t. m. izlet v Vipavo. Kdor se misli udeležiti tega izleta, naj se javi na sedež moto-kluba v torek dne 8. septembra t. 1.. MOTOKLUB »ADRIA« MILJE-DOLINA obvešča vse izletnike, ki so se vpisali za izlet na Okroglico z motornimi vozili 6. septembra, da ta izlet iz znanih vzrokov odpade. Namesto tega bo prihodnjo nedeljo 13. t. m. izlet v Tolmin. Vsi. ki so se vpisali, naj pridejo po listke ta teden na sedež v Dolini. Odbor. IZLETI NA OKROGLICO PRIHODNJO NEDELJO Motoklub »AMATORI« sporoča, da je izlet na Okroglico zaradi tehničnih težav prenesen na nedeljo 13. t. m.. Podrobnejše informacije dobijo prijavljenci dnevno na sedežu kluba od 17. ure naprej. MOTOKLUB »AMATORI* organizira 19. in 20. septembra tri izlete na Bled in v Kranj, na Reko in v Opatijo ter v Pulj. Vpisovanje samo za člane vsak dan na sedežu motokluba od 17. do 19.30 do 10. t. m.. IZLETI PDT Dne 20. septembra izlet v Idrijo kjer si bomo ogledali rudnike in Divje jezero. Vpisovanje do 11. septembra na sedežu Planinskega društva v Ul. Machiavelli 13-11. od 16. do 17. ure. 27, septembra izlet na Razdrto, Nanos, Predjamski grad in jamo. Vpisovanje do 18. septembra. 4. oktobra izlet v Platak, Bakar in na Reko. Vpisovanje do 25. septembra. Avto povozil otroka Z rešilnim avtom RK so včeraj pripeljali v bolnico tudi 4-letnega Giovannija Napoleta-na iz Ul. Cereria 15. kateremu je dežurni zdravnik izpral razne praske na ramenih, rokah in glavi ter rano na nogi, nakar so ga zopet izročili materi, ki ga je odpeljala domov. Njegova mati je v bolnici pojasnila, da se ji je otrok popoldne med sprehodom po Ul. sv. Hihaela iztrgal iz rok in hotel steči preko ceste na nasprotni pločnik, kjer je bil stari oče. ki ga je tedaj poklical k sebi. Otroku pa ni uspelo priti na ono stran, ker je tedaj privozil avto, last avstrijskega državljana, ki je fanta podrl na tla. K sreči poškodbe niso hude in bo moral otrok počivati približno 7 dni. V prodaji je slavnostna številka Partizanskega dnevnika POSVEČENA JE OSVOBODITVI PRIMORSKE. Ima 48 strani ter stane samo 30 lir. Dobite jo pri razprodajalcih PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Barkovlje ima v torek 8. t. m. ob 21. uri redno odborovo sejo. Razna obvestila FILATELISTI! Tržaški filatelistični klub J. Košir sporoča: V sredo 9. t. ni od 19. do 22, ure bo v prostorih SHPZ, Ul. Roma 15-11. prva zamenjava znamk (po počitnicah) in delitev revije* «Nova filatelija« št. 6, 7 in 8. Vabljeni člani in filatelisti, ki želijo stopiti v naš krog. Izšla je knjiga Bogomira Magajne V prodaji bo tudi na Okroglici pri kolporterjih in v kioskih. Cena knjigi je 170 din. LOTERIJA Bari 41 70 46 65 51 CaRliari 25 64 35 49 77 Firenze 37 78 9 42 80 Genova 22 42 11 9 12 Milano 32 57 41 62 69 Napoli 69 36 67 38 19 Palermo 49 62 68 63 30 Roma 24 7 49 89 44 Torino 71 47 54 53 5 Venezia 17 73 41 61 46 NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto. Ul. Roma 16: Man-zoni, Ul. Settefontane 2: Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8: Rossetti, Ul. Schiappa-reili 59; Harabaglia, Barkovlje in Nicoli, Skedenj. Rossetti. 15.30: «Zelena rokavica«, Glenn Ford, Geraldine Brooks. Excelsior. 15.30: ((Iluzija«, Marta j Toren. Claude Rame. j Nazionale. 15.30: «Pot v sramoto«, ! Peter Lavvford. Richard Greene. Janiče Rule. | Arcobaleao. 14.00: »Casablanca«, Ingrid Bergman, H. Bogart. Astra Roiano. 15.00: ((Kreolska«, ljubica«, Arturo De Cordova, Virginia Luque. Mladoletnim preppvedano. Grattaciek). 14.30: «Diva, Bette Davis. Alabkrda, 14.30: »Glas krvi«, Franca Marži. Otello Toso, Paul Miller, i Ariston. 16.00: «Mademoiselle du Barry», Red Skelton, Lucille Bali. Gene Kelly. Barvni glasbeni film. Aurora. 15.15: »Gunga Din«, G. Grant, D. Fairbanks, V. Mc Laglen, Garibaldi. 14.00: »Zaseda rdeče-kdžceva: «Lov na pume«, »Vragi smučk«. Ideale. 15.00: »Kapitalisti«, C. Co-burn. Barvni film. Impero. 14.30: »Prvi greh«. Clif-ton VVebb, Mr. Belvedere, Gin-ger Rogers. Italia. 14.30: «Marija VValevvska«, Greta Garbo. Charles Boyer. Viale. 14.30: «Zadnji vlak iz Bombaya», John Hall, C. Lar-son. SOLSKE VESTI TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: 6« «# Gasilci: 2-22 Pollcila * • 23 VČERAJ ZJUTRAJ V LADJEDELNICI SV. JUSTA Kavelj mu je zlomil nogo Med delom pri zdravilišču, ki je v gradnji na Opčinah, je 52-letnega minerja Pietra Casagrando iz Vicola delle Rose iznenada udaril po nogi kavelj gradbenega žerjava, ki mu je povzročil hudo poškodbo, za kar se je moral Casagran-de zateči v bolnico. Ker so mu ugotovili zlom stegnenice leve noge, so ga zdravniki pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti verjetno 50 ali celo 6Q dni. Splovitev motorne ladje Fredianna Ravnateljstvo Državne slovenske nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 8) obvešča vse prizadete učence in njih starše, na sledeče: 1. Vpisovanje za vse razrede za šolsko leto 1953-1954 traja do dne 25. septembra 1953. 2. Nižji tečajni izpit bo v ponedeljek, 7, septembra 1953 ob 8 uri in 30 minut. 3. Popravni izpiti čez I In II. razred v ponedeljek, dne 14 septembra 1953 ob 8. uri. Vpisni pogoji in razporedi so razvidni iz objav na razglasni deski v III. nadstropju šolskega poslopija v Ul. Montorsino št. 8. Morebitna nadaljnja pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10 do 12. ure. * * * Ravnateljstvo Državne slovenske višje realne gimnazije v Trstu sporoča: 1. Na Državni slovenski viš. ji realni gimnaziji v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim na. Črtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1953-54 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vec-chio št. 9, II. nadstropje. 2, Začetek pismenih popravnih in drugih izpitov, rt zen zrelostnih, bo v ponedeljek 7. septembra 1953 točno ob 8. uri 30 minut. Vsa nadaljnja navodila in pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12 ure. Po splovitvi pričeli z gradnjo 2.3l)(J-tonske petrolejske ladje Včeraj so v ladjedelnici Sv. Justa ob izredno veliki prisotnosti gostov, delavcev in njihovih družinskih članov splovili motorno ladjo ((Fredianna«, ki je točno ob 9.10 ob zvokih siren počasi spolzela v morje Ladjo so pričeli graditi 10. januarja t. 1 , nakar pa so gradnjo ustavili in so tako ladjo gradili praktično šele od 22. maja. Napravili so jo izredno hitro v nekaj ve? kot treh mesecih, kar dokazuje visoke kvalitete tržaških delavcev in strokovnjakov. Motorna ladja je dolga 72,49 m, široka 11 m, visoka do prvega mostu 5,70 in ima 1 800 bruto-registrskih ton Skladišča lahko sprejmejo 2.400 kubičnih mterov tovora. Nova ladja je last pomorske družbe Patrisanda in bo vozila na progah med Trstom, Benetkami, Grčijo in Turčijo. Sedaj vozita na tej progi »Sandra Maria« in «Patrizia», kateri so prav tako zgradili v tržaških ladjedelnicah. 15 minut po splovitvi so postavili gredelj 2300-tonske motorne petrolejske ladje, ki so jo pričeli graditi za beneške brodarje Žepar v tramvaju Nekaj ur kasneje je podobno tatvino prijavil tudi 33-letru Francesco Bandioli doma iz Roviga, kateremu so neznani zlikovci ukradli med vožnjo s »_______:___ 11 . 7irlniP?a tramvajem št. 9 iz zadnjega .1...._... -_______________ c 9.6 000 S« * Us Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole Ul. della Scuola Nuova 14, sporoča, da se začno popravni, sprejemni in nižji tečajni izpiti v ponedeljek, 7. septembra ob 8,30 Vpisovanje za novo šolsko leto je vsak dan od 10. do 12. ure. Vsi učenci naj se vpišejo čim-prej. da zadnje dni ne bo navala. * * * Ravnateljstvo strokovnega industrijskega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom javlja, da se prične v tajništvu šole, dnevno od 8. do 12 ure, vpisovanje učencev za vse razrede. Vpisovanje bo trajalo do 25. septembra. Učenci, ki se prvi? vpišejo v I. razred morajo predložiti naslednje dokumente: krstni list, potrdilo za precepljenje, potrdilo o zdravili očeh, spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole. * * * Na trgovski akademiji traja vpisovanje od 1. do 25. septembra, vsak delavnik od 10. de 12. ure. P str - ‘Srn* ^ TRST i9.6l DA UL. CORONEO l/III. SOBA 14 - TE* T* A R I L N E PAKE svojcem v JUGOSLAVIJI odpremlju hitro in najceneje zastopstvo General Trading inc, lllinoin, ZDA R U N E X I J Export Import - Trst, Ul. Ghega 2/1, jUj.« Odpremtja direktno in najhitreje po najugodneJ jn gojih iz proste luke prvovrstno blago: ^aV°’ rjc **?» druga živila, kompletna kolesa in pribor, mo'tmJ ,e u vrst in jakosti - vespe, lambrete - radio-apa^ ejelc. Ravnateljstvo Sloveosketa kmetijsko - strokovnega tečaja na Plavjah obvešča starše in dijake, da Je vpisovanje v I. ter II. razred od I. do 25. septembra. Popravni Izpiti se pričnejo 7. septembra ob 8 s pismenim Izpitom iz slovenščine. - *V,OJJ(-) KtlHUlCl c » i u v* • - - c* w glasbila, frigidaire, šivalne stroje, štedilnike n sploPj tok - plin - premog in gospodinjske predmete ^eri moško in žensko blago za obleke in suknje t or0dJ in obuvala, gradbeni material, kmetijske stroj • e, in potrebščine vseh vrst za domače P°l PRIZNANO HITRA, SOLIDNA IN UGODNAJOS PRIMORSKI DNEVNIK --------------------- W VELIKE PREIZKUŠNJE PRIMORSKEGA LJUDSTVA iz suženjstva z borbo v svobodo &etifnn tnsjo her- *»5 “preti- ^rati pa do-m^i!i"Jeren- To ie bila ■ko .Wi‘ZkUŽnia za Primor-l!«ev, ‘ s‘a bila naPadena ' * in Mile * borba ^'Pavška Prvi V». Moj napadena na Nanosu, na Primorskem, dolina in Nanos Cel lanltaliianske vojaščine. ®aNasosue P°kal° in regljalo tiran; i7m vecer so se Par. bi,i ioT it v -ali pa se pre‘ Vipjn.u. jtalijanske obroče. la' Potem ° se. °ddahni-^Sorels S° pIanili Po veseh. 1150 mno? PjVe hiže’ kamio-tie in smrt ° peIiali v trplie- lp«’ taaprtaaki? tS° Se vrata H tem hnV pa se Ijo 2(jaj _?^-.zagrizel v zem ie ^ te va H° za mei°> šlo tenin« ’ Ka° lrno globlje ko-i0 je bila prva odU t*nine. * bobreeta'ž,Nl-al° Za živlie" ’ «lo je za zemljo... &arln}orsW »artizanski bataljon ^ Ozell3 1942‘ leta * bil Prvi Pnmnra t°m ustanovljen ‘aljon tSil Psrtizanski ba- Da- 5S “k“ bila zmagovito ron domo-iz vsake preiz- ^efnejša12^6*naša vojska še 115 Pltrni>.b zakon je tudi '° veliki °bveljal. To je Krskega n Zmagoslavje pri-hil»ot5ke n!'Zanstva in vse . aKe- Utrdbi tased, ^"tete "T°e na mejah ^ No(r=l ,Zadn3eea kotička 1 C»teni,k ’ dolenjskem “tivt hj6?1 sovražnikova k6jo, j °benih zvez čez Ete4 mr: srcu Primorske, Prilnorsl:i D ’ ?.e UEtanovi prvi “"ia iop rtlzanski bataljon. W magala- «* ^Verln6 raz*el> na jug, ^2eLw.“a zabod čez So-Si 1942 so prvi par-Sočo, a sep- fe'*° >» sto^m leta ze reko r Cen na tla Bepa- w ^ bi p6, Bll° je takrat, »m, Romei pred Tobru- Rataii, c«ei V)bpa p° svojih močeh C s° nn Sko' Njegove «9V68« Wh Zakonih raz‘ or! °r*i5 m Postale žari-SiK^j^ie .0dpora» središča Hih^a; Brk'lb Partizanskega S ’ Vipava- Tol‘ 15*4- ha °m° Brel! ~°ne Velušček «ta,)e bUa dQ,^1o«ilna bor- k l(> Je «Jhva' °rgani‘ sL' ^'enotn šibke, so vzdrži v'0Pl°,Vala sta bila ži tranjska — zibelki slovenskega partizanstva — sta postali zanj pretesni. Premagati mejo Hkrati, skoraj ob istem času, so šli kurirji iz glavnega štaba na Primorsko in iz Primorske na glavni štab. «Ne moremo brez zveze z ono stranjo«, sta ugotovila Tone in Tomo. «Ne bodo vzdržali naši na Dolenjskem, če ne bodo naši moč. ni tudi na Primorskem«, je dejal slovenski komandant. Premagati je bilo treba mejo, enkrat za vselej. Cel odred je bil določen, da gre na Primorsko, da poskusi premagati mejo. Taboril je pod Snežnikom. S strahom so borci gledali proti meji. kjer je prežalo nešteto bunkerjev. In tam čez — bog ve kako je tam. Nihče še ni hodil, nihče ne pozna krajev. Host da ni mno. go, pravijo. Same ceste, vas pri vasi, so pripovedovali tisti, ki so se vrnili s pohoda s Smelim. Srečno ne bomo prišli čez. Ista usoda nas čaka kakor Smelega. «Prišli bomo,« je dejal komandant odreda Bračič. »Smeli je napravil napako. Sel je na slepo.« »Situacija je ugodna" Prvi je šel Bračič s patro-lo šestih mož. Sel je, da najde zvezo na oni strani. Tri tedne ni bilo glasu od njega... kot nekdaj: šel je, utonil čez mejo in pot za njim se je zaprla, kdor bo šel za njim, si bo spet moral sam utirati pot. Pa je prišlo Bračičevo pove- te vse puškomitraljeze in za tri dni suhe hrane. Mejo prekoračite v zgodnjih jutranjih urah. Bataljona naj maršira-ta vsajj zase v razdalji nekaj kilometrov. Prva zveza nad vasjo V. (Volče). Situacija tu ugodna!« 20. oktobra sta krenila dva bataljona vsak po 80 mož pro. ti meji. Vsem je bilo tesno pri srcu. Tri noči sta marširala bataljona v dežju in viharju in prispela tretji dan zjutraj v že naprej pripravljeno taborišče nad Volčami. Tam sta ju Čakala dva primorska partizana, Bračičeva kurirja. Strme sta občudovala vseh osem pu-škomitraljezov. Drhtela sta od sreče, ko sta videla prvig toliko partizanov skupaj; še nad Ozeljanom, kjer se je ustanovil bataljon, jih ni bilo toliko. Borci so se začudeni ozirali okrog sebe, nikjer smrek ali hrastov. Samo nizko grmovje. Kurirja sta privlekla iz grmovja osmojene skale, pripravljene za ognjišče in nekaj palic, pripravljenih za šotore. «Ce tu taborimo, moramo, ko odrinemo, vse pospraviti, da ne ostane niti sled za nami. Tu daleč na okoli ni več primernega kraja za taborišče. Lahi pridejo večkrat sem pogledovat in če bi našli samo majhno sled za zami, bi držali stalno zasedo in nikdar ne bi mogli več taboriti. Borci so zmajevali z glavami in z žalostnim nasmehom mislili na Bračičevo pismo; «Situacija tu ugodna.« Kurirja sta se splazila do prvih hiš v vasi. Da sta prišla dva bataljona partizanov, sta lje: «Krenite takoj na pot. For- povedala. Vsi imajo mauseri-mirajte dva bataljone. Vzemi- »ce... in lačni so. Kapitulacija Italije 1C°5‘°nCsvo1jin!n P0StavIja- „ dai ie k-i °rganizaci- Joto bi, vse* ° treba načrt-V V°biti m zvezati v celiumerjati, ne !!'&?:*?■............ ,‘Vd07Mi.PUott so sta_ ruval bi g b°ko v zem- i ,ZeQilin"*! ^ *e> Mor bi . Vred odnesel w,rat ?! Se Qe bi od zemlje ie bilo OtB-r,-' tako= SO ,]e bilo zatorii, Mmor Cj* so požrl gaSm!‘ pla' SViMl stotine Vkriki i7j?ravkar so za-Y>itih P1*?11* in zlo- \“b°8»te0a art'zanska voj-’ Se ip .n°vimi irkuš- b°ie nroripravliala na • 01'njska in No. ... Pa je šla novica od človeka do človeka im sredi dopoldneva je vas začela romati v hrib. Prihajali so, deklata, žene, starci, in otroci. Prinesli so kruha, sira, mleka in sadja. Objemali so partizane in ostali pri. njih do večera. Zdaj so borci verjeli Bračiču: «Sitmacija tu ugodna.« Dva dni onato sta bataljona prišla do Bračiča in do prvih dveh primorskih partizanskih čet. Nekaj dni nato pa je bil formiran Soški odred slovenskih partizanskih čet... Nova zmaga, novo potrdilo moči primorskega in slovenskega partizanstva, meja je bila premagana, pot odprta in od tega časa naprej se zveza med glavnim štabom in izvršnim odborom ter Primorsko ni nikdar več pretrgala. Naj zgodovinar popisuje, kako se je razrasel SoSki odred, kako si je v pičlih treh mesecih priboril več kot dve sto pušk, dvajset puskomi-traljezov in en tečki mitraljez (to kaj je tedaj partizanom pomenil težki mitraljez!), kako je prišel na Primorsko Primož in povezal vse organizacije v eno celoto. Zgodovinar naj piše o konstituiranju primorskega pokrajinskega plenuma OF, ki je prvikrat v zgodovini Primorske postavil pravilne in nove temelje narodnostni politiki na Primorskem — politiki bratstva in enotnosti z demokratičnimi in protifašističnimi Italijani. Zgodovinar naj piše o veliki mobilizaciji v zimskih mesecih 1942-1943, ko se je Soški odred spremenil v operativno cono z dvema odredoma. Ce bo hotel biti točen, bo moral opisovati, kako je štab odreda izdal posebne poziv-nice, ki so se z njimi starši partizanov krili pred italijanskimi oblastmi. Možje in fantje iz mnogih vasi so vsi naenkrat v eni noči odšli. Drugi dan pa so njihove žene to matere nesle karabinjerjem kazat pozivni-ce in jokat, češ partizani so jih odvlekli. Ugotoviti bo' moral, kako so Italijani slednjič odkrili ta trik, ker je neki šofer, ki je odšel v partizane, pustil svoj avto pred kolodvorom v Gorici, na volan pa prilepil poziv-nico. Pisati bi moral, kako so fantje in možje bežali z dela naravnost v partizane, da bi jih Italijani ne mobilizirali in odvlekli v proslule «Bataglioni specia-li». Slabo oblečeni, slabo o-buti so potem v dolgih kolonah potovali skozi mrzlo Tolminsko, kjer jevše vil leden veter in je ležal sneg. Potovali so na Dolenjsko — v brigade, kjer je bilo orožje. Spominjam se, kako sem nekje na Tolminskem našel na straži mladega fanta. Bil je brez srajce, v lahkih čevljih in brez nogavic. Burja je nosila sneg, da je vse piskalo okrog uses. «Ce te preveč zebe, povej, komandir naj pošlje drugega.« ■ «Ni treba, ni tako hudo, že pasa.« Vsa Primorska se je zagnala, ni je bilo vasi, ki ne bi dala partizana. Fašistična ofenziva Vsi taki veliki poletij in vzponi ljudstva so sovražnika zmedli. Jeklen obroč terorja in, nasilij, ki je z njim sovražnik ljudstvo vklepal, je pod pritiskom takega vzpona počil, skoz razpoko so se prelile nove sile in e-nergije, ki so se organizirale v čete, odrede in brigade. Najžlahtnejše, kar je mogel v tistem trenutku narod dati, se je pretočilo skozi razpoko v obroču. Toda v tem se je sovražnik spet zbral, pripravil načrt in udaril. Udaril je tudi na Primorskem. Zagorele so primorske vasi. Na Krasu so starega očeta živega pribili na kriz. Mučili so mater, posilili dekleta, zaklali otroka. Hkrati pa so po dobro pripravljenem načrtu udarili na partizane. Hoteli so potisniti naše čete s Krasa, čez Trnovsko planoto v gole in težko pristopne Julijske Alpe ter jih tam izstradati. Zajokalo je po vsem Primorskem. V prvem trenutku so uspeli. Male partizanske četice niso bile kos hudim napadom, umikale so se, kakor je sovražnik želel z juga proti severu — toda u-mikale so se z borbo. Partizani, male partizanske četice so se upirale italijanskim divizijam. V Brdih, na Kolovratu se je odigrala ena najslavnejših bitk, 3000 Italijanov je obkolilo četico 25 mož, obkroženo skoro s sami mi lovsj? mi puškami in brez puškomitraljeza. Tri ure se je četa branila' in se nato prebila. Na bojišču je obležalo 5 partizanov in 105 Ita- lijanov. Na Krasu je partizanski bataljon v eni bitki pobil več kot 120 fašistov, na Šentviški planoti dve četi pa več kot 80. Sovražnikovega načrta kljub temu ni bilo mogoče preprečiti. Treba je bilo najti nov način, nov izhod za brigado. To je bila nova resna preizkušnja za Primorsko. Sovražnik povsod v ofenzivi. Z njim vred belogardisti: «Dvanajsta ura bije za Primorsko. Žrtve so zaman. Mrtev narod ne potrebuje svobode«. Primorska je stokala. Pri- Himna Bazoviške brigade Mi smo brigade Titove vojske, mi smo slovenska narodna moč, ki bo prinesla krasotam primorskim svobodo, življenje, pregnala bo noč. Našega jekla pesem je silna, krepko doni čez polja gore. Njeni odmevi po zemlji slovenski hordam sovražnim le grozo bude. Ti Bazovica, boš maščevana, udarna brigada za to se bori, z venci junaštva vsa si obdana; slavo povečali bomo ti mi! Štempihar Natisnjena prvič v brošuri «18. SNOUB Bazoviška« 1. 1844. ob obletnici Bazovice. morska je krvavela, pa tudi dvomila. Vse je bilo na tehtnici. Brigade... Povsod so brigade nastale ob določenem trenutku, povsod iz nujnosti. Brigade so nastajale sredi bojev, boriti so se morale za svoj obstanek. Vsaka je morala že ob svojem rojstvu izčrpati svojo moč in udarnost. Gradnikova in Gregorčičeva brigada v Beneški Sloveniii Dve brigadi sta bili formirani na Primorskem, Gradnikova in Gregorčičeva. Sli sta na pohod v Beneško Slovenijo. To je bila smer, kjer je bil sovražnikov pritisk najšibkejši in kjer je najmanj pričakoval našega u-darca. Pohod se je začel z borbo na Kolovratu in pri Livku. To je bil ognjeni krst obeh brigad. Več kot tri sto fašistov, karabinjerjev in kvesturinov je obležalo. Prva zmaga. Cel italijanski korpus se je zagnal nad obe brigadi. Ves mesec sta sei brigadi borili ne samo š sovražnikom, temveč tudi z lakoto in žejo. Podnevi borbe, ponoči marši. Skoraj do Tagliamenta sta prispeli Cez Kanin sta se vzpenjali in prišli v Rezijo. Prekrižarili sta Beneško Slovenijo to izšli iz bojev 1» ‘ k. Uti"«. . \^ kot zmagovalki. Cez Krn, kjer je po enodnevni borbi obležalo več kot 150 Lahov, sta se vračali v osrčje Primorske. Krn, Kolovrat, Matajur, Mija, Spik nad Caneblo, Stol in Drnohla, naši stražarji, priče naporov obeh brigad in spomeniki padlim. Tam sta stali obe brigadi, mrtvi straži za svojo zemljo. Pa ne samo obe brigadi. Saj smo po aprilski katastrofi vsi, ves narod stopili na mrtvo stražo za svojo usodo... da, narod na mrtvi straži, a ne samo za svojo usodno... da, narod na mrtvi straži, a ne samo za svojo usodo. Obroč je bil razbit, sovražnik poražen. Primorska se je oddahnila, partizani so zmagali! 8. septembra 1943... Kapitulacija Italije. 150 od 200 partizanov je bilo takrat na Primorskem. Brigadi sta bili prej odšli v divizijo- na Notranjsko. Po 25 letih svoboda- Solze v očeh in radost, sama ra- (Nadaljevanje na 4, strani) ZAKLJUČNE OPERACIJE JA, KI SO ZLOMILE Osvoboditev Trsta in Gorice Povelje maršala Tita Ze 24. aprila je štab jugoslovanske armade menjal težišče operacij in ga prenesel s črte Reka-Trst na smer Ma-šun-Ilirska Bistrica-Trst. V smislu tega sklepa je štab IV. armade okrepil svojo 20.. di- no krilo, s tem, da ji je dodal 11. brigado 26. divizije, dva tankovska bataljona in dve motorizirani bateriji. V taki situaciji je vrhovni komandant maršal Tito ukazal, naj IV. armada energično krene nasproti Trstu. V svojem povelju dne 27. aprila je maršal Tito vizijo, ki je tvorila njeno des-1 med ostalim rekel: «Na ya- Iz map partizanskih umetnikov šem severnem krilu je potrebno, da sestavite skupino, ki naj jo tvorijo 20., 29. in 13. divizija in da z njo brez oklevanja prodirate v splošni smeri Lož-Trst. Okoli Trsta je treba angažirati 43. istrsko divizijo 30. in 31. slovensko divizijo IX, korpusa tako, da se že sedaj začno uvodne borbe za Trst. Tito.« Ta ukaz vrhovnega komandanta je znatno pospešil brzi-no operacij IV. armade in odstranil zadnje dvome v štabu armad glede zaključka te velike bitke. Medtem ko so se borbe na reški fronti še naprej razvijale z nezmanjšano ostrino, je 27. in 28. aprila IV. armada okrepljena z 20, divizijo povsem neopazno prekoračila linijo Ingrid, ki je bila od Snežnika pa do St. Pera na Krasu šibkeje zasedena, in zlomila sovražni odpor pri Ma-šunu, osvobodila Ilirsko Bistrico in St. Peter in s tem omogočila 43. diviziji, ki je bila že na tem področju, da globoko prodre v sovražno zaledje. Manever na desnem krilu IV. armade je bil odločilnega značaja za nagel in uspešen zaključek tržaške operacije. Sklep nemške komande, da izprazni vse svoje zaledje za re-ško fronto, je v dveh dneh nenadoma pokazal svojo popolno I in vsestransko šibkost. In ta-! ko je bila bitka za Reko in Trst dejansko odločena ne z napadom v smeri, kjer je bil sovražnik najmočnejši, ampak prav narobe, t. j. z napadom v smeri kjer je bil najšibkej-1 ši. Med tem časom je naše le-. vo krilo, 9. divizija, ki se je začela izkrcavati v zalivu Brešč v noči med 24. in 25. aprilom, zaključila z desant- IVO MARINČIČ: je ?i**taitar s«TedkCembra 1941-S, v aje končal0 jutra- Sm°' Nbo n ‘nterr17 °vali Ita' S‘al> v dv anci SI«o še !*6l>t ai bo a ^ Vrstab ter 5' a* -»S: SS**- ju- *>t. So ali 2 pnst‘ se slabše z°bnii opil ‘n celo V *z svojega d!>bor^a- cL E0V' « iiU> n J°° C* ZlVlieniem ‘ ki zapuščeno poslopje, nekdanji samostan, ki je stal sredi ma- [ ment. Končno se je ustavil pri sredini, razkoračil se na širo- lega gorskega mesteca v Abru-1 ko in se postavil v P?z°’ k* cih. Mož je seveda smatral, naj bi oponašala ov da je njegovo zgornje nad stropje, ali glava, kakor drugače imenujemo ta del človeškega telesa, popolnoma v redu in da so ga samo njegovi visoki nasprotniki očrnili v Rimu in ga odžagali. Zato se je čutil močno "užaljenega zaradi krivice in kadar so mu rojile po glavi maščevalne misli, so morali vedno nositi posledice interniranci. Tudi danes je stopil pred nje z namršenimi obrvmi in sršečim pogledom. Z rokami na hrbtu je molče stopal pred prvo vrsto, kakor general, ki prešteva, koliko vojakov mu je še ostalo po zadnji izgublje-‘ucn„ v, ni bitki- Tu in tam ie Preme-v st* r I oc* noK glnve ti8****, ki in 1 se mu je zdel nevarnejši ele- govori z balkona palače «Ve-nezia« v Rimu. Sploh je zelo rad posnemal tega svojega vzornika in od internirancev je nekaj časa zahteval, da morajo pozdravljati samo po rimsko. Kmalu pa se je premislil in prepovedal rimski p zdrav češ da ga sovražniki «domovine» niso vredni. «Vi psi izdajalske duše, por. chi ščavi.« je začel cavaliere svoj prijazni jutranji po-prezebajočim poslušalcem in naglo švigal po obrazih da b videl učinek svojih besed Mi pa smo stali mirno, zrli brezizrazno proti njemu in ni niti trenil z očesom, p -stre- 1 j ati bi vas morali vse skupaj, ne pa da vas.m°ra. kaj rediti država, da zrete hia- no, ki je potrebna našim hrabrim vojakom v Rusiji. Sporo, čil bom v Rim, da ste sami izdajalci, ki že vedno rovarijo proti državi in da naj vas vse obesijo,« itd. Vajeni smo bili od časa do časa takih izbruhov njegovih ljubeznivosti, vendar pa je bil danes mnogo bolj gostobeseden kot kdaj koli. Zato smo takoj začeli sumiti, da se je zgo. dilo nekaj novega in sicer nekaj dobrega, ker kar je za ravnatelja slabo, je bila prav gotovo za nas dobra novica, v takšnih prijateljskih odno-šajih, kakor smo jih imeli z njim. Kaj se je torej zgodilo? Za zaključek je ravnatelj povedal, da ne bomo več šli do preklica na zunanji sprehod. Ta zunanji sprehod je bilo nekaj sto metrov ozke ulice med dvema vrstama visokih in začrnelih hiš, kjer so bile dve ali tri trgovine, mizarska delavnica in še nekaj obrtnikov. Sem so smeli inter. niranci, pod strogim nadzorstvom kvesturinov, vsako popoldne po eno uro na izpre-hod. Seveda nam je bilo strogo prepovedano govoriti z domačini in če si hotel kaj kupiti v trgovini, je moral biti poleg tudi stražnik. Vendar je bilo tistih sto ali dve sto metrov med zidovjem važna sprememba v našem enoličnem življenju. Kadar je bilo lepo vreme, so posedale na nizkih stolčkih pred hišnimi vrati ženske in pridno kvačkale domače čipke, ki so bile skoro tako znane, kakor naše idrijske. Med njimi so bile nekatere prav zale deklice in marsikdo izmed nas je izmenjal z mlado abruško krasotico tako žareč in hrepeneč pogled, da je prenekatera povesila črne oči in zardela do ušes v sladkem vznemirjenju. Poleg tega pa je bil na koncu ulice še majhen trg z drevesi, kamor so ob semanjih dnevih prignali živino. Seveda nas ob takih prilikah niso pustili ven. Ta prostor je bil odprt proti jugovzhodu, obdan samo z nizkim zidom in ker je mestece stalo vrh hriba, je pogled lahko zaplaval po ozki dolini, ki se je vijugala proti Venafru in dalje v Neapeljsko nižino, ki pa smo jo samo slutili za gorami. Tu smo se u-stavljali, kadar so nam stražniki to dovolili in naše misli so poromale po dolini, v širni svet in v svobodo, da smo potem laže preždeli 23 ur do naslednjega sprehoda v taborišču. Sedaj torej ne bomo imeli niti tega olajšanja več. Kaj se je neki zgodilo? Tudi časo- pisov nam tisti dan niso dovolili, čeprav so nam dali samo svoje in zato se je naša radovednost še stopnjevala. Zlasti Slovenci, ki nas je ravnatelj že navsezgodaj tako lepo opital z vsemi mogočimi priimki, smo bili v skrbeh, da se ni morda kaj važnega zgodilo tam daleč na našem severu, kjer so živeli naši dragi. Ko bi vsaj vedeli, kaj je, toda ta negotovost samo muči in mori človeka, ki si ne ve razlage. Tolažilo nas je, da nam ne dajo časopisov in da je zato gotovo kakšna ugodna novost. Tudi 2idje, ki so bili razmeščeni v pritličju, v dolgi obokani dvorani, brez oken, ki je nekdaj služila samostanskim prebivalcem za skladišče za poljske pridelke in so jo pozneje preuredili za predstave kina, so se zbirali v skupine in skrivnostno šušljali med seboj, kadar ni bilo blizu agenta ali kakšnega njihovega zaupnika. Vendar nihče ni vedel ničesar pozitivnega in negotovost in ugibanja nista poznala mej. Nekateri, ki so bili v boljših pdnošajih z «Don Vincen-zom», ki je bil zakupnik menze in nas sleparil pri že itak prepičli hrani, da je laže gasil svojo veliko žejo, so sku- šali zvedeti kaj več od njega. Židje so po drugi strani poskušali srečo pri tistih a-gentih, ki so se včasih spustili z njimi v razgovor, da bi jim kaj pojasnili. No, tudi ti so bili danes mnogo bolj rezervirani, kakor pa je bila njihova navada, čeravno si jim lahko čital z obraza in oči, da je nekaj na stvari, da se je nekaj novega zgodilo. Tisto noč mnogi interniranci nismo spali, ali manj kakor po navadi in marsikdo se je nemirno premetaval po trdem ležišču in pretegoval odejo, ki je vedno zmanjkala pri nogah, če je bila dovolj visoka pri glavi. V zgornji dvorani, kjer smo bili skoraj sami Slovenci, razen kake desetorice Italijanov, so se zbrali načelnik dvorane in še nekaj starejših internirancev k posvetovanju. Nekaj je bilo potrebno ukreniti, da bi se kaj več izvedele o zunanjih dogodkih. Potrebno je, da uredimo naše notranje življenje v skladu z razvojem dogodkov po svetu. Ko bi še hodili ven, bi bila stvar lahka. Lina, lepa črnolaska, mizarjeva hči je zaljubljena v plavolasega Borisa in ona bi mu že sko akcijo vseh svojih brigad ter že prodrla v zaledje sovražne fronte. V globokem zaledju je IX. korpus energično izkoristil operativno svobodo, ki je nastala z umikom nemških enot s tega področja na reško fronto, usmeril je svoje akcije proti Trstu in se prebil čez cesto, ki vodi iz Gorice v Ajdovščino. Tako je dozorela situacija za neposredni napad na Trst. Napad na Trst Stab armade je 29. aprila izdal splošno povelje za napad na Trst. Povelje št. 109 med ostalim ukazuje, naj IX. korpus, z linije, ki jo je že zasedel (30. divizija: 17. brigada Skrilje, 19. brigada Ga-brovica, 18. brigada Hruševi-ca — 31. divizija je varovala krila 30. divizije) prodre čim-prej na prostor severozahodno od Trsta in, ko dospe na to linijo tudi XX. dvizija, naj u-smeri svoje enote proti Soči in Gorici. Desna operativna grupa (20. divizija, trije tankovski bataljoni, tretji planinski motorizirani divizion, šesti protitankovski divizion, 29. in 43. istrska divizija); 20. divizija, okrepljena s tremi tankovskimi bataljoni in s topništvom naj prodira v smeri iz Knežaka proti Trstu in naj pri tem pusti ob strani sovražne sile. Njena naloga je obkoliti Trst s severovzhoda in S severa in skupno s 43., 2! in 9. divizijo zajeti Trst. Divizija mora prodreti na linijo Sežana — Bazovica 30. aprila opoldne. Premična skupina, ki jo sestavljajo tanki in motorizirana pehota ter topništvo in inženirci, naj prodre pred divizijo za to, da čimprej Medtem so XCVII, armijski korpus in vs enote na reški fronti bile postavljene pod poveljstvo armijske grupe «E» oz. pod poveljstvo generala Leera. Ko se je v dneh 27., 28. in 29. aprila že opazila nevarnost na obeh krilih XCVII. korpusa, tako v predelih Ilirske Bistrice, kakor tudi pri Lovrani, je poveljnik korpusa že drugič prosil general Leera, naj ponovno prouči sklep, ki je predvideval, da se za vsako ceno obdrži fronta na Reki. Poveljnik XCVII korpusa ni niti ob tej priliki naletel na razumevanje pri Leeru, kajti opustitev reške fronte pred časom bi pomenilo «neznosno nevarnost« za nemške čete na Hrvatskem. General Leer je poročal komandantu XCVII. korpusa takole: «... Vi s tem rešujete življenja 200.000 vaših tovarišev...« Prav gotovo, da ta upornost brez vsake možnosti na povoljen zaključek, upornost, da se za vsako ceno ostane na reški fronti, ni bil rezultat neke vojaške potrebe, niti rezultat nerealnega gledanja na razvoj operacij na reški fronti in v Istri. Pri tem je ponovno šlo za politične račune, šlo je za spletke, s katerimi so računali nacisti. Tako pri Leeru, kot v štabu XCVII. korpusa so smatrali, da je interes zaveznikov, da jugoslovanska armada ne prodre čez staro mejo. Sicer pa to ni bilo samo ugibanje. Tudi nemške vojaške edinice so lahko opazile, da v bitki za Reko ni sodelovalo zavezniško letalstvo in da v desantski akciji v Istro ni sodelovala zavezniška mornarica. Dejstvo, da je s približevanjem naših enot stari meji začelo soraz- ui v linj u » V predalu mi leži nekaj gradiva o «Bazovici». Kadar Koli mi pride slučajno v roke, se mi oči ustavijo na tem orumenelem časopisnem papirju, ki že tako močno zaudarja po tisku. V mislih se vračam v preteklost. Okoli mene vstaja nekdanje življenje. Sedaj je prešlo že v zgodovino in tvori za nas njen najbridkejši del. Samo po sebi pride, da začnem prebirati naslove: «11 primo giorno del processos, «Gli imputati confessano in pieno la loro delittuosa attivitav, «Rivelazioni sensazio-nali» in druge, Kaj vse ni tu zapisano o mladini, ki je v kratkem razdobju enega desetletja dvakrat sedela pred samim najvišjim sodnim stolom fašistične justice in izkrvavela za svoje ideale. Misli mi začno postajati nemirne. Daleč mi bežijo in se izgubljajo nekje v širini notranjskih gozdov in tolminskih vzpetin. Prav tja do rapallskih mejnikov gredo in se mi potem utrujene vračajo nazaj v Trst. V nekaj trenutkih so tako prepotovale skoraj vso Primorsko. Povsod so iskale tistih skrivnih poti, ki so navadno samo ponoči oživele. Blodile so za ljudmi, ki so tam včasih prenašali težke tovore. Kako malo vemo pravzaprav o vsem tem. me potem nenadoma presune. In tisti beli steber s štirimi zvenečimi imeni tam v tesnobni tišini kraškega kamenja se mi zazdi kot medla prispodoba celotne drame. Njen začetek je bil tisoč devet sto osemnajstega leta, njen konec je še vedno odprto in nezaključeno vprašanje. Na odru pa se medtem vrstijo ljudje. Nekam uporna kri polje v njihovih žilah in duša jim sanja starodaven sen o kralju Matjažu. Zaradi tega sna in krute stvarnosti so se tako zagrizli V to, da bi to lepo pripovedko spremenili v resnico. Sedanjost bi izginila, prihodnost bi bila popolnoma drugačna. Ljudje bi se med seboj razumeli. Nihče bi te ne podcenjeval in sovražil samo zavoljo tega, ker se nočeš odreči svojemu jeziku, ker ne moreš zatajiti svoje krvi. Pred mladino, ki nam je v tisti dobi doraščala, je kakor iz tal vstalo nešteto vprašanj. Odgovora nanje je pričela iskati predvsem v sami sebi. Tam, kjer bi si bila morda lahko pomagala z nasveti starih, izkušenih ljudi, je naletela na nerazumevanje in okorelo miselnost. Ker le-ti niso mogli dojeti revolucionarnega duha tedanjega časa, so se tem ostreje razhajali s prožno mladinsko tvornostjo. Tako je mladina nekako samoniklo dozorevala in pričela delati iz svojih snovanj. Cut za narodno enakopravnost in socialno pravičnost je prinesla s seboj. Saj je bila marsičemu priča v prvi svetovni vihri. Naravno je torej, —da je postal ta čut bistveni sestavni del njenega čustvovanja in mišljenja. Zato je tudi toliko globlja in s toliko večjo prizadetostjo občutila rapallsko krivico in vse zlo, ki se je zgrnilo na nas. Iz tega izhaja, da ni mogla storiti drugače, kot je storila. Posegla je po skrajnosti in v njej skoraj ni poznala meja. Za dejanji, ki jih ji očita obtožnica Posebnega sodišča, neprestano čutiš živo, revolucionarno tvornost mladih, idealnih ljudi. Ko se poglabljaš v to, kar je tedanje časopisje o njih napisalo, se ti začne vsiljevati zgodovinska groteska. Pred teboj začno vstajati junaki italijanskega risorgimenta. Ce bi ne poznal vseh silnic, ki oblikujejo zgodovino narodov, se ti zdi skoraj nemogoče, da bi narod, ki je toliko žrtvoval za lastno svobodo, storil nad drugim narodom isto krivico, zaradi katere se je sam uprl. Toda, ker jih poznaš,' veš, da je tako. Pred menoj se v jasnih obrisih poraja podoba Con-falonierija, voditelja karbonarstva, kot jo je oblikoval ruski pisatelj Vinogradov. Pomudim se pri njej toliko časa, dokler je ne začno zakrivati druge, nam mnogo pomembnejše podobe. Pri priči se tedaj povrne vame tisto glodajoče vprašanje: kaj vemo pravzaprav o njih? Junaki italijanskega risorgimenta so v domači in Uidi tuji književnosti našli svojega oblikovalca. Junaki naše «Bazovice» pa nekako na to še vedno čakajo. To kar je bilo do sedaj v vezani ali nevezani besedi o njih napisano, so samo mali odlomki in čustveno pomembni drobci. Velike epske snovi raztezajoče se od «Bazovice» preko Tomažičevega procesa in osvobodilne vojne, pa se še ni nihče lotil. Morda se to ni zgodilo spričo njene obsežnosti, morda spričo —premajhne časovne odmaknjenosti ali pa iz drugih tehtnejših razlogov. Ni da bi človek izrekel sodbo ali nekaj je pa le res. Ko v duhu štejemo tiste, ki so bili v stvar neposredno vpleteni, šele vidimo, kako čas neizprosno hiti. Nekje nastajajo praznine in ob usaki ■si moramo reči: «Tega ni več, enega ni več.n Koliko dragocenega gradiva sta odnesla s seboj v grob samo oba brata Manfreda: Andrej in Janko, pa Danilo Zelen, Anton Majnik in nešteto drugih. Koprena nad «Bazovico» pa se vedno bolj gosti. Sedanja mladina ve o njej le to, kar —bere iz dnevnega časopisja in sliši iz vsakoletnih spominskih govorov. Skriti, ali bolje rečeno, brez oživljajoče življenjske sile pa ostajajo vsi tisti vzgibi, ki so porajali na stotine resnično junaških dejanj. Vsa zgradba organizacije T1GR je slonela na njih. Tudi pozneje, ko je navidnezno ni bilo več, so predstavljala nekak —temeljni kamen, na katerega je Pinko Tomažič naslonil svojo miselno zgradbo in na katerem je pričela nastajati pri nas celo narodnoosvobodilna borba. Saj ni klic «Bazovica» nikdar niti za hip zamrl. Saj se je vedno z enako prepričljivo, skoraj čarobno silo neprestano oglašal in budil nove ljudi, da se žrtvujejo za isto stvar. Snov, ki jo bo nekega dne z epsko razširjenostjo gotovo pričelo oblikovati umetniško pero, se bo razrastla v našo primorsko trilogijo. Obsegala bo dobo do prvega tržaškega procesa, dobo po njem do Tomažičevega procesa in dobo oboroženega osvobodilnega boja. Koliko življenja, upov in snovanj! Koliko različnih usod in različnih potov, ki pa se vsi končujejo nekje na tem razbičanem drobnem koščku naše slovenske zemlje. Sele, ko bodo te usode spet nekako oživele, šele ko bodo bazoviški junaki stali v svojem mladostnem zagonu pred nami taki, kot —so bili, se mi zdi, da so naša mladina šele lahko dojela, kaj nam je «Bazovica», M, S, Iz suženjstva z borbo v svobodo grmeniem topov in regljanjem;' smo goreče šole. Ko so Nemci pridrli drugič, so zažgali še tablo. Tud; italijanski učitelji so bili nosilci «2000-letne kulture«. Na koščku zemlje, odtrganem od ostale Slovenije, so hoteli malim kratkosrajčnikom, ki so se šele začeli učiti a b c, iztrgati iz srca jezik, mater, in jim vbiti v glavo doktrino, ki je ljudem, sanjajočim o svobodi, obljubljala rešetke, ricinus, pregnanstvo in smrt. Nekje je učitelj, do vratu zapet v črno fašistično srajco, pljunil v usta učencu, ki je spregovoril slovensko. Drug je za isti «greh» z iglo prebadal jezike malim žrtvam. Tretji je — kaj bi naštevali dalje! Na vsem Primorskem so učitelji-fašisti uporabljali enake učne metode. Zato pa tudi niti enemu ni dala vest. da bi jeseni leta 1943, ko je prišel polom, estal na šoli in med ljudmi, ki so imeli časa in vzroka dovolj, da so zasovražili krute «nosilce kulture«. * * * Ko je v hribovski vasici nad Cerknem stopila slovenska učiteljica Marjanca prvič v majhno vaško šolo, kjer so se zbrali starši in otroci, je presenečena prebrala naslednje besede, napisane na tablo: «Dan 22. oktober 1943 bo ostal v kroniki naše vasi kot velik zgodovinski dan, ko se je po 25 letih sužnosti odprla zo. pet naša slovenska šola. Mussolinijev raznarodovalni poskus je šel po vodi. Vse milijonske žrtve so bile zastonj, ker Slovenci imamo trde buče. ki se niso omečile pod nobenim pritiskom in ne korobačem«. Ta pozdrav slovenski šoli je napisal z okorno roko oče sedmerih otrok. Ljudje, ki so jih leta trpljenja, krivic in preganjanja napravila trde, so od sreče jokali, ko so takoj ob prihodu partizanov iz gozdov v vasi začeli izkopovati svoje bogastvo: stare slovenske knjige in abecednike. Hoteli so imeti slovenske šoie in nihče več ni mogel čakati, da bo vojna končana. V Baškem okrožju so bili najhitrejši. Se pred 22. oktobrom, ko je Narodnoosvobodilni svet za Primorsko izdal, sledeč želji in hotenju primorskega ljudstva. okrožnico o ustanavljanju slovenskih šol, so v petnajstih vaseh Baškega okrožja šole že delovale. Po 22. oktobru so zgledu sledile vasi v ostalih 12 okrožjih. Kakšne so bile šole, ki so nastajale in delovale sredi bobnenja topov in reglanja strojnic? Lahko je danes brskati po starih arhivih in citati v ohranjenih statistikah takele številke: V času, ko je bilo število šol najvišje, je na Primorskem delovalo 340 osnovnih šol s 16.158 učenci. Učilo je 481 učiteljev. Toda debelo knjigo bi morali napisati, če bi hoteli zraven suhih številk opisati dobo in okoliščine, v katerih so po 25-let-nem zatiranju slovenstva spet delovale slovenske šole. Mati in oče sta stisnila sinku ali hčerki v roke starodaven abecednik ((Preljubo veselje«, «Prvi koraki« in podobno. Pač težko bi v kmečki hiši izven Primorske še našli take stare bukvice. Na Primorskem pa so bile to edine knjige. Pred leti so jih bili skrili in zakopali s hrepenenjem v srcu — za takrat. ko bo prišel veliki dan. Ta dan je zdaj tu. Ves srečen hiti malček z dragoceno knjigo v roki proti šoli, ki ni več strašen kraj. Saj se v jeziku, ki ga razume, uči o domovini, kj jo branijo starejši bratje in očetje. Le kje so se naenkrat vzeli slpvenski učitelji? Mar jih niso bili že zdavnaj pregnali daleč na italijanski jug in mar se niso le redki od njih vrnili? Seveda. Toda ljudje so šole kljub temu hoteli! Izbrali so jih ljudje. Take, ki so nekdaj hodili v slovenske šole in ki so učili v duhu OF. Za marsikoga je bilo težko, toda treba je bilo. Učitelji in učenci so se skupaj potrudili,,da opravičijo velika pričakovanja in zaupanje. Tudi o rednem pouku je težko govoriti, če sam ne veš, ne kdaj, ne od kod naenkrat vdre v vas sovražnik. Takrat je treba učitelja hitro skriti in po možnosti rešiti še tablo. V Brdih se je primerilo znanemu učitelju Oskarju Venturiniju, da je rešil sebe in tablo iz Ohranil se je tudi naslednji zapisek: « ... Na šoli, kjer zdaj učim, pomaga učiteljica Marinič Pavla, rojena Kumar, sestra skladatelja Srečka Kumarja. Stara je 72 let. Je brez sredstev in se hrani v etapni kuhinji. Rekla je: Povejte vsem, da je pri nas vendarle pravi raj. Tu imamo vsi zjutraj in popoldne šolo. zvečer večerne tečaje za odraslo mladino in tudi v organizacijah delamo«. Potem so tu zapiski o padlih tovariših učiteljih in še je opisano, kako so četniki zverinsko zaklali sestro heroja Vojka, ki je bila učiteljica, kako so ranili pomožno šolsko nadzornico Jelko Jaklič na njenem službenem potu, kako so hoteli podkupiti otroke, da bi izdali, kje se skrivajo učitelji, pa se ni nikdar nihče zagovoril, in potem je tu še pismo Marije Maj-nik-Majde, nadzornice iz Istre: »Težko je in verjetno ne bom ostala živa. Izvršila pa bom svojo dolžnost«. f :r ‘ ■ ■ j- '.■č-s.- ijrčf $ -°iwn O:’;:::: - ■ ■s ;-C .* i sIpSSSS n r-ipn lili S /••k":;/ Med narodnoosvobodilno borbo s« je na Primorskem tiskala slovenska beseda v * nih tiskarnah (»tehnikah!)) — Na sliki vidimo glasila raznih partizanskih enot in o OSVOBODITEV (Nadaljevanje s 3. strani) llpor v Trstu S približevanjem enot IV. armade se je v samem Trstu razvnel odpor. Komanda mesta Trsta, ki je bila sestavljena že jeseni 1944. leta, je dočakala te dogodke pripravljena. Ze v začetku 1945. leta je komanda mesta razdelila mesto v štiri operativne sektor- je. V vsakem sektorju je bilo mobiliziranih od dva do tri bataljone borcev. Posebej so bile organizirane in neposredno povezane s komando mesta udarne skupine, ki so izvrševale razne diverzantske akcije in razoroževale manjše skupine sovražnikov. Komanda mesta je bila v stalni radijski zvezi s štabom IX. korpu-:. Stab IX. korpusa je poslal Trsta in BORBE 2A TRST a»M oprt ta /9*3 NoJ v *>■» eetuftoz 5br 51dV>r^ tW'9K/ ovirm P UK U l sus ta st, /ropus. S/A rt *r •on* 9br\V5Artbr zu JRST PG h tjtnj floto ih edini in komšndg /tOlpir Hi ORtm* l/*0S*9p o ic/mm ILIRSKO BISTRICO 00000*0 lemtrgL 5/45 d JOULI L16ČNDA C ocior 29 /*. Vurtmj 100*10 ISb 5brC£rj/45d d H’ Abr n« cut 30. iv. otc ut iuitHtta4 eiemto 27. aprila komandi mesta Trsta sledeč telegram: «Bodi-te pripravljeni, naše čete so zasedle St. Peter in Ilirsko Bistrico.» Približno v tem času je bil izvoljen med slovenskimi in italijanskimi antifašisti slovensko-italijanski antifašistični odbor, ki je pozval Slovence in Italijane Trsta v borbo proti okupatorju. V samem mestu so se borbe začele v noči med 28. in 29. aprilom. 29. in 30. aprila so bile borbe po vsem mestu. V. teh borbah je pod poveljstvom komande mesta Trsta sodelovalo okoli 10.000 tržaških borcev. Na predvečer ia na sam 1. maj je 2Q. divizija začela borbe na Opčinah, in s svojo glavnino prodrla mimo univerze na Trg Liberta, na Trg Dalmacija ter prodirala proti sodni palači in ljudskemu vrtu, čistila je središče mesta in blokirala grad Sv. Justa. Enote 11. brigade 26. divizije so po večurnih borbah prsi ob prsi in z uporabo «panzerfausta» zavzele vojašnice na Montebellu. Enote 34. divizije so osvobodile Miljski zaliv in Zavije. 9. divizija je vodila borbe na južnem delu mesta. Sovražnik je dal največji odpor pri Sv. Ani v tovarni žarnic ((Alba«. IX. korpus je po osvoboditvi severovzhodnega dela mesta poslal 32. divizijo proti Soči. VII. brigada je osvobodila Gorico, III. in XVI. brigada pa sta osvobodili Tržič in prispeli do Soče. 2. maja ob 19-30 so se tu sestale naše enote s I predhodnico druge novoze- j landske divizije. Pravzaprav so enote IV. armade osvobodile Trst že 1. maja. Sovražnik se je upiral samo še na Opčinah in na dveh ali treh cestih v mestu in to zato, da se ne bi predal enotam jugoslovanske armade, ampak anglo-ameriškim četam. 2. maja je bil strt tudi poslednji odpor v Trstu. Razen na Opčinah ni bilo v vsem tem predelu niti enega kraja niti enega objekta, kjer bi se sovražnik še upiral. 3. maja so se sovražne sile na Opčinah predale enotam IV. armade. cenjevati njihov velik zgodovinski pomen, toda hkrati ne bi smeli in ne bi mogli podcenjevati prispevka jugoslovanske armade v splošnem naporu zaveznikov za uničenje hitlerjevske Nemčije. Ko se govori o osvobojenju teh krajev, se tem manj lahko zataji dejstvo, da je v Istri in v Slovenskem Primorju že dolga leta kipela osvobodilna borba in da je ljudstvo Istre in Slovenskega Primorja ter Trsta dalo v tej borbi ne samo velikanske žrtve, ampak ustvarilo velika osvobojena ozemlja, imelo brigade in divizije. ki so bile sestavljene od borcev prav iz teh krajev. In če se prav hoče govoriti, kdo je prvi prispel v Trst, potem je jasno, da ni mogel prispeti v Istro, v Slovensko Primorje in v Trst prav nihče pred istrskimi brigadami in divizijami, pred primorskimi brigadami in divizijami, ki so že skozi leta v času druge svetovne vojne vodile na svoji, rodp.i zmelji borbo za popolno osvobojenje. Osvobodilen Kelte Četudi je Trst bil že osvobojen, četudi je do splošne nemške kapitulacije ostalo le še nekoliko dni, so se borbe na reški fronti nadaljevale z nezmanjšano ostrino. Ko je bilo povsem jasno, da nadaljnje borbe na sektorju Snežnik — Jadransko morje ne nudi. jo nikakih uspehov, in ko so enote IV. armade začele sti- i skati obroč okoli nemške grupe pri Reki, da bi to operativno obkolitev spremenile v taktično, žele tedaj je nemško poveljstvo te skupine nemških enot izdalo ukaz zapustiti obrambo tega sektorja. Poveljstvo XCVII. korpusa je sklenilo, da s preostalimi silami 188. in 237. divizije in drugih preostalih delov sestavi grupo, ki naj bi se v obliki klina prebila v smeri od Postojne proti Ljubljani, t. j., da bi se priključila nemškim armadam, ki so se umikale iz Jugoslavije. Toda niti ta načrt ni uspel. Ta grupa je kapitulirala šele 7. maja in predalo se je 16.000 nemških vojakov in častnikov z nekoliko generali na čelu in s samim poveljnikom korpusa generalom Kueblerjem. Velike zmage enot jugoslovanske armade v Istri, Trstu in Slovenskem Primorju so se združile in zmagovito se povečale z osvobodilno borbo istrskega in primorskega ljudstva. Enote jugoslovanske armade so tako v času borbe, ka. kor tudi po osvoboditvi Trsta j Sposobna branih ? si je ljudstvu P1'1,,, Prav gotovo ^a S6^ tokovni vojaški analiz1 $ rr.ande IV. jugoslov2 j. made, lahko odkrije! mezne pomanjkljivos t > tudi napake glede b° vajanja teh operacij. - . (4 bilo potrebno osvob it otoke ob jadranski bilo potrebno ’ bil11' prav gotovo, da j,e_cni; P!' zakasn merov, da se je *»*■- . prečevanje umika > V V Hrvatskega * ' jugoslovanski. edinic, ki so se ke in na staro jansko mejo. Pri vse pri drugih morebitni (P bah dokazujejo °Per ■[»/ armade tako po bzzi jj#’ ja in po spretnosti 1 „ i!‘ da so enote jugosloya . ,toP made bile na zelo nji in da so se v vs,a''0: P gledu razvile v naoa . dobno armado. ^eSp,jj/ tudi, da so te zmage - -eboli JV ojske 0 0\ vanske armade še boli le ugled naše vo našega orožja v očeh -jfi - -~'V A ših narodov. armada je s svojo s'iajri^,„ aimaua je o vfl - j. go na reški fronti ih jt1 pokazale popolno nacionalno pokazala, da je mb[ strpnost nasproti italijanskemu delu prebivalstva in tako mnogo pripomogle 15 še širši in trdnejši moralno politični enotnosti Hrvatov, Slovencev in Italijanov v Trstu, v Istri in Slovenskem Primorju. redno močna vojska pokazala vprav Pz®c jet * brati, ki SO' bili toli ,(0j(r sužnjeni, vprav na Tjj v. kjer so to najmanj z'. j(d lijanski imperialisti6’ in njeni tuji pomagač1- Prišla bo nova pora (Nadaljevanje s 3. strani) dost. Prišli smo nenadoma Iz gozdov. Povsod nas objemajo in poljubljajo. Svoboda, svoboda, pesem, zastave... triumf! Tri stvari so bile takrat najbolj čudovite: pohod na Gorico, Vogrsko ln goriška fronta. Pohod na Gorico. 9. septembra zjutraj. Sli smo na pogajanja h komandantu divizije Torino, generalu Malaguttiju. Vilfan je bil z nami. Sporazumeli smo se. Italijanska vojska se je borila z nami proti Nemcem. V redu! Ko smo se vračali, naenkrat polne ulice ljudi, zastave slovenske, jugoslovanske. z vseh strani, skoz St. Peter, iz Solkana, preko pevmskega mostu, iz Krom-berga. Od povsod nepregledne kolone in pesem in vrisk. že v zraku, s peterokrako zvezdo in s slovensko troboj-ko. 2ivela slovenska aviaci-ja. V Ajdovščini in Vipavi topovi, težke havbice. So jih že pripeljali sem na Vogrsko. Kamioni s težkimi havbicami! Živela partizanska artilerija! Spet kolone rekrutov. Eta- na strel pripravljeni mitra-1 lijani ^ Delavci iz Monfal ljezi italijanskih karabinjerjev. Gorica, Gorica, odmeva po vsej Vipavski, po Tolminski, po Brdih. Naša! Naša! Gorica« Gorica.., je naša. nasa. Gorica Vse gre na Gorico, zgrinja se... svoboda, triumf. Gorica, Gorica, Gorica! Zavzeli smo Gorico, z golimi rokami, pa čeprav so Vogersho Potem Vogrsko. Na Vogrskem sta bila štab in narodnoosvobodilni svet. Vse je drvelo tja. Vsi, ki so prijeli za orožje. Prihajali so kurirji s Krasa, iz Brd, s Tolminskega, iz Trsta. Vsa Vipavska dolina pod orožjem. V Trstu so delavci zaplenili skladišča orožja m se bore proti nemškim tankom. Ves Kras pod orožjem. Borbe pri Doberdobu z Nemci. Zaplenili štiri topove. Ilirska Bistrica naša. Kardelj Je tam s Sercerjevo brigado. Sercer-jeva vsa motorizirana. Vsa Istra pod orožjem, najmanj 10.000 mož. Vse gre z blazno naglico. Kurirji prihajajo. Kamioni vozijo orožje in rekrute. Kolone rekrutov, peš in na kamionih. Nepregledne v kolone. Aerodrom pri Renčah v naših rokah. Okrog sta avio- cona, iz Trsta. Prišli so k nam na Vogrsko. Pozdravljeni! Matevž jim govori! Evviva Tito! Evviva il comu-nismo! Puori i tedeschi! Primož kliče! Seja narodnoosvobodilnega sveta! Proglas o splošni mobilizaciji, narodno . osvobodilni svet prevzema oblast! Nemci prodirajo v Gorico skozi Solkan! Pa spet kolone. Organiziramo bataljone. Kje vzeti ljudi za komandante in komandirje? Ni jih! «Od kdaj si partizan?« — «Mesec dni«! — «Si bil že v borbah?« — «Ze na Nanosu!« — e Dobro, komandant bataljona bos!« «In ti?« - «Kurir sem na karavli P 14». — «Kollko časa?« — «5 mesecev!« — (Odlično, komisar bataljona«. od povsod štrleli proti nam I nov je na njem. Eno letalo Goriška fronta - Gubčeva vojska Spet Primož. Delegat iz Trsta. Poroča o bojih. Nemški pritisk vedno hujši. Prosijo pomoči, vsaj inštruktorje. Dobro, Darko naj gre! In spet kamioni z orož- jem, kolone rekrutov, organiziraj bataljone, Nemci prodrli do severnega kolodvora, zasedli tudi južni. Juriš na Gorico. Nasi spet zasedli južni kolodvor. Vse se zgrinja na Vogrsko. Ničesar ne moreš ukreniti zoper to. Na Vogrskem je štab. tja gremo! In slednjič goriška fronta. Nemci so prodrli v Gorica Iz Gorice silijo ven. Nasi novi bataljoni so na položajih pred Gorico. Nemci ne morejo prodreti. Borbe vodita Iztok ln Strela. Nemci poskušajo zdaj tu, zdaj tam. Naši so zasedli vse izhode. Po vsej fronti borbe. Držimo! Angleški major maje z glavo: «Tega ne razumem. Saj to ni vojska. Včeraj so zgrabili za puške. Se svojega komandanta ne poznajo, pa Nemci ne morejo prodreti«. «Gubčeva vojska je to,» pravi Primož. Major ne razume. Študiral je na Oxfordu. Maje z glavo. Goriška fronta drži. «Ti-gxi» in «PanterJi» se razbijejo po njej. Oklopnl nemški vlak smo uničili. Pri Voleji dragi so naši razbili 50 švabsklh kamionov. Pri Renčah smo uničili dva tanka. Fronta drži, Gubčeva vojska se ne umakne. In goriška fronta je vzdržala vse, dokler ji ni v bok čez Coj udarila motorizira- na švabska divizija. Tri stvari so bile najbolj čudovite: pohod na Gorico, Vogrsko in goriška fronta. General Malagutti pobegne Pa se nekaj! General Malagutti je obljubil, da se bodo njegovi vojaki skupno z nami borili proti Nemcem. Pa še preden so videli prvega nemškega vojaka, so italijanski vojaki pod vodstvom Malaguttijevih oficirjev začeli zapuščati svoje položaje. Odvrgli so orožje in šli v žalostnih kolonah proti Soči in čez. Tri velike preizkušnje je bila Primorska prestala do svoje prve svobode. («Ko je bila prva svoboda«, pravijo na Primorskem, in mislijo na kapitulacijo Italije.) Prvo preizkušnjo leta 1941., ko se je odločila, drugo leta 1942., ko so prvikrat navalili fašisti in tret.io pomladi 1943. Vse tri le častno prestala. To pa zato, ker so na Primorskem že jeseni 1941 iz kopali puške... Koliko jih je bilo takrat v Evropi, ki so njihove puške ostale zakopane, koliko jih je bilo, ki so takrat puške zakopali... Italijanski, Badoglijevi m Sforzovi soldati so septembra 1943 - natanko dve leti potem, ko je Matevž iztiril prvi vlak na progi Po-stojna-Reka — zapustili svoje položaje, odvrgli puške to utonili preko Soče v Furlansko ravnino, Kdo jo osvobodil Trst Nekaj časa, še v letih 1945. in 1946. pa tudi pozneje, se je vodila diskusija o tem, katere enote so neposredno osvobodile Trst, Ta diskusija, ki je bila povsem »strokovna in vojaško znanstvena« in se je vodila v vojaških knjigah in publikacijah, je takoj po kraju, odkoder je izšla, in po načinu dokazovanja pokazala, in to tudi proti svoji volji šibkost in pomanjkljivost. Bila je brez vsakega operativnega prikaza tržaških operacij in je navajala iikot argumente« predvsem nejasne in protislovne telegrame zavezniških štabov in preračunana je bila na to, da bi vnesla zmoto in da bi napačno prikazala prihod predhodnice novozelandske divizije 2. maja popoldne v že osvobojeni Trst. Da se nobeden od ljudi, l:i so se spustili v to diskusijo, ni skliceval na ljudstvo, na prebivalce Trsta, ki so s svojim sodelovanjem, s svojo borbo in s svojimi očmi videli, katere in kakšne enote so 1. maja 1945. leta osvobodile Trst, ni samo slučajno. Pri tej diskusiji, je kazno, da ne gre samo za to, da bi se ugotovilo, katere in čigave sile so se neposredno udejstvovale pri osvoboditvi Trsta, ampak se bolj govori o splošnem naporu zaveznikov in o njihovem odločilnem prispevku v borbi proti nacistični Nemčiji. Na vsak način ne smemo izgubiti iz vida tega dejstva, še manj bi smeli pod- (Nadaljevanje s 3. strani) na kakšen način povedala. Tako pa... «Kaj pa oni le,» je pomignil Zorko z glavo proti ležišču, kjer je sedel na deskah visokorasel in živahen Italijan Li-causi, «Ta ima dobre odnose z ravnateljem in morda bi od svoje Čehinje lahko kaj izvedel.« Tudi ostali so bili zadovoljni. da se poskusi. Licausi je bil tipičen gizdalinski pohajač, ki mu je delo mrzilo, pa bi bil vedno rad lepo napravljen in imel seveda tudi dovolj denarja, da bi se postavljal po mestnih kavarnah in v izbrani svetski družbi. Kakor se rado zgodi, je tudi on končal v vohunskih mrežah, kjer se sicer denar precej lahko zasluži, pa običajno nimaš niti časa, da bi ga zapravil, ker te prej zaprejo. Tudi naš junak je napravil tak konec in ko je odnesel lepo vrsto —let v zaporih, je prišel na svobodo ravno v času, ko je Italija vstopila v vojno in so ga internirali ter poslali v taborišče kot interniranca, Ta mož je na popoldanskih izprehodih napravil »colpo«, kot se je on izražat, na Čehinjo. Bila je to že bolj priletna ženska, okrog 15 let starejša od njega, ki si je kot pevka in plesalka pripravila nekaj premoženja in si kupila obsežno plemiško palačo prav nasproti taborišča. Pevka je rada opazovala izza težkih zastorov na svojih oknih vsakdanjo procesijo internirancev, med katerimi so bili zastopani Slovenci, Italijani, Nemci, Madžari itd., ki so bili ljudje vseh slojev, od rimskega plemiča, pa do romunskega cigana. Njeno oko se je ustavilo na lepem elegantnem mladeniču in kmalu sta kljub vsej pažnji policijskih agentov in karabinjerjev navezala stike, ki so bili vedno tesnejši, zlasti ko je Licausi zaslutil, da bo lahko priletno pevko izkoriščal in živel «na njenih ramah,« kakor se je sam rad izrazil. Živeli junaški borej slavnega IX. korpusa! Slava vsem padlim junakom naše velike narodnoosvobodilne borbe! dar je bilo očitno,, da zanima zadeva tudi njega in da bo gotovo skušal kaj več izvedeti. Se tisto popoldne je imel zopet svoj ljuba vili sestanek pri ravnatelju in ko se je vrnil, je bil njegov obraz skrivnostno izpremenjen. Tisti, ki so bili z njim v boljših od nosih, so se stisnili okrog njega. Ostali so pričakovati in prežali od daleč nanje, kakor da bi iz pregibov ustnic hoteli izvedeti resnico. Kmalu je vedela vsa dvorana. Sovjetska armada je pred Moskvo ustavila nemške horde in jih celo z velikanskimi izgubami vrgla nazaj v snežne planjave. Nemški in fašistični časopisi ne pojejo več o zmagoslavnem pohodu po ruskih ravninah. Postaii so mnogo bolj pohlevni in eni molčijo drugi pa govore o «hudi zimi«, ki ovira vojaške operacije. Po tragični vesti o procesu v Trstu in o junaški rišeVi i,/ tako hudo zadela ’5^0gl Slovence, saj SO n,n°eiii ^ s° ia‘eU/ nami bili osebni pt'0 f'J' sojenih, ca kot voščilo je vpUVtot ^ balzam, bO*1 I za bližnje^ praznike in novo «■ fl0 «t| •1 V’ Srca so se dvi6nl ®1( V resnici je kmalu dobil no- smrti Pinka T°,nazLi! ^ vo obleko in pozneje so mu začeli prinašati tudi kosilo, ki je bilo seveda precej različno od tistega, ki smo ga prejemali ostali interniranci. Kmalu se je razvedelo, da se z izvoljenko sestajata v ravnateljevi pisarni, ki je posredoval in proti primerni proti-uslugi menda tudi »držal svečo«. Zaradi tega je ugled Li-causija zelo narasel tudi pri policajih, ki so mu dovolili marsikaj, kar je bilo za vse druge «tabu». Se celo kratkonogi in poniglavi .cavaliera’ iz Sardinije k.i je bil zaupnik ravnateljev ter so mu postavili ležišče med Slovenci, da bi med njimi prisluškoval, ni imel toliko prostosti. Licausi se je delal spričo sprememb v zadnjih dveh dneh sicer brezbrižnega, ven- upanju in tudi n&^ie vesti- 1J prepovedane izpre . hip pozabili. Folag°_ti Ji* V je jate se »rus- c(,10 v .. vedel povedat^ hajale še druge ‘ati L,o: nji. in Italijanskih v°ia o K ji čilih radia iz ^'ii^ l iz, .u govore o zmrznjen^ in , hovih tankih. 0 rambi Leningrada o izgn'53*1 «ei skih Hitlerjevih 1 dev» > tfitl t«f j' .»1. zasukala, čeprav J® t ja napovedanih b, ki jih je baje P ir) V zasedel MoskV“jl0, ^ bi grad, že davno n1' vede‘ London je veu Jug(,S tudi o gozdovih v’ . ,n y ki so to zimo ot preži za vsakm1 M; 1» okupatorja ari > ” d> Tudi jugoslovansM torej vzdignI alf/ se torej vzcub*-;. h J? ve na svojih jeta g/ Na zadnji dan smo se in ko so pa zbr„ nr*' vat Silvestrovo j^j, vrga leta. smo * ubc^njrto L j Mi snl p/po ji | zapeli: smo pregnanci-* setn fii, odmevala naš^ proS ^ gromnem n,z^felfr je dremal, v v sein jd y Potem pa se J P vigpl #0 no in mogočno vefuJ kij učila: P .«d> pomlad!» P novo bo morda že čez razf' bo tu. In to kzžalj^r* \r ponižanih m „lži, K>{U ^ ga resnice in laC 'sVei' vladati po vsei^,^ gi^ /, krat se bomo t° >10^9 ji na sYoje f“mP°ožgapi; /V porušeni in f u0rfl°-1, teh razvalinah > , A’eV' nov. boljši m _„jgine_ stare pravde, ^O\)O0’ nosti in prave k Cj^jRAl/MH 1ZŽLE ZBIRKE BOGOMIRA MAGAJNE; «UDMEl/ HUMKOV* ") II. umetnosti in manj » «Z.i0pOT/* je Uical kih ,aal°manskih trenut->® *svetlih» trenutkih Itmiji tlrraHedal’ da je v k JLii1 drug narod, ki je tl^Tn mrzi, m da nikrn nv} mnogo nme!-tXžiojii/n Pisateljev, ki so rega' sv°ie čopiče in pe-tih ’mrk!llS0 svo- Zk3 ™sl1- Prišel je rnsei je Kine r n {eLis0 bile 'ne~ ** iosDr\ lo mogoče nje l]udl strpati va- tistih\Vedno več ie bilo note ' ,„J° zagledali v najboil \ „Te zarje so WvečjpShr-lie fe nteoove Khodm nl!Zlne ~ 'jb vsei tisoče ,i Atrije. Stoiki -nn j stotisoce je poši- posoZi P1?0 stran’ da bi niso lste zarje, ki mu *hASp,ati-^e pa b obsten“ie WŠe in vfse ženinov rT6 VrhOVe bre? Cele noci je *ivo ran>ianja d'vjal v° svetu* ? zemljevidom !« nloj;/ar?e va so se zače' toZ*Xna uHcc Firenc, Mr? s°se zahei' p°- tiubljan?-Vn\'k9t.lam v hki~ew t?°l duce’ d°l 'n min' n Hocem° kruha iustrijsfa0SVetil6 S0 v in~ Porin 7 centre: Milan, ml dmrno ~ u Prista-Ndrioii Petke, Genovo in Vottem, • gorovju okoli Ognjih iJe zaorila ob ten**■„ kufbonarjev slo-sen, __ Partizanska pelin n„ Pianila je čez za-K(irhnn;SaTn° sardinijo v ke ?anP°' V velike rudni-m1oilavala ^ dol na Si- ''ttlln -• - /v- /tu o- ttaliinn ina afriške obale sluhLm^0 Vudstvo je pri h Pripevati VeSm 'n Zac6~ ^tffad in Je porod velikih tej Ar/r,- so Pozneje odšle %rot; J0 zaTjam svobode Vt Ptt stotine ki- nemškp , }ea skozi goste lije s^e severne lta-«ne Lna Kras, tja v Br-v 7&ru$iil\ G°rjance. da 0rC( 2 drugimi h- naf,p ,altenirni v tež lJ*>or,h in borbah. ?*uuCg0pV°svetile na sp-K^kl in ~ Duce se ^o, sb'™ s® odPeljal v Go-f^bhkp 3e tam svoje o-"« jih besno ako- f.°Pka z 'Premilega* po-» f/o sJ^T°dorn’ ki biva > ®rcl ue kam kr ki S0 se t?’so sp^ kopali v tresZi pred du- > ^°do t„SVet° obljubili■ Senilje a narod zbrisali TqJqo el hjCroj, fc,- se ! 2 bližine niti on s svojQey?}ne' Povzro-?0r?e, 0 ]?ntZ(xhtevo, da je i&moČTem sef* e~ bi' ■ Postni Ue moTe biti s0 Se Ob tolikšno, da ^ os«n«& nZ2J°fcaZ . Jfalci;, * * * ’ s«'[tanikfhemdeset tisoč i- ?>Z n. v°jakov se je . uje. jy a eno samo go- n}°°dovini^' ?li, Je £n?Zemiie £ ko majhni tonu,, P}ando naen- inskemu l,e* se Z niih°vim ofi-to ^ dni6 Zdel načrt vetu B SuojpJ1" Preračunali E>. dn u 'velikem* ra-ir Vrepin.?-?0 s to Stevil-Sm %?vdi vsak kva- in ?Se Parti ga, obkolila ZaVpnanske enote u. Ujega ®d”° uničili do S VeL TZa- Tnk po-Ino h^.vpnine vsote, lih bilo žrtvo- vati, saj bodo ti. širni gozdovi, očiščeni partizanov, nudili italijanskim industrijcem neizmerno bogastvo. Toda roški duh je ljubil svoje gozdove in pogumne ljudi, ki so bivali v njih. Se nikoli ni bil ob tolikih žrtvah uspeh kake vojske tako majhen kot u-speh italijanske vojske takrat. Italijani so res preplavili vsak meter Roga, partizanov pa ni bilo nikjer tam, kjer so jih iskali. Kot strela z jasnega neba so le-ti planili zdaj tu zdaj tam na italijanske e-note in jih polnili s strahom in trepetom. Italijanski kolovodje so merili zemljo, a niso znali izmeriti velikega duha partizanov, niso znali izmeriti neskončne ljubezni partizanov do svoje zemlje in svojega ljudstva in tudi ne neskončnega trpljenja in naporov, ki so jih partizani morali prestati in bili vedno pripravljeni prestati. Vsako drugo bitje bi ob tolikem trpljenju moralo poginiti, tisti pa, ki so svetu oznanili novo dobo socializma, niso poginili, čeprav jih je na stotine padalo. Ideja je šla naprej — s stisnjenimi zobmi je šip. naprej, v teh zobeh pa ni niti eno uro zamrla partizanska pesem. O-gromna roka zgodovine je pisala tiste dni najveličastnejše strani slovenskega ljudstva in odpirala vrata za neizmerne možnosti v bodočnosti. Kaj bi počel danes junak Ahil ob Dakiju, Bračiču, Vaneku, Janu, Triglavu. Jesenu. Milovanu. Draganu, Tigru, Miletu, Janezu, Dju-letu. Albinu, Henriku, Gašperju, Jaki, IUji, Stanetu, Rudiju, Tomažu, Tilnu, Jožetu, Milošu, Luki, Mitji, ob Malenki, Lojki, ob Ančki, ob drugi Ančki in ob tretji Ančki: dve med njimi sta padli, in ob o-troškem glasu Milke, ki je vzkliknila zadnje besede: «Za menoj, tovariši/» ter padla isti hip, in stotin in stotin drugih: veličastna simfonija imen, za vekomaj neizbrisno vklesanih to pobočja naših gotovif. V dušph partizanov je plavala simfonija pokrajin in krajev, ki tožijo danes po še ne napisanih zgodbah: Dražgoše, Je- lovca, Dolomiti, Pohorje, Ajdovec, Suhor, Gorjanci, Jelenov žleb. Sodražica. Prekrižje, Krašič, Ilova gora, Mala gora, Velika gora, Krim, Mokreč. Pugled, Barje, Lipoglav, Janče, Ja-vorovec, Javornik. Snežnik, Mašun, Leskova dolina, Babno polje. Ilirska Bistrica, Brkini, Tatre, Vatovlje, Kozje, Barka, Misliče, Veliko Brdo, Kraške planote, Nanoški in Trnovski gozdovi z velikim Vojkom Premrlom in vrsto junakov, Goriška, Tolminska, Koroška, Štajerska z Markom, Borom, Bela-čem in tolikimi drugimi... povsod majhna krdela proti armadam. Kdo bi mogel opisati vsa dejanjp odredov, brigad, vrsto njihovih pravljično drznih podvigov? — Padali so zdravniki, bolničarji in bolničarke, a tisočerim so rešili življenje — padali so borci, a partizanstvo ni moglo pasti. V kako hudi zmoti je bil italijanski ge- neral, ko je s vsojo ofenzivo na Rog in z drugimi ofenzivami skušal partizanstvo uničiti. Kako naj bil klavni fašizem razumel velikega duha, ki je zajel vse ljudstvo in katerega nikakor ni bilo mogoče uničiti. * * * _ Mussolini je ukazal uničiti majhen narod, majhni narod pa je po moči in sili naraščal od dneva do dneva. Ostrmeli so generali in njihovi hlppci in pobesneli so v svojem gnevu. V svojem gnevu je pobesnel tudi signor major v tisti vasici pod roškim gorovjem. V njeaovih možganih se je pričelo blesti-Natanko je prejšnji dan izvedel, kje je neka partizanska četa. 7. vsem rompompomom svojih topov in strojnic je udrl na hrib in ga našel praznega, medtem ko je za njim moral odpeljati kamion kup njegovih mrtvih in ranjenih vojakov v zaledje. Signor je skušal rešiti problem kakor so ga reševali vsi drugi komandanti «slavne» okupatorske vojske: ukazal je aretirati I kmeta Janezg. in njegovega sina. Kmet Janez je bil že v letih. Sivi lasje so mu obdajali od sonca zagorelo čelo. Oči so bile tihe, njihova sinjina polna neke predanosti in miru. Telo je bilo suho in kleno kot dren. ki je zrastel iz razpoke med kraškimi skplami. Sin pa je bil visok fant. kostanjevih las in rjavih oči — po materi. Imel je komaj šestnajst let. Ob a-retaciji mu je ležal na ustnicah rahel smehljaj, morda smehljaj predanosti. morda smehljaj groze. Dobro je vedel, kaj ga čaka, saj ni bil prvi v vasi, ki so ga pripeljali pred i-talijanskega poveljnika. Mater, ki je pridrvela pred komandantov šotor, so jokajočo odvlekli nazaj v pol porušeno hišo. (Hudo je pisati o tem. Pred nekaj dnevi mi je tovariš pripovedoval to zgodbo. Medtem ko jo pišem, kroži nemško letalo tik nad našim gozdičkom na tej lepi gori in sonce sveti, na taleči se sneg. (Nadaljevanje sledi) V JURIŠU NIKOLAJ PIRNAT, JESENI 1944 ZANIMIVE UGOTOVITVE STROKOVNJAKA MAKSIMILJANA RIPPERJA Kraški teran ali «ta rano» vino s Krasa (Nadaljevanje in konec) Tudi ne smemo prezreti še dejstva, da prispevajo k dobrim lastnostim terana lega vinogradov, ter kakovost zemlje in trt. Podnebje in priprava vina ob trgatvi pa imata gotovo še posebno velik vpliv na dobro kakovost tega pridelka, saj zahteva pravilna priprava dobrega kraškega terana svojevrstno, tradicionalno ravna-nj‘e, od trgatve pa vse tja do pretakanja in morebitnega vstekleničenja Sorte trt za dober teran , .^.osebno važnost dobrega terana je pripisati tudi * tortam trte, izmed katerih naj bi bila še najboljša sorta »refošk z rdečim repkom«, ki dozori prej kot refošk z zelenim repkom in druga črnina ter daje zato bolj rano in okusno vino. V zadnjem času sadijo na Krasu še precej drugih sort trt kakor: Merlot, Cabernet, Borgo-njo in tudi Barbero, ker so na splošno bolj rodovitne od re-foška. Toda mnenja sem, da morajo biti naši kraški vinogradniki zelo previdni pri zamenjavi svojih starih, preizkušenih sort z novimi. Ni izključeno da bi tako s časom njihov pridelek menjal preveč na o-kusu in drugih lastnostih ter se morda približal črnemu vinu iz enakih sort trt drugih krajev. S tem pa bi kraški teran najbrž zgubil kakovostno na svojih sedanjih posebnostih in vrlinah ter s tem v zvezi tudi na svoji ceni. Refošk predstavlja gotovo svojevrstno dobro sorto trte, ki je že od davna preizkušena na Krasu in priznana kot vztrajna in razmeram odgovarjajoča sorta. Saj omenja Rip-per v že navedeni razpravi — in zanimivost te trte je znana tudi našim starejšim kraškjm vinogradnikom da je osebno videl in izmeril trto refoška v Velikem Dolu pri Komnu, pri vinogradniku A. Kantetu, ki jc bila stara najmanj 160 let in je merila v obsegu pri zemlji nič manj kot 225 cm! Letno je ista trta dajala tedaj 3-4 hi 7 udi tuji strokovnjaki zelo hvalijo te= ran, naziVajoč ga «», 10pada nisva več trii; 1 na« !° 4“?° ‘“d dostikmt h° *UmiH *d' otrok" in &■»^iern £°- SfceT p„ l°ba ° °kna z.yto okoli nje. maana’-ie svet v , sHšno „ “ nikamoru. ?*!» Part' 3e Fremika- '%l*lenim Jt‘jana st« sle- S**0 ^ Nekm j« ’ ln °t>sija?‘“ le *Ha „ }lb le med- ««£ Z- Stffg • ki ■ Tanjen p v*a je hi' • ki • “klen p .*■ vrka je j> A -*o,r:-n u M- ! *>ilo na/ °STliena v ° »S *> in o,‘0 „ , naj n„ ' “jena v «Ne boj se ,tovariš, Maja zna' molčati in če bo Lojze ostal pri nas, mu bo itak morala pomagati)), «Lojze se je predramil iz otrplosti: uMaja? Kaj je pri vas? In njena mama?« Vikin | obraz se je bolestno stemnil. Cisto tiho je odgovorila: «U- strelili so jo kot talko«. Lojze je hotel še nekaj vprašati, a se je premislil in se zatopil v lastno žalost. Tuji partizan ju je pogledal s sočutjem. Kako težko je danes življenje! «Oprosti, tovarišica!« je dejal. Vika ga je pogledala — utrujen, porasel obraz, še mlad, a postaran od nevarnosti in naporov. «Kaj naj ti oprostim?« Tega tudi sam ni vedel. Trpljenje, bolečino, ki ju ni bil kriv? «Nikar se ne vznemirjajta, vse bo prav. Samo lepo me u-bogajta in se spravita na pečin Nekaj materinskega je bilo v njenih besedah, da je fanta stisnilo v grlu Sele zdaj sta videla, kako sta bila po tesnobi zadnjih dni potrebna dobre besede. Lojze je iznenada zaječal. Skril je glavo v dlani in tiho zajokal. Vika je stopila k njemu. «Vem, da je težko, Lojze. Izgubil si brata in sam si ra- njen. A tudi nam življenje ni lahko. Vendar bo vse še dobro. Ne veš, koliko človek prenese. Spomni se svojega očeta! Njemu je bilo še mnogo teže. ker je bil čisto sam. Kolikokrat se je skrival pri nas. utrujen in bolan od brezmočnega sovraštva, ki on je razjedalo. Tamle pri mizi je sedel, suh m porasel s karabinko prislonjeno h kolenu». Lojze je dvignil glavo m uprl vanjo oči. bleščeče od solza in notranjega ognja. Zeljno je pil njene besede. Tudi drugi partizan je prisluhnil. Cul je že o Samovem očetu, stvari, ki so jih pripovedovali ljudje so bile bolj podobne pravljicam. Tudi Samo in brat Tine sta le malo vedela o njem. ker sta bila se otroka, ko so ga ubili Italijani. V starinski uri na steni, ki je polnila sobo z glasnim, vsiljivim tiktakanjem, je iznenada zaječalo, da so se zdrznili. Nato je odbila enajsto. Vika se je obrnila k fantoma■ «Zdaj pa se mi resnično spravita na peč. a jaz vama pripravim jedi-. Čakajta!« Stopila je v svojo sobo. «Tu je odeja za Loj zeta. Naj se uleže in odpočije. Potem se bomo zmenili, kam ga skrijemo. In , ti tovariš... kako ti je pravza- prav ime?« nKar Janez mi reci«. «JVo, dobro, Janez. Ali naj ti pomagam spraviti Lojzeta na peč?« Nasmehnil se ji je. «Hvala. Bo že šlo. Saj sva do sem prišla sama. Kar napravi se j n pokliči Majo, če misliš, da je to pptrebno«. Vika je tiho odprla sobo. Maja se je dvignila na postelji in jo skušala prepoznati. «Si ti, teta?« aJaz sem, Vstani, obisk imamo«. Maja se je zdrznila. «Preiskava?» Pomirila jo je. «Ne ne Napravi se hitro in pridi«. Na stopnicah je pomislila: «Maja ni spala. Kaj je zopet jokala? Stara dva sta v svoji skoposti kakor pobesnela nanjo, najbrž sla jo zopet mučila. Moram ju trdo prijeti, saj vendar vesta, da nima nikogar razen nas« Maja se je v temi napravljala in roke so ji od razburjenja trepetale. Pogladila si je raz-mršene lase ter pomislila: «Oči imam seveda vse rdeče od joka in teta se bo zopet vznemirjala zaradi tega. Toda tukaj tudi ne morem več stati Najbrž je partizan v hiši«. V kuhinji je svetila luč zato Ije stopila tja. Vika, ki je'stala pri štedilniku, se. je ozrla vanjo. eKar notri pojdi! Ne, počakaj! Nesi to v sobo!« Maja je vstopila nekam negotovo in pozdravila. Na peči se je dvignil neznan moški in ji odzdravil. Drugi, ki je mirno obležal, jo je nagovoril: I «K(Uco je, Maja?« Začudeno ga je pogledala. «Kaj me nič več ne poznaš?« se ji je nasmehnil. ((Lojze sem«. »Lojze. Tvojepa Očeta se spominjam. Strašno sem se ga bala, ker je imel brado in puško. — Bosta zdaj jedla? Tukaj je kruh in maslo, mleko pa ni še zavrelo«. Opazovala ju je, kako sta jedla in pomislila,, da sta morala biti zelo lačna. Lojze se je težko naslanjal nanjo, ker se mu je rana razbolela. Bil je zelo upadel in oči so mu obdajali veliki, temni kolobarji. Maja je poznala ta medli lesk, ki ni izdajal samo telesne bolečine. Bratova smrt ga je morala zelo boleti. V tem je Lojze dvignil svoj pogled in njuni misli sta se srečali. «Kje je... Tine?« je vprašal hripavo. Maja je za trenutek pomislila: «Kaj ne ve, da je padel?« Potem se je spomnila, da sprašuje, kam so ga prenesli, «V Cerknem«, je odgovorila. «Peter leži tukaj, v mrtvašnici, ker so ga ubili fašisti iz naše vasi. Druge tri je odpeljala s seboj posadka iz Cerkna«. Lojze je povesil glavo. (Nadaljevanje sledi) RADA JELINČIČ merjen pivec nima pravega u. Žitka in zadoščenja od vina, ki ne nudi določene, čeprav ko. maj znatne spremembe v zunanjih lastnostih (vonj, barva, lesk) in v okusu. ., Kletar, dobi v posameznih sodih iz istega grozdja ih mošta nekoliko različno vino, ki mu vse prav ugaja in si -privo. šči raje sedaj tega in sedaj drugega. Tako čutijo gotovo tudi potrošniki potrebo po spremembi, pri uživanju vina. Kolikokrat slišimo pritožbe slednjih, da točijo po gostilnah, Vse preveč vina «iz fabri. Jce. in iz mgga.z^na«. Vzrok temu itvzmeajeeNiju potfošnje vina je. . po mSjem mhenju mredvs€m v tefn, ker so danes tudi dobra in naravna vina vse -preveč enolična in premočno tretirana s kemikalijami. Premnogi moderni kletar, ji se paq bojijo, da se jim vino pokvar-i v kleti in zato pretiravajo preventivno tretir.ahje. NaAvsak način pa je gradnja večjih' in moderno urejenih kleti potrebna in hvale vredna v krajih, kjer. je mogoče s tem izboljšati kakovost predvsem tipičnih konzumnih, namiznih vin ter . znižati istim stroške shrambe in vnovčevanja, da postanejo na trgu konkurenčna. Kraški teran pa je v vsakem oziru svojevrstno, lahko trdim ((zdravilno vino«, ki nima v naravnih vinih niti . tekmeca. Kakor v hrani, tako potrebuje in si želi človek tudi v pijači in poživilih spremembe, da le ni prehuda. Zaradi tega si tudi umerjen potrošnik rad privošči dober kozarec vina, katerega gotovo dobi v pristnem, kraškem teranu. Ce je to vino povrhu tega še izredno dobre kakovostne letine, kakor je bila lanska, potem je pač verjetno, da ga bo nekaj kozarcev spravilo tudi v prav dobro voljo. In kraško ta rano vino človeka ne opije, kakor navadno druga vina, tudi če ga zaužije nekaj več kozarcev. Ako pa je človek tu in tam «v rožcah«, je to zanj le razvedrilo in zdravju v prid; da ga le drugi ne posujejo z rožami! Saj se lahko zaveda, da si z zmernim uživanjem tega, ne samo lajša, ampak tudi daljša svoje življenje! Ing. A. C. to&did MttU Mavhinjska zemlji' šen razorana od tankov Svoječasno smo že poročali, da so si tanki izorali svojo pot po parcelah južno od vasi v dolžini okrog 1 km, in to od sl are sesljanske poti proti otroškemu vrtcu in od tukaj do prečenske poti. A tudi proti Prečniku so si napravili svojo bližnjico. Sploh je ondotno zemljišče vse razorano in zidovi zravnani, poti pa so skrajno prašne. Naša vas je bila svoječasno zelo bogata na sadju in ima še danes razmeroma dosti fig, hrušk, jablan, orehov in tudi češpelj. Do prve svetovne vojne so Brici zelo radi kupovali naše češplje, ker so bile zelo lepe in okusne. Letos je vse sadje dobro obrodilo, tudi lešniki Koliko bi bila vredna sušilnica za sušenje sadnih krhljev in predvsem češpelj. Na žalost ne poznamo hranilne in zdavilne vrednosti suhega sadja, zato tudi kupujemo za drag denar razne preparate s privlačno reklamo, a toliko manjšo vrednostjo. Nevednost je res draga reč. Kar si pripravimo sami, vemo kaj imamo in je tudi poceni. Čeprav ne moremo pri nas zaznamovati potrebnega zanimanja za zemljo, vendar skušajo nekateri vaščani za zahtevami časa. Imamo primer, da se' družine bavijo z gojitvijo nekatere bolj donosne zelenjave in cvetic, za kar so pri nas nekatere lege zelo ugodno. Neki gospodar si je nabavil kosilni stroj, ki je sicer Pn nas uporaben pretežno za deteljisca, ver je le malo ravnic. Mogli pa smo se prepričati, koliko nam stroj prihrani na c asu in trudu. Tudi pri nas zaznamujemo oni čudni pojav, ki je splošen; Cim več študiranih, tem večje prosvetno mrtvilo. In vendar je vsem znano, da se narod probuja in napreduje le s stopnjevano prosveto nele nekaterih poedincev, ampak vsega ljudstva. Ta resnica naj bi se uvaževala toliko bolj pri nas. kjer moramo voditi narodnoobrambno borbo. življenje ln potrebe Vižovelj Kako naglo se spreminja način življenja, vidimo zlasti mi. Nekdaj smo bili s Sesljanom vred v vsem odvisni od Mav-hinj (občina, cerkev, šola), danes prevzema to viogo - seveda s povsem drugačnim učinkom -Sesljan, kjer bo skoro dovršeno pokopališče in bo bržčas kmalu dobil tudi novo cerkev. Stare naprave se postopno umikajo novim v smislu zahtev tujskega prometa Zlasti je pretesna cesta od železniške postaje proti Sesljam). Za pre hod čez železnico bo tudi treba skrbeti, ker sedanja pot čez tračnice ovira promet. Tudi naši ' stanovanjski prostori bi primerno prenovljeni služili tujskemu prometu. Se razume, da je to zvezano s stroški, ki bi se sicer dobro obrestovali a jih vsakdo ne zmore. Naša bivališča so še vedno pretežno kmečkega značaja, čeprav se vedno bolj proletarizirarno. Od nekdanjih kmetijskih vej se bavimo pred v-sem z živinorejo (mlekarstvo). Za to so razmeroma še najboljši pogoji. Nekateri gospodarji menijo, da bi se izplačalo perutninarstvo. Ni napačna zamisel, če bi se lotili te panoge na podlagi umnih načel (primerni prostori, pravilna reja, primerna pasma itd.). Kot znano si jusarji nameravajo kupiti traktor, ki bo dobrodošel vsem tukajšnjim vasem. Vsem je žal, da ni bilo tudi letos v Sesljanu vrtne veselice kot lansko leto, ki smo jo ohranili v živem spominu. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALD1RIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK MOTOM 48 CCM Čudoviti motorček. ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline In nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo „Gilera" MOSCHION & FR1S0RI TRST, Ul. Valdirivo 36 Ul. 23-475 iBCttfG || HljKL AVTORIZIRAN MALI OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO. Stanko Zidarič ŠEMPOLAJ ŠT. 4 (Nabrežina) t' K X K Z H E K N K OLAJŠAVE PKI PI,A(II.I AUTOMOBILE ODDAJA V DAJEM za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRST - UL. TIMEUS ŠT. 4 TeL 90296 • urad Tel. 33113 • dom CENE UGODNE Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu; kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18 ueroe KNJIGA JOSIP BROZ TITO od VLAD1M1RA DEDIJERA 800 lir------- lir Josip Stritar: aZbrano delo«, I. del, polplatno 900.— Sinclair: «Livvis Babblitt«, polplatno . 940,— John B. Priestley: «Pojo naj ljudje«, polplatno . 760.— D. G. Mukerdži: »Potujejo v Himalajo«, polplat. 320.— Finsgard: «Iz mladih dni«, broširano . . 200.— DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU, GORICI IN SESLJANU. £ggr«^ MlUPUUJtlilb ^SIAR Tovorni prevozi Tel. št. 51)1111 Unoliiiiavlnliusni prevozi A V TOGARAŽA z MEHANIČAO DELAVNICO TRST - Ulica Morerl 7 - ROJAN Prodajamo duhoua drva, sana m pruoursina po naslednjih cenah : metrska po 1100, žagana 1125 in cepljena po 1150 lir za stot v skladišču. Za. prevoz na dom po 50 lir več za stot. Kome! PETRA 26 - Začasni telefon 8478 211 K_____ RAZVIJANJE KOPIRANJE POVEČAVE REPRODUKCIJE DOKUMENTOV HITRA POSTREŽBA IZDAJE INDUSTRIJSKIH IN REKLAMNIH FOTOGRAFIJ FOTOGRAFIRANJE BELO IN ČRNO INDUSTR1JC1 1 Dajajte vrednost vašim proizvodom s fotografiranjem pri tistem, ki vam lahko napravi kliše v črnem in barvah ! IN V BARVAH ZA POSVETOVANJA IN PRORACONE (jc n7n »fl 111(1 TELEFONIRAJTE brez obveznosti na Kril/ j, HC-K lil m r>sla ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA: MDR. MUCU TRCDVCIV Z UŠIVIM TRST - Ul. Valdfrlvo 3, »el. 50 -3-4 VREME Vremenska napoved za danes: Napoveduje pretežno lepo in jasno vreme z vetrom. Temperatura brez večje spremembe. — Včerajšnja naj višja temperatura v Trstu je bila 28,1 stopinje; najnižja pa 20,4 stopinje. PRIHORSKI DNEVNIK RADI« Bizet: Orke- Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 18.00: Reportaža z Okroglice. — Trst I1-: 15-48: --stralna suita iz opere «Carmen». 21.30: Verdi: 1. in 2. dejanje. — Trst I.: 18.30: Slavni solisti. 2i.ua-mednarodni festival sodoibne glasbe. Prenos iz OB U1V1EMUGLEM BESE GORIŠKIH FAŠISTOV IM Silim Silil Cvetje in slavoloki ob meji pričajo o svečanem razpoloženja ljudstva Ha pročelju poslopja goriske postaje plapolajo številne zastave • Pomilovanja vredno pisanje goriških italijanskik listov v.-.. i: ■ ■■ : : : Že predvčerajšnjim popoldne in proti večeru je bilo v Gorici na jugoslovanski strani meje vse tako praznično, da je neka starejša ženica izjavila, da ni bilo take svečanosti še nikdar doslej niti pred največjim praznikom. Okrog 100 m od bloka pri Rdeči hiši so delavci hiteli še z zadnjimi deli pri postavljanju mogočnega slavoloka na cesti, ki pelje v Ajševico in dalje na Okroglico. Pod slavolokom so na asfaltu zapisali z velikimi Črkami: «Pozdrav bratom z onstran meje, ki so najavili svoj prihod na manifestacijo«. Popoldne so prišli italijanski novinarji iz Gorice in celo iz Milana in jugoslovanski obmejni organi so jim pustili fotografirati slavolok. Prav tako so fotografirali slavolok ob začetku Kardeljevega drevoreda (bivša Ulica sv. Gabrijela), ki pelje od železniške postaje naravnost k novim blokom v Novi Gorici. Ta slavolok je zelo originalen in predstavlja solkanski most. Ra tudi drugod v Solkanu in Novi Gorici so delavci in razne organizacije tekmovali, kdo bo napravil lepši slavolok. Na cesti proti Kromberku je slavolok še posebno velik, drugi je na Partizanski cesti med Novo Gorico in Solkanom. Na cesti IX. korpusa so postavili svoj slavolok gasilci, pri avtobusni postaji so na slavolok postavili kar popolno imitacijo avtobusa, dalje pri žagi so delavci postavili kar dva slavoloka in blizu kurilnice železničarji še enega itd. Vse je preplavljeno z zelenjem, raz oken in drogov plapolajo rdeče delavske in slovenske zastave. Povsod si videl pred hišami gospodinje in gospodarje, ki so čistili in pometali po vseh kotih. Ob prazniku Primorske, ki ga letos pr. vič praznujemo, in ob 10. obletnici zmagovite vstaje proti fašizmu, mora biti vse čisto in svečano. To geslo so si postavili ne samo v Gorici in Solkanu, ampak povsod po Slovenskem Primorju in tekmujejo, kdo se bo bolje pri- pravil na ta veliki praznik. I sagerom Vetom« na čelu, ki ve Železniška postaja tik ob bo- • celo povedati, da so Jugoslo-deči žici je vsa v novi obleki. Ivani Sambasso (Šempas) preštevilne zastave plapolajo na krstili v Okroglico in trdi, da njenem pročelju, podrtija bivšega fašističnega «dopolavora» ob njeni strani je izginila in kot bi se dotaknil tega prostora nekdo s čarodejno palico, je na istem mestu nastal vrt. Molče gledajo italijanski tu. risti z druge strani na vse te priprave in olepšave. Molčijo tudi tisti financarji, ki so doslej kazali turistom to in ono pomanjkljivost «onstran bodeče žice«, pa sedaj ne najdejo več nobene. Pohvale pa ne smejo izreči, ker imajo pač takšna navodila. Tudi šovinisti izgubljajo živce ob mirnem in slovesnem zadržanju naših bratov v svobodni Novi Gorici in tajnik goriške federacije MSI, bivši general Ruffo, je izdal svojim »pristašem in simpatizerjem« ukaz, naj ne izgubljajo poguma in naj ohranijo mirne živce ob »titovski provokaciji s proslavo na Okroglici«. Vedeti je treba namreč, da so za šoviniste v Gorici »miroljubne manifestacije« samo take maškarade, ki jih oni prirejajo periodično tik na meji z «raduno degli scarponi«, «ra. duno dei bersaglieri« in z drugimi reveži, ki jih za tako priliko naženejo na goriško mejo z vseh strani Italije, Podobno pišejo tudi nacio-nal-fašistični časopisi z «Mes- postavljajo s prisilnim delom slavoloke le tam, kjer pojde mimo maršal Tito. Se prav posebno je zanimiva njihova obtožba, da je neko jugoslovansko letalo prekršilo italijanski zračni prostor, ko je preletelo Solkan in Sv. Goro. Očitno ti gospodje niso zelo doma v zemljepisju kakor ne tisti njihov kolega, ki je zapisal, da bo proslava na Okroglici ob reki Lojk pri Tribuši na Vipavskem v Istri, Res, zelo do. bra navodila za tujca, ki bi hotel na Okroglico. Tudi včeraj je bilo že v zgodnjih urah na bloku pri Rdeči hiši vse živo. Ljudje iz stare Gorice, ki imajo potni list, so že odhajali na Okroglico, med njimi predvsem tižti, ki imajo tam sorodnike in bi se radi z njimi kaj pogovorili. Popoldne pa bodo odšli še drugi, zlasti bivši borci in partizani, ki si ne morejo predstavljati, da bi šel tak praznik, njihov praznik, mimo njih. In vendar jih je mnogo, ki nimajo potnega lista in ne morejo na Okroglico. Ti bodo ob radijskih sprejemnikih poslušali govor maršala Tita, za katerega vlada na Goriškem in v Beneški Sloveniji zelo veliko zanimanje, saj bodo njegove besede zelo važne za nas vse. HUDA PROMETNA NESREČA NA KRIŽIŠČU PAIU00 Traktorist iz Precenicca mrtev goriški zdravnik pa hudo ranjen Nesreča je nastala zaradi trčenja med in traktorjem, katerega prikolici sta se avtom V petek zjutraj malo pred sedmo uro se je na cesti Lati-sana—Lignano na križišču Pa-ludo dogodila huda prometna nesreča. Avto z evidenčno tablico GO 8017, ki ga je vozil 45-letni dr. Alvise Peresson, primarij na ortopedskem oddelku v goriški mestni bolnici, je na omenjenem križišču trčil v kmečki traktor z dvema prikolicama, ki je prihajal iz Precenicca. Pri trčenju sta prikolici, ki sta bili vpreženi v traktor, končali v nekem jarku. Pri nesreči sta bila hudo ranjena oba vozača. 19-letnega Eliodora Comissa iz Precenicca, ki si je pri trčenju zlomil medenico, so takoj odpeljali v bolnico v Latisano, kjer je malo pozneje podlegel poškodbam. Dr. Alvise Peresson je odnesel hude poškodbe in udarce na glavi ter je bilo njegovo zdravstveno stanje precej resno. V bolnici v Latisani pa se mu je stanje zboljšalo in prihodnji ponedeljek ga bodo pripeljali v goriško mestno bolnico. Zaradi nesreče sta bila ranjena tudi dva kmečka delavca, ki sta bila v trenutku nesreče na prikolicah, in sicer 21-letni Italo De Nicolo in 24-letni Erminio Trevisan oba iz Precenicca. ' i Pročelje okrašene goriške postaje. Petica v zemljepisu Pred Kratkim je milanski časopis «Corriere della Sera« napisal , da je Okroglica v Istri. Zaradi tega ga je celo «Arena di Pola» pokarala. No, milanskemu časopisu se lahko vsaj v neki meri odpusti, ker je Milan precej daleč od Okroglice. Tukajšnji časnikarji pa imajo enake pojme o zemljepisu. «Gazzettino» in drugi časopisi vedo povedati na svoji goriški strani, da se je Okroglica imenovala do la 1945 «San Bassos. To pa ni nikakor res, saj je bila razlikat med Okroglico in Šempasom (Sambasso), tudi pred letom 1945 in tudi preden so Italijani prišli v naše kraje. Gospodje časnikarji, poglejte z& trenutek svoja spričevala iz ljudske in srednje šole, morda ste takrat imeli kak «cvek» v zemljepisu; tako bi se vam morda oprostilo to neznanje zemljepisa. Vendar pa bi morali vsaj bolj poznati domači zemljepis, kakor bi tudi morali vedeti, da ni Okroglica oddaljena 20 kilometrov od Gorice, ampak samo deset. Lestvica za začasna učiteljska mesta Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da so objavljene lestvice za provizorična in su-plentska učiteljska mesta za pouk v osnovnih šolah gori-j ške pokrajine za šolsko leto j 1953-54. Interesenti si lahko ogledajo omenjene lestvice na oglasni deski didaktičnih rav-ravnateljstev in na občinskih sedežih ter na sedežu šolskega skrbništva, Korzo Verdi št. 37. Nezgoda v livarni SAFOG V livarni SAFOG se je v petek zjutraj pripetila nesreča, katere žrtev je postal 43-letni Stanislav prinčič iz Gorice, Ul. S. Gabriele št. 20, ki je zaposlen kot kopač v livarni. Takoj po 8. uri,so v njegovo pomoč pritekli sodelavci, kamor so jih privabili klici nesrečneža, na katerega se je zvrnil težak koš, s katerim so nabirali železni material. Delavci so takoj poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je Prinčiča odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili več udarcev in poškodb na hrbtu in nogah. Obdržali so ga v bolnici na opazovanju. Pričetek pouka na šolah Šolsko skrbništvo je te dni prejelo okrožnico prosvetnega ministrstva, v kateri je napovedan začetek pouka v šolskem letu 1953-54 na vseh šolah. Na osnovnih šolah se bo pouk pričel v ponedeljek 28. septembra; na nižjih srednjih šolah v ponedeljek 5. oktobra in na vseh ostalih višjih šolah v ponedeljek 12. oktobra. Začetek pouka v vrtcih ONA1R V .četrtek dne 10. septembra bo otvoritev otroških vrtcev ustanove ON AIR za leto 1953-1954. Otroke bodo vpisovali v torek in sredo dne 8. in 9. septembra. Zdravniška oskrba za državne upokojence Načrt zakona glede bolniške oskrbe za državne upokojence zavoda ENPAS bodo spet predložili predsedništvu obeh zbornic, da bosta ponovno razpravljali o njem. Ta novi zakon, ki je sedaj v proučevanju, ima namen razširiti pomoč državnim upokojencem. Izpiti na srednjih šolah Sprejemni izpit v I. razred nižje srednje šole (gimnazije) in popravni izpiti na vseh srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici se pričnejo 7 septembra ob 8.30 po vrstnem redu, ki je naznanjen na razglasni deski vsake šole. Licejska in učiteljska matura se pričneta 23. septembra ob 8.30 ure. KINO VERDI. 15: «Ona ga je hotela«, L. Bose’ in W. Chiari. CENTRALE. 15: «Večna veriga«, G. M. Canale in M. Ma-stroianni. VITTORIA. 15: »Tujska legija«, V. Romance in A. Famese. MODERNO. 15: «Kora Terry». M. Rokik in J. Sieber. LETNI. 21: (»Samo zate, Lucija«, M. Lotti in L. Tosi. MEHMIIČM DELAVNICA za avtomotorje - scooterje In bicikle ANTON KLINC SV. KRIZ št. 310. KOLESA, ŠIVALNE STROJE, RADIOAPARA-TE IN DRUGO dobite v veliki izbiri tudi na obroke v TRGOVINI HAIEZ Ml JUTER MBHEŽINA, tel. 22523 STARA IN ZNANA TVRDKA m s Sta®«?" PO PRVEM DNEVU LAHKOATLETSKEGA DVOBOJA IIUMMU - ZAH. MIA 55:51! ZAGREB, 5. — Po prvem dnevu lahkoatletskega dvoboja z Zahodno Nemčijo vodi Jugoslavija s 55 točkami proti 51. Podrobnih rezultatov še nismo prejeli. — Dvoboj se nadaljuje jutri. Napredek mladih plavalcev v Nemčiji Nemško plavalno prvenstvo je pokazalo velik napredek mlajših sil. Od «stare garde« ee še držita le svetovni rekorder Klein in evropski prvak Lehmann. Navajamo nekatere rezultate s prvenstva: MOŠKI: 200 m prosto: 1. Lehmann 2T7”2; 2. Kohler 2’18”8. 1500 prosto: 1. Lehmann 19’27”4; 2. Dover 20’10”2. 100 prsno: 1. Rumpel 1’17”2. 200 prsno: 1. Rumpel 2’50”6; 2. U. Rademacher 2’51"5. 100 metuljček: 1. Klein 1T0”; 2. Jansen 1T1”8; 3. Korte 1’12”7. 200 metuljček: 1. Klein 2’37’T; 2, Lang 2’44"9; 3, Ufer 2’49”7. 100 hrbtno: 1. Kriesten 1T2"1; 2, Krecker 1’12”3; 3. Schuster 1’12”4. 200 hrbtno: 1. Krecker 2’39 ; 2. Weichardt 2’40"6. 4- krat 100 prosto: 1- Hamburger Schwimmclub 4T2”5. 4- krat 200 prosto: 1. Aachen 06. 9’43”. 4- krat 100 mešano: 1. HSC Hamburg 4’51”; 2. Ruhrort 4’53”1. ZENSKE: 100 prosto: 1. Pritzl 1T0”1; 2. Rechlin 1T0”2; 3. van Netz 1T1”4. . 400 prosto: 1. Werth6r 5 31 2; 2 Vogt 5’46”4; 3. van Netz 5’47”4 100 prsno: 1. Gorski 1’27”6. 200 prsno: 1. Ahrens 3’07”; 2. Winkmann 3’11”3. 100 metuljček: 1. Ahrens 1’22”6; 2. Henschel 1’23”6. 100 hrbtno: 1. Schmidt l*2rT. 4- krat 100 prosto: 1. Duessel-dorf 4’&9”5. 4- krat 100 mešano: 1. Dues-seldorf 5’39”9; 2. SSF Bonn 5’40"9. V soboto igrajo naslednji pari; Geller : Boleslavski, Smislov ; Stahlberg, Kress : Euwe, Reshevsky : Szabo, Bronstein : Auerbach. Gligorič : Petrosjan, Tajmanov ; Najdorf. Kotov pa je prost. Izak Boleslavski HELSINKI, 5, — Po prvem dnevu lahkoatletskega dvoboja med Francijo in Finsko vodi Finska z 58:49 točkami. Kljub hladnemu vremenu je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov, med njimi; Suvivuo (Fin.) 14.6 na 110 m z zaprekami Johanson (Fin.) 3:50,6 na 1500 metrov, Posti (Fin.).29.49.8 in Mimoun (Fr.) 29:51.0 na 10.000 m, Papa Gallo (Fr.) 1.97 v skoku v višino, Valkana (Fin.) 7.39 v skoku v daljino itd: S A H Turnir kandidatov za svetovno prvenstvo V nadaljevanju prekinjenih partij iz III. kola se je Kotov brez igre predal Boleslavskemu. Partija Stahlberg : Geller se je po nekaj potezah končala neodločeno. Euwe se je Smi-slovu upiral celi dve uri in pol nato pa je predal partijo, ko je Smislov dosegel že očividno dobljeno pozicijo. Stanje po III. kolu po odigranih prekinjenih partijah, je naslednje: Auerbach, Bronstein, Euwe, Smislov in Stahlberg po 2; »Boleslavski 1 in pol; Geller, Keres, Najdorf, Petrosjan in Reshevsky po I in pol; *Gli-gorič l; ‘Tajmar in Szabo po pol in Kotov * točk. (Z zvezdico označeni so igrali po eno partijo manj). m* T' ■ S........ mesto; Budimpešta: turnir kandidatov, deli 1. in 2. mesto z Bronsteinom. 1952; Moskva: šampionat SZ, deli 4. in 5. mesto. 1953: Bukarešta: deli 4. do 6. mesto. Izak Boleslavski je dobil velemojstrski naslov s 27. letom. Je odličen šahovski teoretik. Njegova varianta je v sicilijanski obrambi zadnje čase velika moda v šahovskem svetu. L J slučajno se ni znašel leta 1948 v družbi z Botvinnikom, Keresom. Smislovom, Reshev-skym in dr. Euwejem na match turnirju za svetovno prvenstvo. Na zadnjem turnirju kandidatov leta 1950 v Budimpešti je delil 1. in 2. mesto z Bronsteinom, s katerim je pozneje izgubil dvoboj s 5.5 : 6.5. S svojimi 34 leti je udeleženec veleturnirja, ki je izredno močan v vseh fazah igre in zavzema med 9 kandidati iz SZ visoko mesto. TULIM k,i se je preselila v 15 tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke s križnim šivom za gumbnice, pritrjevanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. PODJETJE brata ŠVARA ♦ za avtomobile in motorje ♦ TRST ■ Ul. Giulia šlev. 28 Telfiloo; 96 * 742 r KINO NA OPČINAH objavlja sledeči zanimivi in pestri spored za prihod® teden: V nedeljo 6. t. m. z začetkom ob 16. uri in v p0^. ljek 7. z začetkom ob 19. uri, barvni film družbe win Mayer JIEL TE BOKI ZA UEDHO* (Ti avrd per sempre) Torek 8. in sredo 9. t. m. pa ne zamudite ogledati » nimivi in lepi vohunski film «MATil HARI» z veliko in nepozabno igralko Greta Garbo in RatnolB Novarom. Četrtek 10. in petek 11. t, m., pa pridite si V®' barvni velefilm «ZELENI DELFIN» (Delfino verde) V glavni vlogi Lana Turner. Prihodnjo soboto in nedeljo pa zopet nekaj tepeš* vabljivega z Joe Mac Crea in Yvonne De Carlo «GBEŠNICA IZ san EBaNCISCa» (Peccatrice di San Francisco) V.. Ob 20.30 se predstave nadaljujejo na prostem-DRUŽINSKI AMBIENT. PRIDITE ^ TUte 'm ettajfk Ptimoteki dnevniki IZKUŠENA BABICA sprejema porodnice na domu TRST Ul. Crispi št. 50 • lesov t® me nudi na jagodatčjf —— l$atic TIT {$& O0.AVNZM *£Jire avi*^ In / r*** Ul. F. Crispi V Telefon 952^ Ul IVAN HIBA ZALOGA TRDEGA LESA IN GORJV* URADI: Ulj.CItlSPI TEL.D3-« Skladišče: II. delle Mi liži e št. 17-18 - Tel. 96-51P Izak Efremovič Boleslavski se je rodil 27. avgusta 1919 v Zolotonoši, Ukrajinska SSR. Njegovi uspehi so: 1945; Moskva; 2. mesto. 1946: Groningen; deli 6. in 7. mesto. 1947: Moskva: šampionat SZ, 2. mesto; Leningrad: 2. mesto 1948: Medconski turnir Sal-tjobaden: 3, mesto (1. Bronstein). 1949; Moskva: šampionat SZ: deli 5. do 7. mesto. 1950: Moskva: deli 7. do 10. Slrandli 62,36 m v metu kladiva OSLO, 5- — Norvežan Sverre Strandli je vrgel danes kladivo 62,36 m in s tem postavil nov svetovni rekord. PARIZ, 5. — Louison Bobet je zmagal danes na kriterju asov v vožnji z motorji v Long-champu. Prevozil je sto kilometrov v 1.54’55” s povprečno brzino 52.211 km na uro. Za njim so se vrstili po vrsti: Ockers (Belgija), Kuebler (Švica), Magni (Italija) itd. Odstopili so Petrucci Astrua, Schaer, Van Steenbergen in drugi. Angleški aeroklub je sporočil Letalski zvezi Jugoslavije, da so na nedoločen čas preložili poizkus novega rekorda v hitrostnem preletu na progi London—Beograd—London, ker se je športni pilot in rekorder Fred Dunkerly poškodoval ob požaru na letalu med nekim poletom. DELOVNI KOLEKTIV uvoznega - izvoznega podjetja PVfiiioV/V čestita delovnemu ljudstvu k prazniku desetletnih priključitve Slovenskega Primorja k JugosldVl1 — —— 1 M»uit STANISLAV HENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. — Telefon Številka 93-808 In 14-638. — Postni NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 800, polletna 1700, celoletna 3200 Ur, Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10. ,IieS -jgeS* Odgovorni ur in.Tr>« av phancirka m zn — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 Tel. ctrnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jinmsiavio»- Aeenriu demokratičnega H10® . *o1' ^ NAROČNINA: uona a: mesečna jdo, cetmema 8uu. pouetna nw, ccioietna jzuu ur, Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10. Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega W°® «,<&■ Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tlsk«^^