Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


Glas

4
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.


The first Slovenic Daily* in
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.
4
TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOB.
no. 3t. — ŠTEV. 30.
NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 5, 1907. — V TOREK, 5. SVEČANA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Roosevelt in Japonci. Japsi niso -
ker je zvezina vlada dala
občinam zemljišča za šolo, ima pravico do vrhovne kontrole.
Vso zadevo, kakor tudi "mongolsko vprašanje", izroči vrhovnemu sodišču.
proti azijatom.
Washington, 5. febr. Predsednik Rooseve't je izdelal dva predloga dede i».djučenja japonskih otrok iz javnih Sol ▼ San Franeiscu. Oba predloga We dal v razsodi« vrhovnemu sodišču- Nj etrov a predloga sta:
1.	Da ima zvezina vlada pravico vrhovne kontrolo javnih šol v vsakej državi, ker inače se no more ravnati
po pogodbah, kterc jo sklenila z ino-T.enistTom. V ostalem je pa tudi zve-xiua vlada dala občinam za šole f*>-trehna žemljica.
2.	l'a .1 a|»>nci —	Mon^dei. ra.Ji česar se jih ne more izkjučiti od naseljevanja in iz ljudskih šol, kakor 6*» to godi s Kitajci.
Vlad in i izvedenci sedaj proučavajo ta dva predloga, iz kterih odseva o bilo bojazni pred Japonca.
Californijski senatorji so že izjavili, da zwe/.ina vlada nima ničesar opraviti s šolami in da so Japonci polnokrevni M. n-olci, ve tudi vsak ->tiv>k tako dobro, kakor predsednik
Roosevelt.
Vendar pa bode Roosevelt na ta način rešil preteče vojne in sklenil z Japonsko i**?odbo, kakoršna bode Japoncem všeč.
San Francisco, Cal., 5. febr. P n konvenciji lige za izfcl j učenje Ja|wn-eev in Korejcev ^ je včeraj jedno-gUsuo sklenilo, da se od Zjedinjenih držav in Calif orni je energično zahte-va, da se. jai»onskim otrokom ne dovoli obiskovati	zajedno z belimi o*n*-i. 1'ri zborovanju so bili na-vzoči vsi ugledni državljani, ki vodijo "ibanje pwti Azijatom. Oni so izjavili, da jo smatrati Zj odi njene državi- odvisnim od Japonske, alio se uda jo v zali te ve Jaj^neeV,
Katastrofa v rovu. 30 premoprjev ubitih.
V ROVU ŠT. 25 OD DAVIS COAL & COKE CO. V WEST VTR-O INI JI SE JE PRIPETILA EKSPLO-Z I J A.
Vsi ubiti premogarji so inozemci, ki imajo rodbine v Evropi.
STRUPENI PLINI.
si premo nrtvi. Vč ta površj
Elkins. W. Va., 5. febr. V rovu St. 25 od Davis Coal & Coke Co. v Tho-masu pripetila se je razstrelba plinov in 30 premosjarjev, kteri vsi so ino-
zernei, je ubitih.
i. ki s«» bili v rovu, do večera so prine-em trupelj. Do ostalih nesrečnikov >e ni bilo mogoče priti, kajti rešilno moštvo zamore le počasi napredovati. Trije uradniki, ki so odšli v rov, so se onesvestili in superintendent D. K. Jones je umrl. TT-biti preir.ogarji so po narodnosti Italijani in Litvinci, ki imajo svoje rodbine še v Evropi.
A k<, bi se pripetila razstrelba malo kasneje, bi bilo najmanj sto premo-garje v ubitih.
Ker so vsi premogarji inozemei, je zelo težavno dognati, koliko jih je bilo v rovu. Uradniki nečejo mnogo govoriti o vzrokih razstrelbe.
Poskus linčanja.
Olobe, Ariz., 4 febr. Nad 1000 ljudi je obko ilo včeraj zvečer ječe eountyja Gila z namenom, da linčajo Minorca W. Baldwina, ki je v Rooae-reltu baje uinorii go«po Morrieovo in njenega »na. šerif je pa jetnika
Milijonar Ryan bo gradil panamski prekop.
V NEW YORKU SE JE USTANOVILA NOVA PANAMA CANAL CONSTRUCTION COMPANY.
Družba dobi od vlade pogodbo za gradnjo prekopa.
DRUŽBA MILIJONARJEV. -o-
V nedeljo se je v New Yorku vršila ve« dan konferenca glede zasebne irradnje panamskega prekopa. Na-vzočt so bili razni milijonarji in pogodbeniki in William J. Oliver iz Knoxville, Tenn., je skoraj vse potrebno odredil za sklenitev tozadevne pogodbe z washingtonsko vlado-. De-,o se bode vršilo pod vodstvom milijonarja Thomas F. Rvana. Konferenca se je vršila v klubu Manhattan.
Mr. Oliver in njegovi druguvi se l »ode inkorporirali kot družba pod imenom Panama Canal Construction Company. Njena glavnica bode znašala pet milijonov dolarjev v gotovini. K vam je oni milijonar, kteri kontrolira newyorske ulične, nadulič-ne in puduliene železnice. W. J. Oliver in John li. McDona d sta njegova stara druga in sta zgradila newyorske |K*dulične železnice. McDonald bode pri [MUiamskem prekopu najemal in upravljal čete delavcev, brata John in George Pierce iz Maine bodeta vodila zidarska dela. Izkopavanje bo prevzel največji zapadli i železniški fwgodbenkk P. Y. Walsh iz Davenpor-ta. low a. Robert Russell., ki je Oli-verjev drug. prevzame de.o s parnimi lopatami, vštevši delo pri (kopanju pri Culebri. Transi>orte prevzame tlekert, {»odpredsednik Southern železnice.
Prekop se mora zgraditi v desetih do petnajstih letih za ceno sto milijonov dolarjev. Vlada Zjedinjenih držav mora nabaviti na svoje stroške vse orodje^ železnice, paniike, zdravila, In>lnice in vse potrebno.
Družba Ixnle poravnavala račune s svojim denarjem, kterega jej bode vlada [Krtein vsak mesec vračala. ^ la-da bode imela pri družbi svoje .astne knjigovodje in inšpektorje. Pogodbeniki !xm1«» zaslužili .samo na komisiji. ktero dobe od vlade $0,750,000, toda svota, ktero bodo dosegli vsled zveze z vladinimi knjigovodji in inšpektorji, bode še mnogo ve<"ja.
PLAVAJOČ OTOK JUGOISTOCNO OD JAMAIKE.
Najbrže je nastal vsled zadnjega potresa.
Galveston, Tex., 4. febr. Kapitan Robertson od parnika Ikbal, ki je dospel semkaj iz Liverpoola, naznanja, da je na svojem potu srečal plavajoč otok in sicer v jugoistočnej smeri otoka Jamaike, kteri je gotovo nastal vsled zadnjega potresa. Par-nik Ikbal ni plul daleč od otokovega pravca. Na plavajočem otoku je krasen tropičen gozd. Parnik je plul tri milje daleč od otoka, ki se počasi premika dalje, in ki naravno ni zaznamovan na nijednem zemljevidu. Ob kraju plavajočega gozda je mnogo posušenih, toda še več bujno rastočih dreves. Kapitan in mornarji so prvotno mislili, da so našli kak nov otok.
Parnik Ikbal je odplul iz Liverpoola dne 11. jan. in je na svojem potu opazil mnogo novega. Dva dni po katastrofi v Kingstonu, prišel je-parnik med križanje jakih tokov, po kterih je mogel pluti le jedno miljo na uro za dobo 10 ur. Kapitan ni vedel ničesar o potresu, dokler ni dospel v Galveston. On je prepričan, da je potres preinačil dno oceana.
Umoril zaročenko.
V	Forest buildingu v Washingto-nn, Pa. so našli truplo 181etne Frances Martin, ktero je nekdo umoril. Njenega zaročenca John Jenesa, s kterim je bila pokojnica prejšni večer v gledišču, so zaprli.
Velik požar t Cincinnatijn.
V	Cincinnatiju, O., so zgorela poslopja Thomas Kelsall Co., ktera izdeluj« polt« in biljarde. Skoda znaša $140,000.
Davek na samce v raznih državah.
STARE DEVICE SO V DVANAJSTIH DRŽAVAH PRIČELE Z AGITACIJO PROTI SAMCEM.
Moški, ki niso stalno oženjem, vsestransko protestnjejo.
KLOROFORM
Springfield, 111., 4. febr. Postavo-daja države Illinois je dobila v rešitev predlog, vsled kterega naj se obdavči vse neoženjene moške, vendar pa predlog pri sedanjem zasedanju še ne postane zakon. Predlog je vložil zastopnik Anthony Cermak, ki predlaga, naj plača vsak samec, ki je star vec nego 30 .let po $5 na leto davka. Temu davku bodo podvrženi tudi katoliški duhovni, ki ne smejo biti zakonito oženjeni.
Cermaka so za ta predlog pridobile stare device, ki bi rade pridobile može. —
Jefferson City, Mo., 4. jan. Senator Kinney iz St. Louisa izdeluje predlog, ki določa, da mora vsak neože-njen moški od 25. leta naprej plačevati po $10 davka na leto. Vdovci so davka oproščeni. V senatu je mnogo neoženjenih članov in pričakovati je živahne debate. Oni trdijo, da ta davek ne bode ustaven. Zastopnik Lewis predlaga, da neoženjeni senatorji u-stanove svoj klub/ da bode opozicija jačja.
I)es Moines, Ia., 4. febr. Tekom teh ilni vlože nek senator zakonski predlog proti sameem, kajti tako zahtevajo stare device, ktere so se v mi-nolej jeseni organizirale. Samci bodo morali plačevati po $25 na leto. Z na ta način dobljenim denarjem bode država zgradila in vzdržavala dom za stare device. Obdavčeni bodo le oni samei. ki zaslužijo na leto po $1000 in vec.
Boston, Mass., 4. febr. Zastopniška zbornica je dobila naslednjo prošnjo: "Me, neomožene ženske mesta Wakefield, prosimo slavno postavo-dajo za ustanovitev zakona, ki naj določa za samce sledeče davke: od 20. do 25. leta po $ 5 na leto, od 25. do 30. leta po $10 na leto, od 30. do 35. leta po $15 na leto, od 35. do 40. leta po $20 na leto, in kdor se ne oženi do 40. leta, naj se ga jednostavno kloroformira, kakor pse. Me ne priporočamo ta zakon, ker nismo omožene. Me smo ženske, in ako bi zamogle glasovati, smo u-verjene, da bi samcev ne bilo."
Enaki predlogi so prišli na dan tudi v državah Indiana, Texas, Wisconsin, West Virginia, Minnesota, Pennsylvania, Delaware in Nebraska.
Obravnava proti milijonarju ThaVru.
PRIČETEK ZASLIŠEVANJA PRIČ. NJEGOVO ZAGOVARJANJE BOBE DOKAJ ČUDNO.
"On je baje slaboumen in ker ima dedno napako, ni odgovoren za umor.''
IZJAVA ZAGOVORNIŠTVA.
Nezgode na morju.
Halifax, N. S., 5. febr. Iz Bridge-waterja se poroča, da je angleška ja-dranka Gypsum Empress, ki je plula od tu v New York na Lahave Riverju, obtičala v pesku. V ladijo uhaja voda. Moštvo se je rešilo.
Boston, Mass., 5. febr. Norveški parnik Nanna je z zlomljenim vijakom pet milj južno od Seal Islanda obstal na morju. Drugi parniki so mu odpluli na pomoč. Namenjen je v New York.
DOBRO PREMISLITE.
Hunter je bil jeden izmed najbolj delavnih ljudi na svetu in on je imel v vseh svojih podjetjih najlepše uspehe. On je vedno dejal: "Moje geslo je, dobro premisliti, predno ^e kaj prične, bode li podjetje praktično in bode li nosilo. Ako pronajdem, da temu ni tako, potem se gotovo ne lotim." Ako se ravnamo po tem geslu, gotovo prihranimo denar, čas in moči, toda mnogo ljudi kupuje celo medicine ne da bi vedeli kaj o njih. Vsaka rodbina, ktera je kedaj rabila Tri-nerjevo ameriško grenko vino povodom želodčnih bolezni, bode potrdila, da je to jeuino sredstvo za take slučaje. Pomislite dobro, ono vedno u-redi prebavalni sistem in zdravje tega sistema pomenja zdravje vsega trupla. Ako ne morete jesti ali pre-bavljati, se Vaša moi, zdravje in tudi življenje kmalo preneha. Rabite Trinerjevo ameriško grenko vino, kakor hitro postane Vaš tek nereden. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ash-land Are., Chieego, HL
Zagovornik milijonarja Harry Tha-wa, ki je ustrelil arhitekta Stanford Whiteja, odvetnik Gleason, je včeraj izjavil, "da bodemo (zagovornikov je mnogo) dokazali, da je bil Harry Thaw slaboumen." Tako se je izrazil napram porotnikom in naznanil, da bode morilčeva žena Evelyna nastopila kot priča in naznanila tajnost, ktera je Thawa prisili a, da je ustrelil arhitekta Whitejat
Gleason skuša z izredno drznostjo dolkazati, da Thaw za umor ni odgovorjen in izjavlja, da se v zagovoru ne bode skliceval na takozvani * 'nepisani zakon". Porotnikov zagovor-ništvo ne bode prosilq>. naj njihovega klienta oproste na podlagi kakega druzega zalkona, nego na podlagi zakonov države New York. Odvetniki obljubujejo dokazati, da je bil Thaw slaboumen," ko je Whiteja ubil, ker si je domišljal, da si je Whitejevo smrt želel sam Bog in ker se je smatral za "božje orodje". Dokazali bodo nadalje s pričami, da je bil Thaw tako zasledovan in da se mu je delala taka krivica, da bi celo du-Sevno zdrav človek storil to, kar je storil on. Umor je bil že po sebi o-pravičen. Oni bodo tudi dokaizali, da je v Thawovej rodbini blaznost dedna bolezen in da je bil dedno tako bolan, da bi moral zgubiti pamet.
Talko je včeraj govoril Gleason skoraj eelo uro, medtem ko je Thaw mirno sedel v dvorani. Gleason se je skliceval na Goetheja, Shakespeareja Stevensona in John Haya.
Harry Thaw ima strica, ki je v zavodu za slaboumne in sploh je najti blaznost na obeh istralneh rodbine. Že kot otrok je bil zelo nervozen.
Včeraj so zaslišali prvo pričo, Lawrence Whiteja, sina umorjenega arhitekta. Ta je naznanil, da je spremil svojega očeta v kavarno Martin, kjer je z njim večerjal in potem odšel s svojim prijateljem na vrt na strehi gledišča "New York". Svojega očeta potem ni več videl živega.
Druga priča je bil inženir gledišča Madison Square Garden. Warner Paxton, kteri je videl, kako je Thaw ustrelil Whiteja, ki je Thawa tudi prijel. Thaw «nu je tedaj dejal, 'ko so čakali policijo: "Mi se moramo itak do.i peljati, čemu ne storimo tega takoj?" Thaw je priznal, da je izvršil umor in izjavil, da je White njegovo ženo upropastil.
Tretja priča je bil Meyer Cohen. S tem je hotel pravnik dokazati, da je Thaw namenoma izvršil umor. Priča je dejal: "Odšel je do mize. pri kterej je sedel White in trikrat nanj ustrelil."
To je izjavil tudi priča Henry S. Please.
Policaj Debs, ki je Thawa prijel, je povedal-, da ga je vprašal, čemu je to storil in Thaw mu je odvrnil: "Ker je mojo ženo in moje življenje
upropastil."
Danes se nadaljuje zaslisjyije prič.
--o-
Banka v stiskali.
V Seottlandu, S. D., je 1. nacijo-nalna banka prenehala s plačevanjem. Depozitov ima $105,000.
Denarje v staro domovino
pojil jamo:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
m i 40.90 ..... ...... 200 kren,
sa f 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ »000 kron.
Poštarin* je všteta, pri teh vsotah. Doma n si karane sroto popolnoma izplačaj* fcrw vinarja oAftik*.
Našo taaiu poilljateo isplačnj« c. kr. poštni hranilni mnd ▼ 11. do 12. inth.
-Denarje nam poslati Jo naJpiHič aejo do |3f.M r fotorlni v pripozoto-stt rogisteorsnsm piano, nčjr po DimiHi MI Mammy Oite aH pa Wtm York Bonk Draft
m
«104
Iz Avstro-Ogrske. Fran Josip in Polonyi.
SEDAJ JE TUDI AVSTRIJSKI CESAR ZAPLETEN V POLO-NYIJEV ŠKANDAL.
Polonyi in baronica Roza Schoenber-ger sta kompromitirala "najvišje" osobe.
V LASTNO REŠITEV.
Dunaj, 4. febr. Izreden škandal, ki je prisilil ogrskega, pravosodnega ministra "barona" Geza Polonyija, da je izstopil iz kabineta, postaja vedno večji in dobiva vsaki dan novo obliko. —
Kakor znano skušala se je baronica Roza Schoenberger, potem, ko se je zvedelo, da je bila na dvoru Polo-nyijeva ogleduhinja, zastrupiti z opi jem. Ona je izjavila, da jo je Polonyi pregovoril, naj pri cesarju izve o njegovem stališču proti Ogrskej in naj potem o tem obveste koalicijo. Za ogleduštvo jej je Polonyi obljubil $10,000 (50,000 kron). Dasiravno je ona izvršila svojo nalogo izvrstno, jej ni dal niti centa, kajti imenovano svoto, ktero je dobil za baronico od dveh plemicev, ki sta člana koalicije, je jednostavno pridržal za svoj žep.
Baronica vsled opija ni umrla in je sedaj zopet zdrava. Medtem, ko je vsakdo mislilj da baronica umira, sta delala Polonyi in baronica načrte, kako bi se zamogla rešiti. Kadi tega sta sklenila kompromitirati kolikor mogoče veliko število uglednih osob, da bi tako s pomočjo teh prikrila svoj škandal. To se jima je posrečilo in Polonyi najbrže ne bode kaznovan, doeim dobi baronica denar, kterega zelo potrebuje.
Baronica Sehoenberger je zelo zanimiva oseba* Ko se je poročalo, da za opijem umira, so časopisi preisko vali njeno prejšnje življenje in do gnali, da je hči siromašne čifutske obitelji iz Szegedina. Do-kler se ni poročila z baronom Schoenbergerjem, je bila natakarica. Z baronom je le par mesecev živela in potem sta se ločila. Kljub temu je pa živela raz košno ter je imela v Budimpešti lepo vilo in dragocenega jahalnega konja, kterega je pa sedaj prodala radi pomanjkanja denarja. Do zadnjega leta je bila baronica Schoenberg priležni-ca Fran Josipovega pobočnika, grofa Paura, kteri jej je dajal vse, kar je potrebovala.
Ko je baronica okrevala po zavži tem opiju, je takoj pričela izvrševati s čifutom Polonyijem dogovorjeni na črt in je sklenila eelo cesarja Fran Josipa zaplesti v škandal. Ona odkrito priznava, da je Fran Košutu iz-poslovala ministerski stol in radi tega je sedaj umljivo, čemu se je pri škandalu Košut tako zavzemal za Po-lonyja.
Ona je pred par dnevi dobesedno izjavila: "Koalicija se mora za moje uspehe edino le meni zahvaliti. Vse, kar sem storila, podvzela sem le iz patrijotizma, kajti Polonyi mi nikdar ni plačal, kar mi je obljubil. Za to sem potrošila ves denar, kar sem ga imela. Na razpolago imam pisma grofa Paura, s kterimi me prosi, naj ga obiščem v cesarjevej palači. Ako ne verjamete, informujte se v hotelu. "Nadvojvoda Karol na Dunaju". Cesarjev prvi dvorni maršal, princ Rudolf Lichtenstein, poslal je dvorno kočijo po mene.
"Cesarju je vse o meni natančno znano," nadaljevala je bivša natakarica. "Ko je bil nedavno cesar v Budimpešti, me je sprejel v avdijenco, kajti želelo se je, da mu zagotovim, da je bila moja pomoč politiki koalicije zgolj patrijotična in da za denar nisem ničesar storila. Kakor sem dejala, Polonyi mi nikdar ni dal niti jedne 'kroncedasiravno mi je to obljubil."
Ko je naznanila to časniškim poročevalcem, dobila je iz Dnnaja pri-poročno pismo. Ko ga je čitala, postala je zelo razburjena, potem pa vesela in je nadaljevala:
"Kako sem srečna! Moj dragi starček, grof Paur, mi je vse odpustil in želi, da pridem k njemu na Dunaj, kajti cesar Fran Josip želi nemudoma z menoj govoriti. Z Bogom, oprostite, sedaj se moram takoj odpraviti na pot na Dunaj." ,
Isti vežer oib 7:30 dospela jo boro-n ica-n s tak arica semkaj in se jo
stanila v hotelu "Nadvojvoda Karol in še pred njenim prihodom na Dunaj je list "Pesti Naplo" objavil zgorajšnji razgovor ter ga telefonično sporočil vsem dunajskim časopismom, kteri so zadevo tudi objavili. Ponoči je potem najela nekega odvetnika in njim obiskala vsa tukajšnja uredništva, kterim je s smehom naznanila, da ono, kar objavlja "Pešti Naplo" ni resnično.
S tem je škandal dobil zopet drugo obliko in se bode gotovo še lepše razvil. —
Dunaj, 5. febr. Avstrijski Nemci, kterih bodoče državnozborsko zastopništvo bode tvorilo manjšino, uvide-vajo vedno bolj, da morajo strankar-stvo opustiti, ako hočejo, da se bode v bodočem parlamentu še na nje oziralo. Svobodomiselne stranke se radi tega nameravajo združiti.
Razne novosti
iz inozemstva.
USPEŠNA NARODNO - POLJSKA AGITACIJA V DEŽELAH NEMŠKE POLJSKE.
Velik požar v londonskem "City", Pol milijona škode.
ANGLEŠKA KRALJEVA DVOJICA V PARIZU.
Koze in lakota v osrednjej Kitajske].
V POKRAJINAH, KJER VLADA GROZNA LAKOTA PRIČELE SO SE KOZE EPIDE-MIČNO RAZŠIRJATI.
Pobožaj je tako grozen in brezupen, da ga ni mogoče popisati.
REVOLUCIJA.
Victoria, B. C., Canada. 5. febr. Semkaj doŠli parnik Tartar prinesel je vesti, da se v osrednjej Kitajskej, kjer trpi na milijone ljudi lakoto, pričele koze epidemično razširjati. Oblasti so velika taborišča stradajo-čih ljudi radi epidemije sedaj razpustila in nesrečne ljudi razgnala. Ljudje, ki nimajo ne strehe, ne jedi. so taki obupani, da je z njimi mogoče storiti vse. Najmanj pol milijona ljudi bode vsled lakote umrlo.
Revolucija v osrednjej Kitajski se vedno bolj razširja in v kratkem se združijo vstaši pokrajine H-Nan z o-nimi pokrajine Kwang-Tung. Vodja vstašev v Kwang-Tongu je neki Sun Yat Senf ki živi v Tokio in vodi vstajo od tam, izjavlja, da pričakuje, da .bode tekom treh let pregnal dinastijo Mandžu iz Pekinga. Vstaši so zasedli vse gorske prelaze na hunanskej meji in v Kiang Si. Vojaštvo je do sedaj zaman skušalo vstaše pregnati. Vstaši so poslali svoje agente v Zje-dinjene države in Evropo, da nakupijo orožje. Proti vstašem operira 20,000 vojakov, neda bi jim mogli do živega.
Tudi iz druzih krajev Kitajce se poroča o nemirih in v Mandžuru pride v kratkem do vstaje proti dinastiji. —
IZ
Volitve za dumo.
GROF HEYDEN, VODJA STRANKE MIROVNE REGENERACIJE, JE PRI VOLITVAH PROPADEL.
Kmetje v Tomskej gnberniji v Sibiru so streljali na vojake.
MRTVI IN RANJENCI.

Petrograd, 5. febr. G-rof Heyden. vodja stranke mirovne regeneracije, in profesor Kovalevskij. vodja demokratične reformne stranke, sta pri velit-vah posestnikov v pokrajinah Pskov in Harkov podlegla in nista izvoljena članom gosudarstvene dume. Hevden se mora umakniti radikaieu in Kovalevskij oktobristu.
Bivšega poslanca Anikina, vodjo Ikmeto v* Sarartovske gubernije, je vladi proglasila nekvalifikovanim kandidatom in ne more biti izvoljen.
Tomsk, Sibii}. 5. febr. Oddelek vojakov, kteri so prišli semfeaj, da preprečijo tatvino lesa v zasebnih gozdih tukajšnje okoliee, je naletel na odpor, kajti kmetje so sprejeli vojake s puScaimi. Na obeh straneh je bOo veS ranjenih in mrtvih.
Brodnice, nem. Poljska (Zap. Pruska), 5. febr. Štrajk poljske šolske dee proti uporabi nemškega jezika še vedno traja. Veliko pomoč dobiva narod iz avstr. Poljske, zlasti pa iz Lvo-va in Krakova. V Lvovu se je ravnokar vršilo zborovanje, pri kterein so se narodni zastopniki posvetovali, kako naj se nastopi proti barbarskej nemškej politiki. Zborovanju je prisostvoval tudi Ivovski župan in vsi občinski zastopniki, večina vseučilišč-nih profesorjev, poljski državni poslanci in trgovci. Končno so zboro-valci sklenili, da ?e v nadalje po vsej Poljskej, tako v avstrijskej, nemškej in ruskej bojkotuje nemško blago; da se trgovci v svojej korespondenci nikdar več ne poslužujejo nemškega jezika, da se po vsej Galiciji nemudoma razpuste zasebne nemške šole in da avstrijski poljski poslanci takoj nastopijo proti nadaljnej zvezi Avstrije z Nemčijo.
London, 5. febr. Blizo Cheapside blizo glavne pošte pričelo je včeraj zvečer goreti. Gorelo je tako, da je bil ves "City" razsvetljen. Ogenj je nastal v trgovini nogovic na Wood St. Škodo cenijo na $250,000 do pol milijona dolarjev.
Tarbes, Traneija. 5. febr. Od tu je odšla rešilna ekspedicija t Bareges pri Lourdes, kjer je snežni plaz za-mel tamošnjo kazino in 20 druzih his.
Pariz, o. febr. Kralj Edward in njegova žena sta danes obiskala predsednika Fallieresa, na kar sta se odpeljala v Versailles, kjer sta obiskala galerije in muzej.
Tri osobe zmrznilo.
Grand Rapids, Mich., 4. febr. Miss Ema K. Livingston, stara petdeset let in njena nečaka Tletni Alfred L. in Lincoln B. Livingston, so včeraj v svojem stanovanju zmrznili.
Od četrtka naprej ni nihče videl Livingstonovih. Ko so šli v četrtek k počitku, so se najbrže vsled premogo-vega plina omamili in potem, ko je ogenj pogasnil, so zmrznili.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli wo:
Columbia 4. febr. iz Glasgow a s 411 potniki.
Dospeti imajo:
Victorian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm H. iz Bremena. Lord Erne iz Hamburga. Westernland iz Antiverpena. Cassel iz Bremena. St. Laurent iz Havre. Baltic iz Liverpoola. Amsteldyk iz Rotterdama. Caronia iz Aleksandrije in Reke. Amerika iz Hamburga. Bardenia iz Hamburga. La Savoie iz Havre. Carmania iz Liverpoola^ Cedric iz Genove in Aleksandrije. Finland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama. Astoria iz Glasgowa. Georgic iz Liverpooia. Toronto iz Rotterdama.
Odplnli so:
Krooniand 5. febr. v Antwerpen. Bovic 5. febr. v LiverpooL
Odplnli bodo:
Teutonic 6. febr. v Liverpool. Potsdam 6. febr. v Rotterdam. La Bretagne 7. febr. v Havre. New York 9. febr. v Southampton. Lueania 9. febr. v Liverpool. Koenigin Luise 9. febr. v Genovo. Columbia 9. febr. v Glasgow. Pennsylvania 9. febr. v Hamburg. Lord Erne 9. febr. v Hamburg. Gerty 0. febr. v Trati
"GLAS NAHODA"
List eleventkita delavcer v Ameriki.
Izdaj* (ioTetulco ti«kovno druitro
FRANK SAK-EK, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v drf ivi New York, dne 11. julija 1906.
Ia leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropa, za vse leto.......4.50
" " " pol leta.......2.50
" « 4, Cetrt jcta...... ].75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"GLAS-NAKODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 :entov.
Doni=i brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money < >rder.
r-i spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-
• n.tzr, mi. da hitreje najdemo > aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam nare ite naslov:
«GI«s Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1*270 Rector.
Japonska in Amerika.
Da je vsled ealifornijskega šolskega vprašanja nastala med Japonsko in Zjedinjenimi državami največja napetost, je sedaj žirom sveta znano in vsled tega položaj vsakdo po svoje tolmaei. Spošno se pa sodi, da bode vojna neizogibna, tudi al-io se cali-fornijčani glede čilskega vprašanja sedaj udajo. Vprašanje, naj se-li sedemdeset ali osemdeset japonskih o-trok podučuje v tej ali onej šoli, je gotovo le malega pomena in v^led te-<ra ne more priti do drage vojne. Kadi tega moramo iskati vse drr-^e vzroke, iz kterih bi se Japonci radi •bojevali in vsled kterih tako trdno vztrajajo pri šoisfcem vprašanju.
Zelo ažno pri tem je tudi vpra šanje glede jeJnakosti, oziroma jed-nakih pravic, ktere naj uživata oba plemena, in ako pomislimo, da so Japonci zelo razburljivi ter v novejšem času nad vse samozavestni, potem nam je um.jivo, da je tam prav lahiko vse ljudstvo navdušiti za vojno. Ja-l*>nska vlada zelo lahko vodi japonsko prebivalstvo in ga iahfco navduši za v>ak< stvar, kar pa o družili vladah ne moremo t nI it L
Japonci >i že od nekdaj žele pridobiti Filipinsko otočje, in sieer na podlagi principa japonske politike, k t era sloni na cres u "Azija Azijcem". Američani so Japoncem v A-ziji ravnotaivo na poti, ali pa še bolj, kak t K vropejcl pa naj že bodo slednji liiisi. Anjrleži, Francozi, ali pa kedo dnigi. Teorija o "odprtih vratih", ktero priznavajo tudi Japonci, ni bila nič druzega, nego san, kteri je | pa že izsanjan in vodje naše inostrane politike so se morali vsled Japoncev že večkrat iz teh sanj probuditi. — "Odprta vrata" v Mandžuru so po riisfco-japons&ej vojni mnogo bolj zaprta. nego so bila preje, ko smo še pisali o "zaprtih vratih". O tem pričajo poročila vseh naših konzulov. —
Za malo Japonsko je pred vsem potreba, da razširi svoje teritorije, ako neče pasti v obskurnost prejšnjih sto/etij in japonska trgovina bi se dala s pomočjo Filipinov najbolj razširiti.
Statistične laži.
V Texasu dele lažmjivce v tri razrede. V navadne, proklete (damn liars) in takozvane statistične laž-njivee. Največji med temi je seveda štatističen lažnjivec, kajti to je ofi-eijelno dokazano.
Texansko mnenje se pa brezdvomno ne nanaša samo na Texas, kajti obžalovati moramo, da spada k tem ljudem tudi eastitliv profesor Ohio Wesley skega vseučilišča.
Imenovani učenjak 'namreč s številkami dokazuje, da je naseljevanje krivo, da imajo Zjedinjene države še le osemdeset, ne pa že sto milijonov prebivalcev.' On je izračuni^ da, ako bi se domače prebivalstvo ravno tako hitro pomnoževalo, kakor tekom prvih 50 let obstanka naše republike, bi imele Zjedinjene države danes že sto milijonov prebivalcev. Temu ne-čemo ugovarjati. Da pa isce vzroka, da se prebivalstvo ne množi dovolj hitro — a naseljevanju, to je perfid-nost, ktero moramo nazvati za "up to date". Učenjak trdi, da tekmovanje s cenejšim življenjem (gospodinjstvom) naseljencev domačinom prepreči ustanoviti večje rodbine, ker v tem slučaju bi ne mogli živeti komfortno, kakor so navajeni. Temu je bilo vedno tako.
Pravaprav je nesmisel govoriti o tem, alio bi ne bile pri nas trditve o nekomfortnem življenju naseljencev uprav tipične.
Domačini na našem jugu le malo zahtevajo od svojega stanovanja in kuhinje. Potem pa zvedo, da pride naseljenec semkaj, da si poboljša svoj položaj in iz tega sklepa, da je domovina naseljencev še siabša nego naš jug. ker inače bi gotovo ostal doma. Domačin si pa ne more misliti, da si tudi naseljenci Ameriko pred njihovim prihodom povsem drugače predstavljajo, nego je v resniei. Tako nastane vse polno iznenadenj za oba dela in tako nastanejo tudi statistične laži.
tuzovič vendarle premagal frankovce. Naprednjaki, ki bo imeli kakih 70 glasov, jih bodo oddali Kutuzoviču, d asi je le ta ljuto napadal napred-njake in baš njim odvzel mnogo glasov. Vodja "seljačke stranke" S. Radič je upal, da bode to pot gotovo zmagal — kandidiral je že pet ali šestferat — a dobil je samo 77 glasov. —
Priporočal je svojim volilcem, naj volijo dr. Abjaniča, ker je nasprotnik reške resolucije m koalicije.
In če bi tudi frankovci osvojili ta okraj, bi bilo to brez večjega političnega pomena. Izmed osem naknadnih volitev izza 3. maja so fran-Ikovci obdržali samo dva že preje o-svojena mandata. Vseh ostalih šest si je priborila koalicija,
S. N.
Znamenita dvestolet= niča.
Iz Hrvatske.
Novo leto na Japonskem
Prosiva novega leta je na Japonskem največji praznik. Uradno se praznuje tri dni: 1., 3. in 5. januarja, a nared ga zaeoe praznovati že 13. decembra. Tudi oblasti praznujejo več dni. l.;akor je predpisano. Ne obhaja s*' |»a samo eačetek novega leta, temveč tudi pričetek novooživlje-ne pomladi. Na starega leta dan o-krase vi* ulice. Tejra dne se morajo vsi dolgovi poramart-L Ako se zna dolžnik umikati upniku do 12. tare, je rešen, ker v .novem letu ga ne sme terjati za stare dolgove. Glavni posel Japoncev za novo leto je čestita-nje. Japonec vstane že v jutranjem mraku in hodi okoli čestitat do večernega mraku. Čestitka se glasi: "Želim \am vsalko srečo v novem letu in hvala vam za vse izkazane dobrote v starem letu."
Ženski samostan "Pri dobrem pastirju"
v Palermu v Italiji se je podti vsled velikega viharja. Ta je namreč napil stolp, ki je padel na samostan m ga zrušil. Izpod razvalin so rešili sedem redovnic, od kterih so vse bolj ali manj poškodovane. Ostale so se že pred katastrofo na čudovit način reiile.
Zagreb, 17. januarja.
Včeraj se je izvršila zelo zanimiva volitev v hrvatski sabor. Poročal sem vam že v zadnjem pismu, kako nava-1 j »jejo klerikalci na hrvatsko stranko prava, da jo spravijo pod svojo oblast in kakšno zmedo so izzvali radi one volitve.
V	zadnjem času prevladuje v hrv. stranki prava, ki je po številu najmočnejša stranka v koaliciji, klerikalni vpliv.
Vodstvo stranke se vedno bolj uda-je temu vplivu, a radi te<ra vpliva je l)ila tudi stranka pri vol k-vi v Cerni tako ljiifto poražena.
Vsakomur je nano, Iki se bojuje »roti klerikalizma, da je klerikalizem " svojih težnjah radikalen, nepopustljiv. zlasti kadar čuti pred seboj slabšega protivnilka. S klerikalizmom ni mogoče skleniti nobenega kompromisa: treba se mu je pokoriti docela ali mu pa napovedati borbo do skrajnosti.
Vodstvo hrv. stranke prava skuša v tem vprašanju balanzirati, a je tako izgubilo ravnotežje.
Hrv. stranka prava je postavila v Cerni a svojega kandidata odvetnika dr. Jajičikoviča. Ta je moral, pred-no so klerikalci pristali na njegovo kandidaturo, oditi v Djakovo in tam-Jkaj obljubiti, da bode branil interese katoliške cerkve. Po daljšem prigovarjanju se je dala tamkajšnja duhovščina pridobiti, da se je izjavila za Jančikovičevo kandidaturo. Duhovniki so namreč zahtevali, da naj bode za kandidata zopet svečenik. A kljub dogovoru so postavili na svojo roko za kandidata župnika Senca. Vodstvu hrv. stranke prava se je pa vendar pregovoriti tega župnika, da je odstopil od svoje kandidature. Čim so pa klerikalci opaizili, da so s tem nevarno zrastle šanse napredni stranki, so v zadnjem hipu zopet postavili kandidata v osobi kaplana Kutuaovi-("•a, sina prejšnjega pos anca, ki je v okraju zelo popoularen.
S tem je bil docela izigran ofici- j jaini kandidat stranke pravai fki se je naslanjal edino na pomoč duhovščine.
A dr. Jančikovič je prišel na volišče, d asi ni imel za-se niti pet volil-eev, ki bi ga kandidirali.
Moral je odstopiti na volišču, a bil je — naravno — tako razjarjen, da je, dasi je bii. officialni kandidat stranke prava, torej resolucijonaške, koalicijske stranke, javno izjavil, da izroča "svoje" glasove frankovskemu kandidatu dr. Abjaniču
Volitev se je izvršila brez rezultata, treba je torej ožje volitve med frankovcem dr. Abjanieem, ki je dobil 210 glasov, in Kutuzovičem, ki je dobil 151 glasov. Frankovci so dobili toliko glasov v dotičnem okraju, ne morda radi moči svojih načel, marveč radi do £otraj nega dela njehovega kandidata, ki je v okraju doma in je bil več let tamkaj zdravnik.
V	kratkem se bode vršila ožja volitev in se je nadejati, da bode Ko-
katoliško m demokratično btališč^, hoteč nekoliko priatriČi neomejeno moč saanopašnih velikašev v korist meščanov, malih obrtnikov in kmetov. —
Kolonič je bil jeden izmed redkih škofov, ki so se uprli cezaropapistič-nim težnjam francoskega kralja Lado vika XIV. -Dak&ovidni mož je tudi slutil, da bode v Avstriji prišel čas, ko bode prot estantizem zopet vzdignil glavo ; čez 200 let se je ob-istinilo njegovo prerokovanje.
Kardinal Kolonič je napravil veliko ustanovo iza ustanavljanje novih župnij v revnih krajih in v podporo ljudskih misijonov. To ustanovo uživa sekovdka in deloma lavatinska škofija.
Rodovina Koloničev je imela čez 300 let v lasti grad Slivnico pri Mariboru in tako je Kolonič v ožji zvezi
s Slovenci.
Zadnja potomkinja slavnih Koloničev je umrla meseca aprila 1900 na Dunaju.	Dr. Fr. Kovači«.
Predstave pred sodni* kom.
V nedeljo 20. januarja je bil znamenit zgodovinski dan za Avstrijo. Dne 20. januarja leta 1707, torej pred 200 leti, je umrl kardinal in primas ogrski, grof Leopold Karol Kolonič, ki je bil pri obleganju Dunaja leta 16S3 poleg Starliemberga in poljskega Ikralja Sobieskega najznamenitejša o-soba; Starhemberg je naravnost njemu pripisoval zaslugo, da se je Dunaj vzdržal, dokler ni prišla pomoč. —
Rodovina Koloničev je hrvatskega pokolenja in se da zasledovati še do 13. stoletja. V 16. stoletju je cela rodovina odpadla k protestantizmu, a leta. 1621 se je Ernest baron Kolonič, hrabri branitelj trdnjave Ko-marno na Ogrskem, povrnil v katoliško ceifcev. Njegov sin Leopold Karol, poznejši kardinal in primas, se je rodil v Komama 26. oktobra leta 1631. Študiral je na dunajskem vseučilišču, postal dvorski paže, potem pa je postal vite johanitskega reda in se je kot junak odlikoval zlasti v pomorski bitki pri Kandiji in v Dar-danelah ter je kljub svoji mladosti postal kaštelan na otoku Malta.
Vnnivši se v domovino, je postal cesarski ikomornikL Na željo cesarja Leopolda I.. ki mu je ponudil škofijo v Nitri na Slovaškem in ga hotel porabiti za ureditev Ogrske, je 35 let star šel študirat bogoslovje ter je 1. 1668 postal duhovnik in nekolifko mesecev pozneje škof. Vendar v Nitri ni dolgo ostal, ampak je že leta 1670 zasedel škofijski sedež v Dunajskem Novem Mestu. Kot škof je bil %-zor apostolske frorečnosti. krščanske ljubezni in požrtvovalnosti. V oglodani in zakrpani sutani je večkrat hodil med reveži in bolniki; za kosiio je imel včasih jedno jajce. Zlasti je neumorno delil tolažbo in pomoč v kužnem Fetm 1679.
Ko je leta 16S3 dunajsko prebivalstvo bežalo iz mesta pred bližajočim se Turkom, je pogumni škof nalašč šel v mesto k posadki, ne da bi se, kakor n elk daj, z mečem boril, ampak da bi, kakor je sam rekel, dal življenje za svoje brate. Z besedo in vzgledom je tolažil in osrčeval vojake, da jim ni upadlo srce, s svojo milobo je znal posredovati med poveljniki, da ni prišlo do nasprotja, ampak so o-»stali složni kakor jeden mož; v svojo oskrb je vzel ranjene in bolnike, v kritičnem času je tudi oskrbel veliko svoto denarja za vojne potrebščine ter zabranil oderuško podraževa-nje živil ob času obleganja.
Turškemu poveljniku Kara Musfcafi ni bilo neznano Koloničevo delovanje, zato se je zaklel pri proroku, da mu iz lastno roko odseka glavo, ko dobi Dunaj v roke.
Ko so pozneje Kara Mustafo na sultanovo povelje v Belgradu zadavili in mu odrobili glavo, so potegnili z lobanje kožo, jo napolnili in poslali
v Drinopolje. Njegovo truplo so pokopali v belgradski mošeji, ktero so po osvobojenju Belgrada leta 16S8 dobili jezuitje. Neke noči so vojaki vlomili v bivšo mošejo in ugrabili dragocenosti, ki so bile v rakvi Kara Mustafo. Lobanjo, izreke iz korana in vrvico oddali jezuitom. Ker jim je bilo znano, kako se je Kara Mustafa 'bil zagrozil Koloniču, so lobanjo poslali njemu, ki jo je izročil mestnemu muzeju na Dunaju.	Kako bi si razlagali pisavo tega
Ko so po sijajni zmagi Ikrščanskega vimena t Ali naj pišemo Rateče t Črki orožja Turki zbeža l izpred Dunaja, | "d" in "t" se večkrat zamenjava so pustili ondi ogromen plen. Vse, v ljudski govorici, primeri Draovo je hitelo v turški tabor, da dobi ondi • (pri Krškem in pri Mengšu) s Trno-
Nek grški gluanač je bil v Parizu po nekej mladi dami zatožen zaradi malomarnosti. Dama je namreč zagotavljala, da je sedela pri predstava prav tik odra, glumač pa je njegovej nerodnosti provzročil, da jo je jabol-Iko zadelo v oko in tako ranilo. Glumač je tajil to malomarnost in brzo nataknil na glavo čepico, iz ktere so molele železne osti, nato je vrgel jabolko visoko v zrak in ga vjel na ost. Temu jabolku so sledili še trije drugi in krompir; ves sodni dvor se je smejal tej predstavi. Glumač se je od veselja priklanjal in zaklical: "Hop!" Trenotek nato je drugi glumač iz ozadja dvorane zagnal jabolko, ktero bi pa skoraj zadelo v gJavo predsednika sodišča, toda spretni Grk ga je vjel na ost na čepici. :<Hop!" je klical znova in ponavljal svojo urnost. —
Poltem se je obrnil proti tolmaču in rekel: "Vprašajte sodnika,, ako zamore tak človek, kakor sem jaz, biti kaznovan zaradi malomarnosti? Mojo spretnost lahko ponavljam koli-korkrat želi sodni dvor."
Kljub tej spretnosti je bil zatože-ni obsojen v platež 16 frankov, ker je bilo dokazano, da je jabolko resnično zadelo damo.
• * *
Različnost mnenja med policajem in 4. pouličnimi pevci je bila poravnana minolo zimo pred sodnikom v Londonu. Policaj je zagotavljal, da ti ljudje prosjačijo, ti so pa zatrjevali, da se prežive od umetnosti. — Sodnik je zahteval skušnjo in naj zapojo kaiko pesem. Četvoriea je zapela znano pesem prav in dobro in sodnik jih je odpustil1, češ, da so svojo nalogo prav dobro rešili.
• » •
V Kingstonu je bil pred nedavno zatožen mož izaradi nespodobnega obnašanja; mož pa je zatrjeval pri obravnavi, da je (bpreten govorilec s trebuhom in prosil, ako sme svojo spretnost dokazati. Sodni dvor mu je v to dovolil. .Zatoženec je pričel govoriti iz zadnjega dela dvorane in vsi navzoči so se pri tem zabavali. KljiJb temni pa je bil obsojen v dva-dnevni izapor, ker je s svojo umetnostjo provzročil velik maval ljudi na ulici.
* * •
Pred nedavno je bil v Pragi jatožen nek trgovec, češ, da je njegov pes ugriznil necega inženirja in za. je zahteval odškodnino. Tožnik je rekel, da naj za toženec za nekaj časa osta-vi dvo'raaio in sodni dvor se bode prepričal o podivjanosti psa. Spustili so psa, toda na žalost tožnika je pes tekel okolu ljudi in vsakemu pomolil svojo nogo, potem tekel pred sodnika, se vsedel na zadnje dve nogi, s prvima pa prosil milosti. Sodnik se je tej prošnji odzval in tožitelja obsodil v platež stroškov.
in prednji del bivšega, morda rimskega mostu porušiti, da so mogli ploviti po Savi. V teh stebrih so pa našli nekaj rimskega bakrenega denarja, na primer od cesarja Galiena (1. 260 po Kristin). Ali zgodovinskih vesti o Radečah do srednjega veka nimamo. V srednjem vefeu se pa Radeče imenujejo že dovolj zgodaj.
Že leta 1016 je prišla Radeška okolica v last Selških grofov, ki so imeli Savinjsko dolino in mnogo posestev na Spodnjem -Štajerskem in Dolenjskem. Ofkolo leta 1000 ali 1100 po Kristu so utegnili prvi radeški plemiči postaviti grad, stari grad, kajti radeški gospodje se imenujejo v zgodovini leta 1205, 1206 (Robert). Še starejši plemiči so bili pa na gradovih radeške okolice, v Žebniku in na Svibnem. Žebniški plemič z imenom Ruodgar imenuje se leta 1155. Rod Zebniških gospodov je zamrl še leta 1293 in grad je prišel potem v last Hemburških grofov, prednikov Sa-vinj-skih in Celjskih grofov. Žebni-ški grad je bil že za ValvasorJa raz valina. Poleg Tuj-jakov, Gailenber-gov je bil rod Ostrovrharjev (Oster-berg in Schaerfenberg) najstarejši med tkranjskimi plemiči. Poslednji iz tega rodu — Viljem — padel je 1. 1293 v boju med Ulrikom Hennbur-škim in avstrijskim vojvodo Albrehtom. Grad Svibenjski je bil seveda že za Valvasorja razvalina. O smrti poslednjega svibenj^kega plemiča ima Valvazor romantično pripovedko. — Enako romantična imena imajo kraji v okolici starega gradu: na primer Turkova jama* Pisana deklica, Za-vratniea, Vadelj, Gavge, Hudi kraji itd. V okolici radeški je bil v vasi Strassberg morda tudi gradič s tem imenom, kajti v starih listinah se L 1300 imenuje plemič Bertholdus de Strassberg".
Rod Radeških plemiče v je utegnil živeti kakih 400 let, kakor meni Valvazor, a v njegovi dobi ni bilo nobenega več.
Bližnji Zidan most ni dobil tega imena od sedanjega mosta, marveč je leta 1222 Leopo.d VI. dal napraviti most čez Savo.
Ta most so pa bili v bojih med Celjani in cesarjem Friderikom IV^ leta 1442 razdejali in ga potlej niso več postavili.
(Konec prihodnjič.)
Slo v ©nsk katoliško
Cje je ANTON SLAVEC, po domače Vidoveev iz Knežakaf Pred šestimi meseci bil je pri meni na stanu in hrani in ostal dolan. Prosim cenjene rojake, kedor ve za teira ptička, naj mi ga naznani. — Mihael Fatur, Box 75, Delagua. Tolo	(1-5—2)
Q.
podp. društvo
svete Barbari

Zjedinjene države Severne Amerike. '
Sedež: Forest City, Pa.
3U )anuar]a 1Q03 v drtavl Pwvw^t^di,
-o-o-
ODBORNXEH:
Predsednik: JOSIP ŽALAH ml., Box 547, Forest City, P«. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest Citj, Pe. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, P* Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, P«.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa ANTON P1RNAT, Box 81, Duryea, Pa ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ta FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR. Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telbsn. P. fc?,* rest City, Pa
Drožtveno glasilo je "GLAS NARODA"
• IVA PRODAJ
NARAVNA CALIFDRNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 dt 45 centov galona
Staro belo ali črno vino 50 centov galona
Reesling 55 centov galona. Kdor ikupi manj kakor 28 galou vina, mora sam posodo plaeatL Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanj em
ŠTEFAN JAKŠE, P. 0. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal.
Rojaki, naročajte se na "Glas Ha roda", največji in najcei ejši dnf-mia
VABILO NA NAROGBO
MOHORJEVIH KNJIG
Do 1. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za 1. 1908. Udnina s poštnino vred znaša $1.00.
Naročniki prejmejo knjige svoje-easno po pošti registrovano. Družba izda za 1. 1908 sledeče knjige:
1.	Zgodbe sv. pisma, 14 zv.
2.	Pamet in vera. III. zv.
3.	Umni čebelar. I. zv.
4.	Življenja trnjeva pot.
5.	Slovenske večernice. 59. zv.
6.	Koledar za prestopno leto 1908. Mi naročimo običajno več knjig,
toda imena poznejših naročnikov ne bodo v družbenem koledarju tiskana Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroče.
UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA', 109 Greenwich St., New York, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio.
Rojaki, naročaj t« ne "tUa^ Na-rods", največji in na j cenej ii dnevnik!
O
R
O
I
y Dr WALNUTH |
pr S C"M tj H. t
BOLNIKOM NA ZNANJE.
Radeče.
Naii po eden svetu liani profesor]L
Nobedeo drogi zdravnik Voa
kak delež. TuJdi Kolonič je šel e njimi in si izbral plen, ki je vreden velikega moža. V taboru je ostalo do 500 otrok, ranjencev in žendk ki so jih bili Turki nalovili. "To je moj plen!" je vzkliknil Kolonič ter vzel reveže v svoje vairstvot Tudi pozneje je skrbel za zapuščene otroke in sirote, ki so bile žrtev boja. Leta 1685 je postal Kolonič Stol v Rabu na O-grskem in kardinal, obenem nadškof v Koloči, leta 169? pa nadškof ostro-gonski in primas. Svoje znatne dohodke je vse porabil v dobrodelne namene. Ko je trebalo od Tuukov o-svobojeno Ogrsko urediti, je imel Kolonič vodilno uSogo. Nakopal si je pa hudo sovraštvo (sadjarskih neza-
vo (na Notranjskem^ na GoriSkem in drugod). Ali naj izvajamo besedo iz raztekati, kakor hoče nekdo gorenjske Rateče iz tega glagola izvajati. Aii ni morda beseda Rateče v sorodu z besedo A rtiče, Arto, Ardro, ko art pomen j a hrib, »vrh, špica: saj je stal atari radeški grad na "artu" nad sedanjim tfrgomf Na ta vprašanja je težko odgovoriti kaj poeiti-vnega.
'Jalko neverjetno je, da ao Rimljani še v teh krajih, imeli opraviti. Morda je bila o& tem mestu že rimska ladijestaja in morda so Rimljani imeli zidan most med Radečami in Štajersko. V tem mnenju nas potrjujejo sledeče okolščine: Leta 1834 je bila Sava. tafco zelo plitva, da so
dovoljnežev, ker je krepko zastopal marali mm Kranjski strani dva stebra
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po na vodih naših
zdravnikov zdravila.	__
$500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
A* Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje 1 Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki nepeh, kakor America Europe Co.	«
j Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?	:
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta čaBopis sledeči Oglas.
lore take garancije dati, kjer nikdo Yam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi! Zato bolniki piiite takoj, kjer preje ko pižete. preje bodete ozdravili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošli te jih nazaj po Expressu plačano s do z vol bo preglodanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko Bi morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Kavno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in Bd samo na sistematični način popolnoma ozdraviti morejo.
• • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! * * * Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mo-i gode bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da se t človeku razširi in kako da človeško telo propade ako se ne pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška Knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsald dan dospejo1 mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar je pa tajnih "bolezni pa nikdar V javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in Bmo ozdravili samo v mesecu Novembra 3 sto 64 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovoev kakor tudi mnogo Ijv.d? druzega stanu iz stare domovine in to je dober dokaz, da ao jnaši zdravili neprekoslivi in da so prispeli do največjega človeškega znanja. Vsaki kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. flfiHE NA SLOVENSKI ODDELEK:
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York.
Uradna jam so: ^JnlnJ od 9. ure do popoldan 6. ure. Y nedeljo od 10. miol. popoldan.
/
Jugoslovanska
1 nkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpr*d*adnik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, P*. Olami tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, HL IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽIŠNIK, m, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pitteburg, Pa.
mihael klobučar, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Miek.
JOSIP PEZDIRC, ITL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhevui zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe ndov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne posiljatve naj pošiljaj^ krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast« pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljat?! tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
Kazenske jbravmve r<red deželnim sodiščem v Ljub'i am. T epe ž. O
priliki cerkvenega žegnanja v Škoci-janu dne 19. mal. srpana m. 1. prišlo* je pri plesu na Mali jeve*n poda med fanti iz Doba in Krtine do prepira in končno do pretepa, pri kterern je fant Matija Zalokar, posestniee sin i: Krtine, z gorčevim kolom posestnika J. Flereta tako po glavi udaril, da je bil smrtnonevarno ranjen. Obsojen je bil na 1 leto težke ječe.
Cesarja je žalil. Dne 15. velikega srpana m. 1. je prejel ljubljanski župan Ivan Hribar pismo, v kterern se je cesarjeva oseba na podel na-iin žalila. To pismo je bilo podpisano z imenom Marija Kavčič, Ravnihar-jeva ulica št. 5, Ljubljana. Poizvedbe so dognale, da dotit-nesra pisma ni pitala podpisana, ker je pisanja neve-šc-a, pač pa da je to učinil njen sia Anton, delavec brez stalnega bivališča, iz maščevanja, da bi spravil mater svojo v zapor, ker ga zaradi njegove delomržnosti noče več podpirati. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe. —
Sama se je plačala. Natakarico Marijo Debeve iz Tržišča sta zvabila dva mlada delavca iz Spodnje &iske, da je pri njima prenočila. Dobila je zato 1 K To se je pa Debev-čevi le premalo zdelo, zato je vzela seboj moške čevlje vredne 15 K. Obsojena je bila na šest tednov težke ječe.
Nevarni potnik. Jurij Pre-muž, delavec iz Prozora na Hrvatskem, je delal na Nemškem pri zgradbi neke železnice. Meseca listopada se je vrnil domov, vzel je pa seboj več razstreljiva, ktero je nosil seboj v kovčegu shranjeno, kar je bila gotovo velika nevarnost za sopotnike. Šele pri dohodu v Ljubljano je našel mitniški paznik te razstreljive tvari-ne in je stvar naznanil. Premuž bil je obsojen na 14 dni strogega zapora.
S suknjo gaje udariL Dvanajstletni Janez Kušar je nekega dne meseca vinotoka zmerjal mesarskega vajenca Matijo Jemea s klobasarjem. Čez dva dni sta se fanta zopet srečala, zdajci ga je pa Jem« s svojim suknjičem, v kterem se je nahajal velik kljue, tako udaril po glavi, da je bil fantič poškodovan in ker se mu .je jela rana gnojiti, oddati so ga morali v bolnico. Jemc je bil obsojen na 14 dni ječe.
Bojevita prostitutka. Dne 1!). grudna m. 1. so se sprle v ljubljanski tolerančni hiši prostitutke ciganka Marija Taufcer iz OgTskega in njena tovarišica Sidonija Gruber zaradi nekega gospoda. Ker sta se jele tepsti, ju je hotela prostitutka Apolonija Čaček pomiriti. Spravili so ciganko v njeno sobo, misleč, da je stvar končana. Ta se je pa oborožila s kosit ar je vim vrčem ter udarila ž njim Čačkovo na čelo in na levo roko. Obsojena je bila na mesec ječe.
Ustanovitev kornega poveljstva v Ljubljani. Dunajski listi poročajo: O ustanovitvi kornega poveljstva v LJubljani je sedaj postalo vse tiho. Kakor se čuje, je vzrok temu v miroljubnih "ekspozejih obeh ministrov zunanjih zadev, Aehrenthala in Tit-tonija.
Vsled sladkosnednosti prišla ob
jezik. V Sabočevem pri Borovnici je nasul posetnlk Špan konjema zoba-
nja. Poleg konj k jaslim privezana sivka je dobi)a tudi slast po vabljivem zobanju ter stezala svoj dolgi jezik in tako polagoma kradla konjema namenjeno večerjo. Jeden konj je bil pa kmalu teh "špasov" sit in ker se je opravičeno čutil prikrajšanega v svojih pravicah, hlastne po predolgem kravjem jeziku in ga odgrizne prav pošteno porcijo. Krava, za ktero je imel gospodar 140 gld., se nahaja v strašanskih bolečinah in bi jo dali mesarju, ko bi ne imela v kratkem teliti; a se ne ve, če bo dočakala te materine sreče.
Vipavska železnica. Ministerstvo je odobrilo načrt, da se podaljša vipavska železnica od Ajdovščine do Vipavskega trga tako, da jo bo mogoče podaljšati do Razdrtega, ko se bo zjradila proga Postojna-Razdrto-Kobdil. Iz dotienega ministerskega odloka je tudi razvidno, da se vojno ministerstvo iz strategičnih ozirov poteguje za zvezo Postojna-Razdrto-Kobdil in za zvezo Razdrto-Vipava. Ako se sme verjeti poročilom, ki prihajajo v novejšem času iz verodostojne strani, utegnila bi biti proga Po-stojna-Razdrto-Ivobdil najdalje do 1. 1910 zgotovljena.
PRIMORSKE NOVICE.
V Stržišču na Tolminskem je pritisnil voz drv 421etnega Tomaža Bizjaka ob drevo; bil je na mestu mrtev.
Skozi okno je skočila 411etna Te-reza Saraval v tržaški ženski bolnišnici. Pelagra jo je privedla v bolnišnico. Ko je bila neopazovana, se je zagnala skozi okno ter si zlomila tilnik ; v par minutah je bila mrtva.
Huda nezgoda se ie pripetila mlinarju Pavlu Walterju, ki dela v čistilnici za riž pri Sv. Sabi poleg Trsta. Stopil je v lift v tovarni, kar se utrga vrv vspenjače ter pade iz višine osmih metrov na tla. Walter je ves pobit in so ga takoj morali prepeljati v bolnišnico.
Opustitev dveh kadetnih šoL Cesar je odobril opustitev pehotne kadetne šole v Trstu in artilerijske kadetne šole na Dunaju s koncem tekočega šolskega leta.
Nogo si je zlomila sedemletna Emilija Mahnič iz Gorenja pri Trstu. Prepeljali so jo v tržaško bolnico.
KOROŠKE KOVICE.
Utonil je v Vrbskem jezeru poštni sel Jurij Lučnik, ker se mu je udri led pod nogami.
Samomor nadlovca. Dne 17. j an. se je ustrelil v Kočah v zgornji Zolj-ski dolini nadlovec Gabrič od lovskega bataljona št. 8, v stanovanju svoje ljubimke. Zadel se je v desno sence. Pripeljali so ga v marodno hišo lovcev, kjer je pa "v kratkem izdihnil. Vzrok samomoru je bila baje nesrečna ljubezen.
HRVATSKE NOVICE.
Not Dnevnik t Dalmaciji. Cuje se,
da se katoliški list "Dan" v Splitu preosnuje v dnevnik. Imenovanje škofa v Djakovu je že
popolnoma odrejena stvar. Vatikan, hrvaški episkopat in hrvaška vlada se v tem oziru že popolnoma strinjajo. Pričakujejo še samo cesarjevega potrdila.
Mažarski dnevnik bodo pričeli izdajati Mažari v Osjeku.
Iz vlaka je skočila. Kmetica Anka Malojčič iz Gudovca na Hrvatskem je peljala v Budimpešto v Pasteur-jev zavod hčer, ki jo je popadel stekel pes. Kq se je vračala, izstopila
=—
=
tovornih vlakov. Čebelice so vse to znosile t praških in kapljicah.
Freske is 14. stoletja je zasledil v
papeževi avignonski palači mestni župan v sobi, v kteri je stanoval Klemen VX
Vabilo na
SREČKANJE in PROSTO LLABAVO,
ktero priredi društvo sv. Barbare postaja št. 28
v Souih Lorainu, Ohio, v soboto dne 16. februarja 1907
v prostorih g. Ivama Gregorič, 504 10th Avenue, South Lorain, O. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ker je to prva zabava; se je nadejati od cenj. rojakov ki rojakinj iz South Loraina in okolice mnogobroj-ne udeležbe.	ODBOR.
(4-6—2)
Iščem MIHAEL KLENOVŠEKA. Pred enim letom sva bila skupaj v Stone City, Kansas, odkoder je menda šel v Chicago, 111. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, <naj ini ga blagovoli naznaniti. — , Frank Kutshar, P. O. Box 636,1 Black Diamond, Wash.	j
(2-6—2)	EJT890 ]
KOLEDAR
za leto 1907
pričeli smo razpošiljati vsem rojakom, kteri so ga naročili. Obana 128 strani, ima zanimive spise, pere-«ti, poučne in knmoristične stvari in ga krasi ohil« slik. Cena s poiU vred M center.
PUMBBNO DAJULO CA BOfeli nr NOTO LETO SVOJCEM T XV KOPI! .
je v Križevcih t restavracijo, a vr-nivši se, je stopila v napačni vlak. Ko ji je sprevodnik na potu zagrozil, da jo bo dal na prvi postaji zapreti, je to žensko tako prestrašilo, da je skočila iz vlaka. Padla je tako nesrečno, da so ji kolesa odrezala obe nogi pod koleni. Tudi je dobila hude rane po glavi. Prepeljali so jo v bolnico usmiljenih bratov v Zagrebu.
BALKANSKE NOVICE. Bolgarski proračun za leto 1907 je
knez Ferdinand potrdil. Prihodki znašajo 121,969,441 frankov, a izdatki 121,956,33 frankov j prebitka je torej 13,559 frankov.
Borilec za svobodo umrl. Umrl je v Užici borilec za srbsko svobodo, hraber vojvoda, po poklicu duhovnik, Žarko Lješevič. Pokopali so ga na državne stroške z vojaškimi častmi.
Kriza na Bolgarskem. Sofija, 18. januarja. Zaradi demonstracije proti, knezu povodom otvoritve novega gledališča je odstopil naučni minister dr. Šišmanov, ker se ga dolži, da je kriv, da se je zanesel socijalizem med dijake. Knez je demisijo sprejel ter izročil naučno ministerstvo začasno finančnemu ministru Pajakovu. Nadalje razglaša uradni list sklep ministerskega sveta, da se vseučilišče v Sofiji za kazen zapre za pol leta. Vsi profesorji in dekani so odpuščeni.
RAZNOTEROSTI.
Dunajska mestna občina toži naučno ministerstvo za 291,000 K, ki jih je občina izdala od 1. 1870 do 1892 za učne moči, ki so suplirale šolske nadzornike.
Zlate besede francoskega polkovnika. V Toul na Francoskem se je u-strelil nedavno neki vojak. Na dan pogreba je govoril polkovnik pred celim polkom s častniki vred tako-le: "Mrtvi ne bo deležen vojaških časti. Kdor se hoče udeležiti pogreba, mu je svobodno. Delam tako, ker sem tega mnenja, da se vojak ne sme u-smrtiti: Vojak nima pravice osta-viti življenja, kot nima pravice zapustiti zastavo, in pogum ni le to, da se gleda radostno smrti v oči na bojnem polju, ampak tudi, da se zna boriti proti nasprotnostim življenja. V vsakem slučaju se mora francoski vojak spominjati, da v svojih višjih nima le predstojnikov, marveč tudi prijatelje, h kterim se sme in more zateči z vsem zaupanjem za pomoč ali svet, kajti le z očetovskim in dobrim ravnanjem od strani višjih ter ob zaupanju od strani podrejenih se vzdr-žjue resnična in dobra disciplina ter zaupanje, ki druži nižje in višje, kar ugotavlja trdnost vojske in prospeh domovine."
Obisk nemških vseučilišč. V začetku zimskega tečaja je bilo na vseh vseučiliščih Nemčije vpisanih 45,136 dijakov, dočim jih je bilo v lanskem poletnem semestru 44,942, a v zimskem tečaju 1. 1905 42,390. Pred petimi leti je bilo na vseh nemških vseučiliščih vpisanih še samo 35,518 dijakov, pred petnajstim? leti 27,080, a pred tridesetimi leti le 17,457 dija-kov. V tridesetih letih je tedaj naraslo število dijakov za 27,679 ali za 159 odstotkov. Največ dijakov je letos vpisanih v Berolinu (8188), najmanj pa v Rostocku (645).
Stradalna stavka jetnike? v ode-šJtih zaporih. Na ravnatelja odeške" ječe je vposlalo 360 političnih jetnikov prošnjo za zboljšanje hrane. Ker je ravnatelj odklonil prošnjo, so pričeli jetniki s stradanjem. Hrano so stradalcem Zboljšali, ko so v bolnišnico odvedli nekega jetnika v popolnoma brezupnem stanju.
Napad z revolverjem in samomor. Delavec Rudolf Ottinger, 24 let star, je streljal 13. jan. na raznašalca mleka, 24letnega Polzerja, in ga nevarno ranil. Ottinger je streljal nato v desno sence in se usmrtil. Ker Pol-	__
zer izjavlja, da Ottingerja ne pozna, I BEIHJZVBO, za kterega son ht je napadalec najbnže zamenjal Pol-' Pobiral »naje is Kranjske, velja U zerja s kako drugo osebo.	|«toktade sedaj $13.08. TBOPDTOVBT
Madjarska tolerantnost Pri raz-i*-*	DEOŽJCT $2.75 ga
pravi o naučnem proračunu v ogrski	— Najmanjc posode se Žganj*
poslanski zbornici je poslanec Geza i Hellebronth zahteval, da se mora zapreti vseh 3371 ljudskih šol, kjer se poučuje v "tujih jezikih" in 1774 šol, kjer se sploh ne poučuje madjar-ščina. Dejal je, da so te šole "gnezda izdajstva".
Ustanova za nervozne. Član avstr. rodbine Rotschildov je med drugimi ustanovami zapustil tudi fond 20 milijonov kron za bolnike na živcih. Na Nižjeavstrijskem se ustanovi zdravilišče za nervozne, ki se bo vzdrževalo z obrestmi te-ustanove. V zavod se bodo sprejemali bolniki na živcih brez razlike vere.
Koliko znosijo čebele. Pri zadnjem štetju so našteli v Avstriji 395,281 panjev,. iz kterih se dobi v enem letu 56,881 meterskih stotov medu in 3293 meterskih stotov voska. Ako se računi med povprečno pol K, vosek pa po 3 krone pri kilogramu, znaša to skupno vrednost 6,666,500 K. Ako bi se hotelo odpeljati ves vosek in med je dne letine, bi potrebovali 602 železniška voza, ako bi naložili v vsakega 10,000 kilogramov. Ker pa tovorni vlak navadno nima več kakor po 20 polnih voz, bi potrebovati 30
• 1
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Doluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
40» WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežem.
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK 8AKSER CO.
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
Prijpsroia rojakom svoja izvrstni TIKA. klora t kakovosti nadkrilju-jeje vsa droga ameriška vina.
lil»ii vine (Concord) prodajan pe S0* galomo; bele viao (Catawba > po Tie galooo.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JB M OALON.
Rojaki Slovenci
Čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE"
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
Knjiga »ZDRAVJE"
Katera v kratkem izide ocl slavnega im obče znanega:
Dr-. E. C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji.
. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in* barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je naj zanesli vej ši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne aH zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno tail, valim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iii to Vam rečem, da takega zdravnika ea ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti orizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba.
ANTON MIHELIČH 13 E. 39th St. N. E.
Clevelaif, O.
Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I.
Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve_ selo sporočnjem, da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobi! prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal. ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zamau samo da so mi žepe praznili. Se!e potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi_ del, da mi drugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA.
Jenny Lind, Ark.
Na razpolago imamo Še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, praŠajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34th ST.,
NEW YORK, TV, Y,
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	i
Z a one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne.
NAROČNIKOM!
Na vsestranska vprašanja poročamo, da izide roman: WINNETOU, RDEČI GENTLEMAN v posebni knjigi, kfcera bode obstajala iz treh zvezkov.
Prvi zvezek bode v kratkem gotov. Tina 291 stranij in velja s poštnino vred samo 40 centov. Drogi in tretji zvezek bodeta imela tudi po toliko stranij. Kdor se naroči na vse tri zvezke, mn jih pošljemo, kakor hitro izidejo, s poštnino vred za jeden dolar.
Vrnite Jo pzfMM I
Za obik naraiila a* priporofa
JOHN KRAKER
Bnclid. Oh*.
Ako kaUjO. ako si prehla-m, ako imaš kake vrste km tar, ako trpiš na kaki dragi bofezni in si se naveliCal idn-
d^ati; ne od lata] pisati takoj po knjižico: -NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vihj Knaipovih zdravil" Vatero dobil lutoaj ako do pošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena 1 o celem svetu ni se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprecejljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt *o in nikaka sleparija, katerih je dandanes ni nogo na dnev~ nem redu. To je moj naslov: K. AUSENIK, 1146—40th St, Brooklyn, N- Y.
Išče se MIHAEL. MXHEVC, doma iz T/ogat-ca na Kranjskem. Leta 1905 meseca oktobra bil je pri meni v Evslethu, Minn., in je, potem odšel nekam v Californijo in od taikrat nisem slišal več o njem. Kdor rojakov ve zanj, naj blagovoli naznaniti njegov naslov: Math. Mihevc, Box 575, Forest City, Pa. (5-9—2)
Zadni čas je, da naročite!
Samo še malo časa traja
Velika razprodaja
raznovrstnih ur, verižic, prstanov, prsnih igel in vsakovrstne zlatnine, kar se nakupi ugodno pri
"Slavia" Watch & Jewelry Co. 228 W. Houston St., New York, N. Y.
Kdor še nima natančnega opisa in slik predmetov, ktere razprodajamo, kakor tudi cenika, naj nam piše takoj. Pošljemo mu zastonj. Ne opustite take prilike ktera se Vam nudi komaj na deset let jeden-krat. Kupite, dokler traja razprodaja in prihranili bodete mnogo dolarjev.
r
JOHN VENZEU, 1017 e. «2ad Street N. E, Cleveland, OU« izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O IN I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Iz-delujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80.
MSTRO-AMERICAN LINE
Regularni potni parnikl
"GERTY" odpluje 19. februarja. "FRANCESCA" odpuje 26.^februarja.
odpluje 5. marca. "SofialjHohenberg'* odpluje 13. marca
^T.voiljo med^New Yorkom, Trstom In Reko^ J
Išoem brata. IVANA TOMAZTN. Doma je iz Skrljevega. Pred dvema leti bi'.a sva skupaj v Pittsburgn, Pa. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, vljudno prosim, da mi ga najmanj. Joseph Tomazin, 1075 E. 61st St., Nt E., Cleveland, Ohio.	(2-5—2)
NAJNOVBJI IN NAJGENEJI
pisalni stroji fL,
JTajpripravnejSa m Dajeeuejča ptuol r< dua črta t Ljubljano in sploh na £>loveuako. Železnica velja do Ljubil Ijane le BO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
3 W'eahirsli-n ftJNew Yorlc,
od $12.00 naprej. Najpripravneji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pi-tvo. Za razjasnila pišite na: JES8ET SUPPLY COMPANY, P. O. Bok 84,	Hoboken, N. J.
(29-1—11-2)
SLUŽBO DOBI
pridno in pošteno slovensko dekle. Delo je lahko, pomagati je treba v kuhinji. Zadostuje, ako .zna samo slovensko govoriti. Služba stalna, Plaža od $15 do 220 na mesec. Ponudbe poslati:
John Knaos, Alger Camp,	Limestone, Mich.
(2-6—2)
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1SY PIVO
*
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hirela. fradi upa naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje druiine, svojih prijateljev :n drugih.
L,eLt»y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trav nikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.F. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
"Winnetou, rdeči gentleman'
Spisal Karl May. PriredU za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
"Ilm, to bode atalo smodnika, mnogo smodnika, Sir! Prišel sem s pastmi ob rodi in zagledal naenkrat dva rdeenika, če se ne motim. Stala sta za grmovjem komaj osem korakov od nas in opaževala. Takoj sem se akril in videl, da je šel jeden gori, drugi pa doli po dolini, da jo preiščeta. Toda srodilo se jima bode slabo, če se ne motim. Jednega sem pustil iti miiro, p<>tera .šel za njim, da ga porprašam, kaj bode povedal drugemu, kadar se sestane ž njim-'*
"Mislite T"	r
"Gotovo. Če hočete biti pametni, pojdite na ono stran, pa jih dobimo vmes; ne pustite malega Sira tukaj, ker bode vsled nepotrpežljivosti gotovo ■apravil kako napako."
TTbogam in se vrnem k Harryju. Ko mu ob kratkem povem, greva midva na jedno, Sam pa na drugo stran ter čakamo na vrnitev rdečnikov.
Dolgo čakamo z največjo potrpežljivostjo; skoro cela ura mine, predno zapazimo, da se plazi neka oseba. Jeden izmed tistih dveh se vrača; star, utrjen derko je. Za pasom in po robeh hlač ima toliko skalpov, da bi se komaj dobilo prostora še za nove.
Komaj pride prvi t naše obližje, že ga napademo in pošljemo v večna loviiča. Jednako se zgodi z drugim, kteri pride kmalu. Zatem se vrnemo vsi trije v trdnjavo, kot smo odšli.
Pred vratmi poiščemo stražo, ktera je skrita za grmovjem in je morala videti indijanskega ogleduha, ker je šel tik nje. Will Parker je za stražnika-Sam ga začuden pogleda.
Bill, greenhorn si bil in ostaneš, dokler ti kak red man ne pobere las, kot mislim. Gotovo si mislil, da je šel rdečnik samo seniee lovit, ker nisi rabil svojega pihavnika."
"Sam Hawkins naj priveže svoj jezik v zadrgo, drugače sedaj storim, kar sem prej opustil! Will Parker, pa greenhorn! Ta zabava je že vredna »♦•kaj zrn<* smodnika, ti stari kajon ti! Toda tvoje matere sin je pameten dovolj, da sprevidi, da se na oglednike nikdar ne strelja, ker se s tem še druge privabi."
"Imaš prav, -'e ne maraš priti do indijanskih kož, kot mislim." Po zadnjih besedah odide; predno zgine med skalami, obrne se še enkrat in pravi stražniku:
"Glej, da ne zadremlješ! Tam čez v dolini je cela četa ljudi s pšicami. rtetrne .*><• zgoditi, da te poskusijo prikrajšati. Skoda bi bilo zate, večn? škoda!"	t
Ves obložen s pastmi korači pred nama. Kmalu smo pri vhodu v dolino, odkoder jo vso pregledamo. Sam zažvižga, nakar pridejo vsi ljudje iz stanovanj in poslušajo vestno naše besede.
Tudi Old Firehand sledi pazno do konca; ko mu povem od Parranoha. postane vesel in se čudi.
"Ali se niste zmotili, Sir? Potem lahko izpolnim svojo prisego, da ga dobim v svojo pest, kar si želim že leta in leta." "Samo lasje me motijo."
"Na to se ne gre, Sir! Kar poglejte Sam Hawkensa. Mogoče ara niste v oni noči dobro zadel;. Njegovi ljudje so ga našli in odnesli. Med mojo boleznijo je ozdravel tudi on. Potem nas je izsledil in šel za nami." "Zakaj nas pa ni napadel?"
"Ne vem; vsekakor ima važen vzrok, kterega že zvemo. Ali ste trudni,
Sirf" "Ne."
"Jaz moram videti tega človeka. Ali me hočete spremljati?" * '•Gotovo. Opozarjam pa vas na veliko nevarnost tega zalezovanja. Indijanci bodo čakali zaman svojih ogleduhov; zato jih bodo šli iskat in bodo našli seveda njihova trupla. Mi pridemo mednje, tako, da nam lahko zapro pot.
"To je vse mogoče; toda jaz ne morem strpeti in čakati, da najdejo oni nas." Potem zakliče: "Dick Stone!" Tega ni bilo včeraj, ker je bil s tistimi, kteri so preskrbi je vali meso. Zdaj me vidi prvič in me srčno pozdravi. Potem ga vpraša Old Firehand: "Ali si slišal, kam nameravamo iti T ® * "Vem."
"Pojdi po puško! Mi si hočemo pogledati te rdečekožoe."
"Takoj Sir! Ali jahamo?"
"Ne, ker gremo samo do žleba. Vi drugi pa se malo ganite in zakrite 'catches' (shrambe za kože) z vazami. Ne vemo, kako se bode izšlo. Če bi utegnili priti rdečekož*»i med naše skale, ne smejo najti tistega, kar jim najbolj diši. Harry, ti poj^i z Will Parkerjem; ti, Bili Bulcher pa pazi malo na red med tem!"
*'Ore, jaz hočem biti pri tebi," prosi Harrv. "Te ne morem rabiti, dete, odpočij se, prideš že ^ vrstol" Harry ;xmovi svojo prošnjo, toda Old Firehand se ne da preprositi. Kmalu korakamo trije j>o strugi.
Zunaj naročimo stražniku vse potrebno in gremo potem proti tistemu kraju, kjer je bil skrit Havvkens. Od te strani se namreč pride najlažje do žleba. Zavarovani smo od dveh stranij. Tudi moramo naleteti na vsakega Indijanca, kteri bi mogoče medtem zapustil taborišče in šel iskat ogleduhe.
Winnetou je zapustil na vse zgodaj trdnjavo in se ni še vrnil. On bi nam bil zdaj dobrodošel; ko mislim nanj, me začne malo skrbeti. Lahko se je sestal s sovražniki; v tem slučaju bi bila vsa hrabrost zastonj.
Ko to premišljam, razdeli se grm in "Winnetou stopi pred nas. Pri šumu posežemo liitro po orožju, a ga takoj spravimo, ko ga spoznamo.
"Winnetou poj de z belimi možmi, da vidi Parranoha in Poncas," pravi. Mi ga začudeno pogledamo. On torej že ve, da so Indijanei tukaj. "Ali je videl moj brat najkrvoloenejše vojnike rodu Sioux?" vprašam ga. —
"Winnetou mora paziti na Old Shatterhanda in na sina Ribanne. Šel je za njima in videl, kako so potolkli rdeče vojnike. Parranoh je skalpoval nekega človeka rodu Ozagov. Njegovi lasje so laž, njegove misli podlost. Winnetou ga hoče ubiti."
"Ne, apaški glavar se ga ne dotakne, ampak ga prepusti meni!" pravi Old Firehand.
"Winnetou ga je že enkrat podaril svojemu belemu prijatelju I"
"Zdaj mi ne ujde, kajti moja roka —." Samo toliko slišim; v tem trenutku zapazim namreč za grmom dvoje svetlih očij. Hitro poskočim in zgrabim nekoga.
Baš tisti je, od kogar govorimo, namreč Parranoh. Komaj ga zgrabim za goltanec, že pritečejo izza grmov Indijanci svojemu glavarju na pomoč.
Prijatelji so takoj videli ves položaj in mi prišli na pomoč. Belega glavarja vržem na tla. Pokleknem mu na prsa ter ga zgrabim z levico za vrat, z desnico pa za roko. s ktero je posegel po nožu. Krivi se pod menoj kot črv in so trudi na vse načine, da bi me vrgel raz sebe. Z nogami bije kot konj in jtosku^a z izredno močjo in silo ustati. Lasulja leži poleg na tleh; <«"-i mu < epe iz jamic, na obrvih se pokazuje kri*. Iz ust mu gredo penaste sline. Od Winnetouva skalpovana ^lava postane naravnost ostudna vsled. velikega napora in pa vsled izredno močnega bitja žile. Zdi se mi, kot bil imel pod >eboj noro žival. Z vso močjo ga držim za goltanec tako, da sel večkrat krčevito stegne in skrči. Potem nagne glavo nazaj, obrne oči, strese se po celem životu in — popusti-. Premagan je.
Zdaj »e dvignem in pogledam okrog. Nudi se mi prizor, kterega ni mogoče popi-ati. Nobeden ne ustreli, da ne prikliče sovražnika na pomoč; bore se le z no/i in ton ahawki. Noben ne stoji; vsi se valajo po tleh v la.-tni krvi ali v krvi svojega nasprotnika.
Winnetttu se baš pripravlja, da pokaže jednemu z nožem pot v večna lov - a; on ne potrebuje moje pomoči. Old Firehand leži na jednem nasprotniku in se poskuša ubraniti drugemu, kteri mu mesari roko. Jaz mu hitim na pomoč in ga pobijem z njegovim lastnim toporiščem, ktero mu je bilo padlo na tla. Potem grem do Dick Stoneja, kteri leži med dvema mrtvecema in se bori z nekim orjaškim rdečnikom; trudi se na vse načine, da bi mu zadal smrtni sunek. A ne posreči se mu. Zamahnem s toporiščem in ga oprostim.
Stone se dvigne in zravna.
"By God, Sir, baš pravočasno ste mi prišli na pomoč. Ce se ne sme etreljati, so trije za jednega malo preveč; hvala vam!"
Tudi Old Firehand mi da roko in hoee baš nekaj reči, ko zagleda Par-raaoka- —
. * ...
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpcllerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem VaS Pain Expeller 20 let drugod in tnkaj z i zbornimi vspe-hi v slučajih renmatizma pre-hlajenja, bolezni v križa in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hand, UL
Na vsaki steklenici je naša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER & CO.
215 Pearl St.. New York.
morem
Velika zaloga vina in žganja
Matija Grill,*
Prodaja belo vino po 70c gallon „ črno „ „ 50c „
Drožnik 4 pr«llono za.......SI 1.00
Brnjevec 12 steklenic za 812.00 ali 4 gall, (sodček) za........$16.00
Za obilno naročilo se priporoča
Matija. Grill* -
1548 St. Clair St.	CLEVELAND, O.
i)
<i
TIKET
7. x brzopi.rnik dobiš za 1 .ero družbo hočeš najceneje in bodeS naj so-lidneje postrežen pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, rate nai se vsak Slovenec na njega obrnf
(T
Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
0000 ISETW YORK0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki eeni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York,


J
RED STAR LINE
Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvpzda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkotn in Antwerpessss * * ★ * ♦ ♦ ♦ * Fhiladelphijo in Axetwerpeaoir
Fterafa pctaik> 9 sledečimi r>©5tnimi parnik* „
VADERLAND dta »ijaka U0i7 ten.! KBUCNLAND.. .„..„. 12760 ton ZEELAND............£305 tan. iFtNNLAND..............I27S01»
potrebščine- dobro
■V Avstrijo z na
r*tsko, Dalmacijo r
i« NEW YORKA odpliujejo parniki vsako soboto od 10:30 ur dopo ludne od pomola štev. 14 ob vznožiu Fulton Street. — Iz PHILAO^t^ PIIIJE« vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vprašan] ali kupovanja voinilh listkov * je obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.
BANČNA PODRUŽNICA =—
EDINA, NAJVEČJA
FR. SAKSER CO. I I SLOVENSKA -:-
6104 St. Clair Ase. N. E. Cleveland, 0.
pošilja najhitreje
-DENAR V STARO DOMOVINO =
C. kr. postna hranilnica Izplačuje vse vsote.
KUPUJE It. PRODAJA AVSTRIJSKI DENAR
PO DNEVNEM KURZU. Sprejema denarne vloge ter jib. ualaga v zanesljive hranilnice ali posojilnice	o-
l resti. Ysak uložnik dobi izvirno hran-lno k ji-Žieo. Obivsti toku o<l dneva uloge. Izplačuje u-lofje na hi anilne k i.jižice in daje posojila nanje.j
^PRODAJA PAROBRODNE LISTKE^
zaTrazne parobrodne d. užl e po izvirnih cenah. Kdor od ^ojako v kupi v Cleveland« listek, za parnik, se ga p<>£aka v New Yorku.na kolodvoru ter olpelje na parnik ali v kak cenen hotel; prev zame se tndi vsa skrb za prtljago. Na ta način se prihrani potnikom mnogo trnda in denaija
Sprejema naročila na
GLAS NARODA, KOMARJA
in druge slovenske liste. Prodaja razne knjige, koledarje, pratike in sprejema vsa v tiskarski posel spadajoča dela.
Kdor hoče biti dobro in poiteno postrežen, naj se obrne na podrcžnico. gf 0 0 0
GOSTILNA -:- -;-
KAKOR TUDI
TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM
NA DROBNO iN DEBELO (WHOLESALE AND RETAU )
V CLIiVELAND-U
-: JE :-
(T

Geo. Travnikar-ja
-6102 St. Glair Aw., N, L-
CENE NIZKE.
F»RISTINO VINO
od SOc. do $1.25 gal
Kupujte kar potrebujete od domačinov, ne pa od tujcev, kteri Vas v sili ne poznajo.
Telefon 2034.
Frank Petkovšek
214-718 Market Street Waokegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^SAL OON>
v kterem vedno toči s?eže piTO, dobra Tina in whiskey, ter ima na razpolago line smodke*
V Bvoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje ▼ staro domovino relo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
Rojakom
Pri cenah ra medkrovje so vpoStete brana« najboljša postrwiba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših In naVprijetneiSik za potnike l*aC . Kranjsko, Štajerska, koroško, rfrimorje* Hrvatske ~ "
druge dele Avstrije.
V Pittsburgu, Pa. in okolici
naznanjam, da jr. za tamošnji okraj moj
;> edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
JAKOB ZABUKOVEC^
4824 Blackberry Alley"	Pittsburg, Pa.
Uradne nre: vsak dan od do uro, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
Frank Sakser.
MARKO KOFALT,*
249|So. Front St.,i STEELTON, FV\.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodaje m parobroc-ne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Alt*. IVI ta »-k o Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
Conpgp Generale TransatlaDtipe.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA CRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka......
"La Savoie" ,,	........
"La Lorraine" "La Touraine" "L'Aquit ine" "La Bretagne" La Champagne"
.....12,000
......:..........12,000
................. 10,000
.................10,000
................ 8,000
8. (MM)
14,200 ton, 3»>,0<>o konjskih moči"
'La Gascogne" .............................. 8,000
25.000
25.01	>o 12,000 12,< Kit)
9, (»00 O^tOO 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Parniki odplnjejo od sednj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča št 42 North Itiver, ob Morton St., N. T.
La Bretcgne •LA SAVOIE L& Gascogne •LA PK O VENCE La Bretagne
7. febr. 1907	»LA SAVOIE
14. feb. 1906	"LA TOURAINE
21. feb. 1907.	La Gascogne
28. febr. 1907.	*LA PROVENCE
7. marca 1907.	*LA LORRAINE
14. marea 1907. 21. marca 1907. 23. marca 1907. 28. marca, 1907. 4. apr. 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Al« W« Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St.. Chicago, iii.
CUNARD LIN
PARINIKI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO iN NEW Y0RK0E
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRU PHOSTOK Na KROVU ZA 9ETANJE P0TNIK0? TRETJEGA R t ZRE DA.
ULT0N1A PAfflOHlA CABPATHIA
otlpluje Iz Nev Yorka dxie 5
marca.
odpluje iz New Yorka dne 12. marca.
odpluje iz New Yorka dne 26. marca.
ITLTONIA, SLAYOMA in PaNXONIA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki so naprav-jeni po najnovejšem kroj i in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The tari Steamsbio Co., Ltd.,
BOSTON i	MINNEAPOLIS:	CHICAGO.
135 State St. Guaranty Building. ©7 Dearborn St «	21-24 state st., new york.