”f VSEBINE:
(	"• Nova organiziranost mora biti brezpogojno takšna, da ponuja
boljši dohodek
S'	~ Smo lani delali bolj varno kot leto poprej?
t	~ Nesreče pri delu - rok in način prijave
” Spremembe v organiziranosti administrativnih del 0'	- Selitve povzročajo delavcem v telefonski centrali nekaj težav
-* Zahvale
*- Malica v prihodnjem tednu
NCVA ORGANTZdZRMOST MORA BITI BREZTOGOJNO TAKŠNA, BA PONUJA BOLJŠI DOHODEK
Organizacijska oblika sama po sebi ni toliko pomembna kot pa to ali nam nova oblika resnično pogojuje pridobivanje boljšega dohodka, Bi Lahko rekli, da je bila sklepna ugotovitev četrtkovega (5o 3» 87) posveta o samoupravnem organiziranju OZD, ki je bil p1	sklican na pobudo Občinskega sindikalnega sveta v DO AGIS,
^	Lahko bi rekli, da je v zadnjem času pravzaprav veliko teženj po
statusnih spremembah v OZD, V glavnem gre za ukinjanje TOZD, Najbrž to pogojuje prepričanje, da TOZD same po sebi delujejo kot zaviralni element pri pridobivanju dohodka. Iz prakse pa poznamo zelo uspešne DO, ki imajo v svoji sestavi večje število TOZD in na drugi strani manj uspešne enovite DO,
Torej število TOZD ni pogoj uspešnega poslovanja, ampak je pomembnejša notranja organiziranost, ki mora sloneti na trdnih in zdravih temeljih.
Trdovratno vstrajanje proti spreminjanju organiziranosti OZD in nenazadnje tudi statusnim spremembam ne bi rodilo pravih sadov, če ob tem ne bi imeli v mislih st—rokovno pripravljenih in ekonomsko podprtih elaboratov, ki morajo prepričati zaposlene o nujnosti in upravičenosti načrtovanih sprememb„ Danes je sicer težko reči., čeprav smo že blizu dokončnemu predlogu, koliko bo poslej TOZD organiziranih v DO, Kakorkoli bo, bo temijilo na Razvojno programski usmeritvi DO AGIS, kL je bila potrjena na vseh nivojih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, pravtako pa tudi občinskih organov, torej nobenega: dvoma ni, da nam ne bi ponujal nove kvalitete dela in boljšega dohodka, To pa mora biti cilj vseh razprav pred sprejemanjem dokončnih predlogov,	\•
Pri naš in najbrž povsod se zavedamo, da vsake spremembe zahtevajo veliko energije, časa in nenazadnje tudi denarja, ki opraviči svoj; namen le' ob uresničitvi zastavljenih ciljev,	,•
M,
SMO LANI DELALI BOLJ VARNO KOT LETO POPREJ?
Analiza nesreč pri delu, ki jo vsako leto pripravi služba varstva pri delu namreč daje pritrdilen odgovor na moje vprašanje v naslovu, saj se je v 1986 letu zgodilo manj nesreč pri delu kot leto poprej.
Lani se je v naši DO dogodilo 114 nesreč pri delu in sicer od tega 97 pri neposrednem delu, 9 na poti na delo in 8 na poti iz dela.
Zaradi nesreč je bilo v DO izgubljenih 1627,5 delovnih dni, kar seveda predstavlja ogromen izpad dohodka.
Pri podrobnem pregledu analize ugotovimo naravnost zastrašujoč podatek o poškodbah oči, saj jih je od vseh nesreč kar 34, ki pa so vse posledica neuporabe ustreznih zaščitnih očal. Poškodbam oči sledijo poškodbe prstov. Tudi za poškodbe prstov velja ugotovitev, da so se dogodile pretežno kot posledica zaradi neprevidnosti.
Naš skupni cilj je, da bi v bodoče bilo nesreč pri delu še manj. S tem pa tudi manj izgubljenih ur in nenazadnje manj invalidov.
V	boju zoper nesreče pri delu pa bomo uspešnejši, če bomo dosledno in brezpogojno izvajali splošne in posebne ukrepe varstva pri delu.
V	delovni organizaciji namenjamo za nakup zaščitnih sredstev letno ogromno denarja, ki pa je opravičen le takrat, če se zaščitna sredstva tudi uporabljajo.
In zakaj se ne bi?
Ker se nepredvidenim dogodkom najbrž nikoli ni možno v celoti izogniti je menda prav, da spomnimo na postopke v primeru delovne nezgode.
M.
j NESREČE PRI DELU
ROK IN NAČIN PRIJAVE
V službi varstva pri delu in požarnega varstva (SVD in PV) ugotavljamo , da delavci in delavke, ki se poškodujejo pri delu, ne prijavljajo poškodb pravočasno, Da ne bi bilo po nepotrebnem vroče krvi, dajemo ponovno navodilo v našem glasilu, ki je slehernemu članu kolektiva dostopno.
Vsaka poškodba pri delu, tako določa tudi Pravilnik o varstvu pri delu, se mora prijaviti takoj, najpozneje pa v štiriindvajestih (24) urah. V kolikor je bil ponesrečenec odpeljan z rešilnim ali drugim vozilom v zdravstveno ustanovo, prijavi nesrečo pri delu njegov neposredni vodja.
Nesreča se prijavi s "Poročilom o nezgodi pri delu-na poti", ki jo podpiše njegova odgovorna oseba za VPD v TOZD, iz katerega je poškodovani delavec in pa delavec v SVD in PV.
Nesreča se ne prizna kot nesreča pri delu, v kolikor ni očevidca nesreča, ki bi lahko dal ustno ali pismeno izjavo, da se je nesreča resnično zgodila pri delu, poti na delo ali z dela.
če se je na redni poti na delo ali iz dela zgodila prometna nesreča, pa ni očevidca, lahko očevidca nadomesti zapisnik prometne milice.
Pri težji ali kolektivni nesreči pri delu je TOZD dolžan obvestiti delovno inšpekcijo in najbližjo postajo milice.
Nesrečo pri delu prijavite takoj na naveden način, saj s tem prihranite čas in nepotrebne poti sebi, obratni ambulanti in službi varstva pri delu in požarnega varstva.
Služba varstva pri delu


SPREMEMBE V ORGANIZIRANOSTI ADMINISTRATIVNIH DEL
V ■.	V'J .	' _____
Zaradi splošne pome.mbnosti objavljamo organizacijski predpis, ki ga je izdala Služba za organizacijo.
Hkrati pa obveščamo vsa tajništva v DO, da lahko dokument -SPOROČILNA KARTICA - dobijo v kadrovsko splošnem sektorju.
' '1. NAMEN
Namen predpisa je, da poda nekaj načel pri izvajanju administrativnih del, s ciljem, da se omogoči hitrejše interno komuniciranje, s tem Pa tudi racionalnejše in bolj ekonomično poslovanje nasploh.
2.	CILJI
Pri organiziranosti administrativnih del je nujno povdariti naslednje cilje:
- obseg administrativnih del je potrebno čimbolj zmanjšati,
, ~ strojepisna dela je potrebno povsod., kjer je to smiselno, nadomestiti z ročnim pisanjem,
interno komuniciranje preko dopisov je potrebno nadomestiti s telefonskimi pogovori.
3.	NALOGE
Za dosego ciljev je potrebno realizirati naslednje naloge:
3. i". Uporaba dokumenta SPOROČILNA KARTICA je v okviru pisnega komuniciranja obvezna za vse organizacijske enote v DO AGIS.
Dokument SPOROČILNA KARTICA, ki je vezan v blok - kocko formata A6 uporabljamo:
-	kot osnovni interni dopis in ga izpisujemo ročno,
-	kot dostavni dopis, ki potuje z raznimi prilogami našim eksternim partnerjem,
-	kot zapis telefonskega dogovora.
3.2.	V DO AGIS, v principu vso gradivo internega značaja izpisujemo ročno. 0 izjemah, ki se pišejo s pisalnim strojem smiselno odloča vodja vsake organizacijske enote.
3.3.	Potrebno večje število izvodov istega besedila zagotavljamo z razmnoževanjem in fotokopiranjem.
4• OPOMBA
Predpis je obvezen za vse udeležence v procesu komuniciranja, še posebej pa so odgovorni za dosledno izvajanje predpisa vodji posameznih organizacijskih enot.
Predpis se smiselno uporablja z dnem, ko ga potrdi imenovana komisija.
L
SELITVE POVZROČAJO DELAVCEM V TELEFONSKI CENTRALI NEKAJ TEŽAV
Ta čas tečejo v naši DO nekatere organizacijske spremembe.
To pa ima za posledico nekatera preseljevanja delavcev. Prav to preseljevanje povzroča delavcem v naši telefonski centrali več težav, Delavci, ki so se preselili, tega ne sporočijo delavcem v telefonski centrali. Predvsem nastopajo težave pri klicih tistih naših sodelavcev, ki imajo stike s strankami.
V bodoče bi bilo seveda prav, če bi tisti, ki se jim zaradi selitve
spremeni telefonska številka, to sporočili v telefonsko centralo.
zv
S tem bodo prispevali svoj del k lažjemu in hitrejšemu sporazumevanju1
M,
ZAHVALE
Ob boleči izgubi očeta SIMONIČ Franca se iskreno zahvaljujeva sodelavcem TOZD Avtooprema-TAP in DSSS za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
. STANKO in FRANC SIMONIČ
Ob boleči in prerani izgubi dragega brata MATJAŠIČ OTMARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Kovinska obdelava za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
žalujoča sestra LOZINŠEK FRANČKA
Ob tragični izgubi očeta KARDINAR JOŽETA se sodelavcem TOZD Kovinska obdelava zahvaljujem za denarno pomoč, darovano cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
žalujoča hčerka SPEVAN LOJZKA
MALICA V PRIHODNJEM TEDNU
23.3.1987
24.3.1987
25.3.1987
26.3.1987
27.3.1987
Rižota, solata, kruh
Pečen piščanec, pire krompir, solata, kruh Svinjski paprikaš, slan krompir, kruh Mleti zrezek, solata, kruh Drobovina v omaki, kruh
IšU