IZ ŠOLSKIH KLOPI
Uboga naša šola
pnHildiu"* /fn res )ii vet rnttgiM'? ti\en. Skuiejo, iionjo \ iiiem, tla komtij se fivim. '[(ibšno je nioje iiv-Ijenje ()[)rostil? \tij *e itin preckltivilu ntseni. Imeniijejo me oiiiohiu šolu Ktirtii fiestoviiiku-Kiijiihu tn roitilv sem se v Siepunjskem luiselju- Moji iioiniiijiorf>uni votuilnice, zunnnji/>« i^rišča in zelenice.
\i čiulno, (Id sem ie vsu holehmi, ko nii pu vstik dtin brcojo ioge r siene iii norijo po nteni. Ktij v.ve viiliin v.snk iliin! \fnogo ohruzov, ztiskrbljenih, tuloslnih, srečnih in veselih. Najbolj všeč so mi obrazi, ki ob komrolnili tialogah f-ledajo v siene in sirnp inpn-iakujejo, ila jim bom kaj prišepnilu. Zuupmi vam moram, <la sem se pri slovenščini naučila pasiavljati vejico, tla ziuim nekaj mmemuiike in še mcir-sikajilrugega. Sedajpa bom poktiailn
učneljico in ji povedala, kak.šno škoilo mi delojo učenci, koje ni v ra-:ieilii.>
Prrr... Konec odmora. Šolaje ne-halti klepelati, kaju zuveda se, iln moru hiii meil poiikom lilio. 1'rislu-ikuje naleljein, ki uiencem razlugajo tuiio snov, pri lemer \e oim mdi ku/ nmiii. llmlo je le lo, tla mora posltt-šuii iiaeiikrtii knr tridesei itčitelj<'\ skiipujm niko vse vi ojeznanjcpimte-.«/. —                  Petra Kokaij, 6. c,
OŠ Knrel Desiomik-Kajuh
Ulica
i  megli ve ulicu skriva, mruvno je juiro, nikogar ni.
Meglene mmene. lnči. se r leim hleščijo, trne iinuiziine vreie smeli, ftotovo je ne krasijo.
Aleksandra Šuštaršič 7. cOS KD.K.